Razkrivamo

Telekom kleči in ječi – tožbe in prodaja

Kaj imata skupnega 10. novembra letos sprejeta "protikonkurenčna direktiva" v EU in tožbe proti Telekomu Slovenije? Precej. Sprejetje direktive je v EU trajalo leta. In tožbe proti TS trajajo že leta.

03.12.2014 17:15
Piše: Boris Meglič

Vodstvo Telekoma namreč ve, da bi se kakršno koli soliranje v tem predprivatizacijskem času lahko končalo z odškodninsko tožbo morebitnega novega lastnika. Foto: Portal Plus

Odprtih tožb je, glede na zadnje devetmesečno poročilo Telekoma Slovenije, za 586 milijonov evrov (skupaj 54 tožb). Sam Telekom meni, da so od tega tožbe v višini 162 milijonov evrov potencialno upravičene, vendar ima zanje narejenih samo za 19 milijonov evrov rezervacij (12 %).

 

Višje sodišče je pritrdilo sodbi okrožnega sodišča o samem temelju, torej da je šlo za protikonkurenčno ravnanje Telekoma, da je SiOL na račun Telekomove zlorabe protizakonito pridobil 37 tisoč dodatnih uporabnikov in da je en uporabnik vreden 178 evrov.

 

"Nasprotno je sodeča sodnica zaslišala vse ključne priče tožene stranke ter tudi sicer sledila vsemu, kar je navajala oziroma predlagala tožena stranka. Zgovorno je ob tem dejstvo, da je omenjeno sodnico glede konkurenčnih sporov na enem od izobraževanj izobraževal celo sam odvetnik tožene stranke," so še zapisali.

 

Zaradi navedenega je tožnik dvakrat vložil zahtevo za izločitev sodeče sodnice, kar je privedlo do tega, da je "sodnica sicer nekoliko popravila nekatere svoje napake, vendar je še naprej diskriminatorno vodila postopek".

 

Dejstvo je, da je Telekom za poravnave s tožniki porabil že več kot deset milijonov evrov. Dejstvo je, da se je podjetje Amis že dvakrat poravnalo s Telekomom, prvič leta 2005, ko je samo zagrozilo s  tožbo in je dobilo okoli 1,45 milijona evrov; in drugič leta 2009 s poravnavo za približno 7,7 milijona evrov.

Poravnalo se je tudi že podjetje In.Life za 1,05 milijona evrov in to v trenutku, ko je sodnica napovedala imenovanje izvedenca za oceno škode. 

S Telekomom so se uspešno poravnali tudi tožniki v navezi Siteep/Tegrad/Pap, ki so od Telekoma  dobili 650.000 €. In nekoč se je za drobiž TS poravnal tudi z Incotelom. 

Povezava med sprejeto EU direktivo s polnim imenom Direktiva Evropskega parlamenta in sveta o nekaterih pravilih, ki urejajo postopke z odškodninskimi tožbami v nacionalni zakonodaji zaradi kršitev določb zakonodaje o konkurenci držav članic in Evropske unije in odprtimi tožbenimi zahtevki do Telekoma Slovenije ne bi bila tako usodna, če največja slovenska telekomunikacijska družba v pretežni državni lasti po dolgih letih ne bi bila končno pred privatizacijo.

 

Telekomu za vratom visi za okoli 580 milijonov evrov tožb, ki so v različnih fazah sodnih postopkov. Da gre zares, priča razplet tožbe družbe Benedict proti Telekomu iz leta 2008, kjer sta se stranki na sodišču prejšnji teden po šestih letih pravdanja nepričakovano poravnali- za še neznan znesek.

 

 

Direktiva EU in Računsko sodišče RS 

 

V zvezi s sprejeto direktivo EU je zanimiv predlog stališča Vlade Republike Slovenije iz lanskega leta do takratnega osnutka direktive, kjer se omenja problematika povračila škode oškodovancem in kot primer neuspešnega uveljavljanja škode izrecno omenja podjetje ABM, ki je (bilo) eden od tožnikov Telekoma Slovenije (in edino, ki je na sodišču – po 12 letih pravdanja – dobilo simbolično odškodnino).

