Razkrivamo

Ne verjamete, da je Cerar nesposoben? Izvolite ultimativni dokaz!

Teža izdatkov bo naraščala zaradi pritiska odplačevanja obresti, prihodkovna stran bo imela pozitivno, a zelo skromno dinamiko, vsak davčni pritisk pa bo rezultiral v poslabšanju poslovnega okolja podjetij. In kaj boste potem s Cerarjevim fiskalnim pravilom? Odšli do Štruklja in ga prosili za znižanje plač? Prosili Fakina, da se ZZZS začne obnašati odgovorno? Ali boste razglasili izredne razmere in devalvirali ustavo?

07.12.2014 20:02
Piše: Kizo

Gre za dva različna koncepta, prvi je komplement reformam, drugi je alibi za vzdrževanje obstoječega stanja in gradualistično reševanje problema izjemne rasti zunanjega dolga in nesposobnosti financiranja javnih dobrin in storitev.Foto: www.mediaspeed.ne

Povedano drugače, če se vam hkratno ciljanje prihodkovne strani in relacije med dejanskim in potencialnim BDP ne zdi dovolj dobra ideja, boste prišli v težave, ki jih boste lahko rešili samo s suspenzom fiskalnega pravila in ustave.

 

Naš profesor in raziskovalec prava, v prostem času tudi predsednik vlade, Miro Cerar, nam prinaša nove ustavne kategorije, ki pa so tako kaotične, polne notranjih nekonsistentnosti in nedorečenosti, da je že težko verjeti, da se to res odvija pred našimi očmi. 

 

In veste, kdo je finančni strokovnjak? Ne, zajebite vi tiste, ki so kariero naredili v svetu financ, to so tisti, ki imajo: najmanj drugo stopnjo visokošolskega izobraževanja in najmanj deset let delovnih izkušenj na področju financ in makroekonomije. Torej za Slovenijo je strokovnjak tako Warren Buffett kot Milojka Kolar.

 

Enega člana Fiskalnega sveta po predlogu zakona imenuje Banka Slovenije. Mogoče se komu to ne zdi nič posebnega, ampak dejstvo je, da se fiskalna in monetarna politika ne smeta niti dotakniti, kaj šele mešati.

 

In še vsebinski vidik: logika, da vas kot podjetnika ali potrošnika za namene poliranja makroekonomske podobe države davčno izčrpavajo, potem pa ko se izkaže, da so s tem malce pretiravali, se denar zlije kot politično vodene državne investicije direktno nazaj v podjetja, ki so vaši konkurenti, je absurdna.

 

Kaj ko se bo pojavil Erjavec in vprašal, zakaj od fiskalnega pravila nimajo nič naši upokojenci? Je to namen fiskalnega pravila? Ali ni morda ustavno določeno izredno kupovanje glasov pred volitvami v času pozitivnega trenda poslovnega cikla, najhujša mogoča institucionalna korupcija?

 

Samo Slovencem se lahko zdi, da je socialna kapica substitut za reformo trga dela, fiskalno pravilo pa za reforme pokojninskega in zdravstvenega sistema ter prestrukturiranje fiskalne politike preko dekonstrukcije politike javnih izdatkov in reformiranje davčnega (in prispevčnega) sistema.

Prejšnji ponedeljek sem, sklicujoč se na nekompetentnost, dezorientiranost, počasnost in kaotičnost, postavil tezo, da bi morala Cerarjeva vlada odstopiti. Zaradi predlaganega fiskalnega pravila pa umikam svoje mnenje in predlagam, da bi morala ta vlada storiti kolektivni samomor. Ker je teza o nujnosti kolektivnega samomora vlade in njenega predsednika precej radikalna, mi dovolite, da vam razložim, zakaj karkoli drugega sploh ni več opcija.  

 

 

O pomenu fiskalnega pravila

 

Preden pa začnem pa naj pojasnim svoje stališče do fiskalnega pravila (predlog zakona in ppt. predstavitev, narejeno za namene informiranja naših genialnih poslancev, boste našli pod tekstom). To stališče je podobno tistemu, ki ga imam o socialni kapici: oba ukrepa sta primerna in smiselna, ne pristajam pa na to, da sta ukrepa, ki sta v fokusu političnega pregovarjanja in javne debate, po pomenu karkoli drugega kot pomožna ukrepa resnim strukturnim reformam.

 

Samo Slovencem se lahko zdi, da je socialna kapica substitut za reformo trga dela, fiskalno pravilo pa za reforme pokojninskega in zdravstvenega sistema ter prestrukturiranje fiskalne politike preko dekonstrukcije politike javnih izdatkov in reformiranje davčnega (in prispevčnega) sistema. Podobno lahko samo Dnevnikovi petanisti in Mladinini oglaševalski oportunisti vidijo v ukrepih, ki so po pomenu  nekje na dvajsetem mestu "neoliberalizma" preko zadnjih vrat. 