 

Vlada RS: Nezmožnost uveljavljanja pravice do povrnitve škode: Oškodovanci v praksi zelo težko pridobijo nadomestilo za škodo, ki so jo utrpeli. Težave se nanašajo na pridobivanje dokazov za utemeljitev temelja odškodninskega zahtevka, na pomanjkanje učinkovitih kolektivnih mehanizmov, na jasna pravila o ugovoru nadaljnjega prenosa, na dokazno vrednost odločitev nacionalnega organa za varstvo konkurence in na dokazovanje škode. … Opisanim težavam pritrjuje tudi najnovejši izid slovenskega procesa v primeru ABM proti Telekomu Slovenije zaradi zlorabe prevladujočega položaja. …

 

Na podlagi odločbe UVK o zlorabi prevladujočega položaja Telekoma iz leta 2000 je ABM že oktobra 2002 vložil odškodninsko tožbo proti Telekomu. Marca 2012 je okrožno sodišče razsodilo, da je Telekom zlorabil prevladujoči položaj in mora tekmecu ABM plačati 2,3 milijona evrov odškodnine. Telekom se je zoper razsodbo okrožnega sodišča pritožil in višje sodišče je škodo znižalo z 2,3 milijona evrov na 62 tisoč evrov. Pri tem je višje sodišče pritrdilo sodbi okrožnega sodišča o samem temelju, torej da je šlo za protikonkurenčno ravnanje Telekoma, da je SiOL na račun Telekomove zlorabe protizakonito pridobil 37 tisoč dodatnih uporabnikov in da je en uporabnik vreden 178 evrov. Vendar pa je bilo presodilo, da je »pravični« delež ABM na teh uporabnikih samo 0,7 odstotka, medtem ko je ABM zahteval 50 odstotkov, okrožno sodišče pa je na podlagi izvedenskega mnenja priznalo 28 odstotkov.

 

To v praksi za Telekom Slovenije, slovenski privatizacijski dragulj, pomeni, da bodo države članice poslej morale konkretno uveljavljati direktivo in poskrbeti za tak sistem, da bodo oškodovanci dobili polno povračilo škode (in ne samo simbolično). Še pred implementacijo direktive Slovenija ne sme storiti ničesar, kar bi bilo v nasprotju s cilji direktive. 

 

 

Akton kot zastavonoša proti Telekomu

 

In v tej luči povračila škod po direktivi EU se je prav pred dvema tednoma zaključila glavna obravnava v zadevi Akton proti Telekomu (Mobitelu) in bo v mesecu ali dveh razglašena sodba. Aktonovci imajo namreč vrsto očitkov zoper sodnico Lidijo Smolar v primeru tožbe proti Telekomu.

 

Družba Akton namreč od Telekoma Slovenije zahteva povračilo preplačanih storitev zaključevanja klicev v mobilnem omrežju Telekoma v višini 2,6 milijona evrov. V Aktonu ob tem sodnici, ki vodi postopek na Okrožnem sodišču v Ljubljani, očitajo več kršitev.

 

"Sodeča sodnica se je odločila zaključiti glavno obravnavo brez zaslišanja stranke, ki je sprožila spor. Postopek se je vodil kar pet let in kljub temu niso bili izvedeni vsi relevantni dokazi, ni bilo aktivnega vodenja postopka, preko 50 pripravljalnih vlog pa je povsem zameglilo sicer zelo preprosto dejansko stanje," so sporočili iz Aktona.

 

Tudi sicer je bil postopek po oceni Aktona s strani sodeče sodnice voden diskriminatorno. Sodnica namreč po navedbah Aktona ni sledila predloženim dokazom, prič tožnika sploh ni hotela zasliševati, ni sledila predlaganim pravnim podlagam in to kljub dejstvu, da v Aktonov prid govori že več pravnomočnih odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani, Telekom Slovenije pa je po tej osnovi celo izgubil spor pred upravnim sodiščem.

 

"Nasprotno pa je sodeča sodnica zaslišala vse ključne priče tožene stranke ter tudi sicer sledila vsemu, kar je navajala oziroma predlagala tožena stranka. Zgovorno je ob tem dejstvo, da je omenjeno sodnico glede konkurenčnih sporov na enem od izobraževanj izobraževal celo sam odvetnik tožene stranke," so še zapisali.

 

Zaradi navedenega je tožnik dvakrat vložil zahtevo za izločitev sodeče sodnice, kar je privedlo do tega, da je "sodnica sicer nekoliko popravila nekatere svoje napake, vendar je še naprej diskriminatorno vodila postopek".

 

Pri tem v Aktonu še izpostavljajo, da ni zanemarljivo dejstvo, da je bila omenjeni sodnici - kljub temu, da je bilo Sloveniji s strani EU naloženo, da določi več sodnikov za vodenje konkurenčnih sporov - dodeljena večina sporov, ki so uperjeni proti Telekomu in katerih tožbeni zahtevki znašajo preko 400 milijonov evrov.

 

Prav tako po navedbah Aktona ni zanemarljivo dejstvo, da je državni Telekom v fazi zbiranja zavezujočih ponudb in srečanj z vodstvom in "se očitno sodeči sodnici zelo mudi zaključiti zadeve, četudi brez izvedenih dokazov in z obilo procesnih kršitev".

 

Akton bo tako zaradi morebitne zavrnitve tožbenega zahtevka kot zaradi omenjenih ravnanj sprožil ustrezne postopke pri pristojnih organih, "saj je diskriminatorno vodenje postopkov pod vplivom raznih interesnih skupin in politike za pravno državo nedopustno".

 

 

Prosti tek oziroma prosti padec

 

Telekomu Slovenije oziroma njenemu vodstvu je v interesu, da se ga mediji ne dotikajo več, kot je treba. Telekomovci so v občutljivem obdobju, ko "nevesto" gledajo kupci, zato si ne morejo in ne smejo privoščiti škandalov. Telekomov sindikat mora biti sit, novih pogodb, razen nujnih vzdrževalnih, se ne podpisuje, investicije so le tiste, ki so bile načrtovane s poslovnim načrtom. Vodstvo Telekoma namreč ve, da bi se kakršno koli soliranje v tem predprivatizacijskem času lahko končalo z odškodninsko tožbo morebitnega novega lastnika. 

 

Poznavalci pravijo, da Telekom Slovenije poslovno teče v prostem teku, kar je seveda slabo. A povsem prostega teka TS nima, saj so proti družbi vložene milijonske tožbe in tožniki se že sklicujejo na zgoraj omenjeno in pred slabim mesecem sprejeto direktivo EU. 

 

 

Poravnave in upanje tožnikov

 

Po drugi strani pa ima Telekom Slovenije bogato zgodovino poravnav. 

 

Dejstvo je, da je Telekom za poravnave s tožniki porabil že več kot deset milijonov evrov. Dejstvo je, da se je podjetje Amis že dvakrat poravnalo s Telekomom, prvič leta 2005, ko je samo zagrozilo s  tožbo in je dobilo okoli 1,45 milijona evrov; in drugič leta 2009 s poravnavo za približno 7,7 milijona evrov.  

 

Poravnalo se je tudi že podjetje In.Life za 1,05 milijona evrov in to v trenutku, ko je sodnica napovedala imenovanje izvedenca za oceno škode. 

 

S Telekomom so se uspešno poravnali tudi tožniki v navezi Siteep/Tegrad/Pap, ki so od Telekoma  dobili 650.000 €. In nekoč se je za drobiž TS poravnal tudi z Incotelom. 

 

Na Agenciji za varstvo konkurence poteka več odprtih postopkov proti Telekomu še iz leta 2008, ki bi morali biti že zdavnaj zaključeni, pa niso. Tožnikom na koncu bržkone ne bo preostalo drugega kot vnovična tožba zaradi nesojenja v razumnem roku. Je pa zanimivo, da Telekom v letnem poročilu 2013 ni več navajal posameznih višin tožbenih zahtevkov tožnikov (v vseh prejšnjih letih pa jih je), ampak samo še tožbe na splošno. 

 

Odprtih tožb je, glede na zadnje devetmesečno poročilo Telekoma Slovenije, za 586 milijonov evrov (skupaj 54 tožb). Sam Telekom meni, da so od tega tožbe v višini 162 milijonov evrov potencialno upravičene, vendar ima zanje narejenih samo za 19 milijonov evrov rezervacij (12 %). Telekomu pa grozi tudi globa AVK (od 0,5 % do 10 % letnih prihodkov). Očitno se Telekom zanaša, da tožniki (ki so vedno v slabšem položaju) ne bodo kaj prida uspešni, saj se je Telekom v zadnjem letnem poročilu celo pohvalil: “V do sedaj pravnomočno zaključenih zadevah je bila Skupina Telekom Slovenije v večji meri uspešna” (kar v bistvu pomeni, da so se mu zlorabe “splačale”). S sprejetjem direktive EU, ki zahteva polno nadomestilo škode oškodovancev protikonkurenčnih dejanj, bo moral tudi Telekom razmisliti o nadaljnji politiki do konkurence.

 

Vprašanje, kaj bo Telekom Slovenije pred prodajo naredil z odprtimi tožbami, nima enoznačnega odgovora. Vodstvo se bo moralo ukvarjati s postopki, ko bodo zahtevki na sodišču. In teh ni malo. Kolikšna je natančna številka pravdnih postopkov in v kateri fazi natančno so, vedo le na Telekomu. Bodo odprte tožbe zbile prevzemno ceno Telekomu in za koliko? Najverjetneje. A tega ne vedo niti na Telekomu. 

 

 

Odprti tožbeni zahtevki do Telekoma Slovenije

 

 

Poravnave Telekoma s tožniki

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.548
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.738
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.694
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.839
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.550
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.162
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.054
08/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 647
09/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.844
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 456