 

Če naj bi bilo fiskalno pravilo ustavna kategorija, potem mora po mojem laičnem mnenju izpolnjevati vsaj tri kriterije. Prvič, zajeti mora duh razvoja institucij, sicer bo v ustavi tujek. Drugič, fiskalno pravilo mora biti enolično določeno, kar pomeni, da je takšno, da ne generira notranjih nekonsistentnosti. In tretjič, mora biti tako odporno, da prestane vsaj srednjeročni test časa.

 

Če to ni izpolnjeno, bo prišlo do generiranja zakonov in institucij, ki bodo kontradiktorni in posledično ne bodo mogli biti implementirani. Trdim, da zakon o fiskalnem pravilu, ki ga predlaga Cerarjeva vlada, ne izpolnjuje prav nič od tega, celo več, ta beden substitut za reforme je neresen zmazek in kaj takega vsaj po definiciji ne bi mogli pričakovati od predsednika vlade, ki naj bi bil profesor prava, svoje dni zunanji svetovalec parlamenta, dežurni genij pri Čeferinih in plačani predavatelj etike v vrtcih.

 

 

Mimo duha reform

 

Fiskalno pravilo je kot čudežna odrešitev, ki bo ustavno definirala strukturne reforme, treščilo v javnost v času pregovarjanj o tem, ali v krizi Slovenija morda ne troši premalo denarja, ki ga nima. Osnovna ideja zgodbe je zamejiti dolžniško trošenje kot komplement strukturnim reformam. Torej če že kakšen sentiment spremlja to pravilo (in sentiment ali duh ni nepomembna kategorija za ustavo), potem je to proreformski. Da bo lažje razumeti, kaj je Cerarjeva ekipa naredila in v kakšnem duhu namerava korigirati ustavo, si poglejmo razliko med dvema predlogoma zakonov o fiskalnem pravilu.

 

V starem zakonu o fiskalnem pravilu je bilo zapisano, da se to pravilo sproža tako, "da se največji možen obseg izdatkov sektorja države določi glede na predvideni obseg prihodkov in upoštevajoč raven potencialnega glede na dejanski BDP". Prevod: raven izdatkov je podrejena ekonomski aktivnosti celotne ekonomije in je vezana na prihodke. V Cerarjevem fiskalnem pravilu pa so njegova sprožila definirana z: "največji obseg izdatkov se določi na način, da se doseže ciljni strukturni saldo sektorja države". Prevod: ekonomska aktivnost države ni v fokusu, ključna je sposobnost, da fiskalna politika pobere čim več davkov in prispevkov, s katerimi financira svoje zakonske zaveze.

 

In tu je razlika v duhu zakona. Po starem zakonu poraba sektorja države ni avtomatizem, ki omogoča politično redistribucijo sredstev, zbranih z instrumenti fiskalne politike, pri Cerarjevem zakonu je politična redistribucija preko javne porabe mogoča, vse dokler je iz ekonomije še mogoče izčrpati dovolj sredstev za poganjanje takšnega mehanizma.

 

Še drugače: Cerar predlaga opcijo, po kateri lahko vlada, v svojem političnem blefiranju vedno dosega ciljni saldo tako, da opravlja minimalne korekcije v javni potrošnji (ali pa niti tega) prihodke pa dobiva tako, da davčno izčrpava ekonomijo in s tem zadane ciljni saldo. Torej v skladu s katerim duhom je Cerarjevo fiskalno pravilo? S proreformnim ali z duhom "ne bi radi reformirali, o tem bi samo govorili, kajti sicer se bomo zamerili volivcem"?

 

Razumete? Gre za dva različna koncepta, prvi je komplement reformam, drugi je alibi za vzdrževanje obstoječega stanja in gradualistično reševanje problema izjemne rasti zunanjega dolga in nesposobnosti financiranja javnih dobrin in storitev. In če je bilo nekaj napovedano v duhu sprememb, izpade pa v duhu zagotavljanja vsega nespremenjenega, je to navadna goljufija.

 

Seveda če želite videti goljufije v ustavi, to razumem, lahko pa tudi vi razumete, da ko bo prvič prišlo do težav z izvedbo fiskalnega pravila in bo moralo ustavno sodišče presojati, kako in kaj, potem bodo morali nekaj, kar nikakor ni v duhu reform, presojati, kot da je (saj naj bi fiskalno pravilo nastalo ravno zaradi reform v fiskalni politiki). In tu se bo zgodba o fiskalnem pravilu nujno zapletla. Torej? Mar ne bo nekdo posilil celotne ustave zato, da preslepi volivce?

 

 

V slabih časih vas maltretirajo, v dobrih se iz vas norčujejo

 

Fiskalno pravilo prinaša s seboj čudovito lastnost varčnega bebca. V časih presežkov se bo denar nalagal na nek račun in potem se bo lahko porabil tudi za državne investicije. To je tako lep stavek, kot da bi ga zapisal sam veliki Jože P. Damijan. Racionalni pa morajo imeti vsaj dva zadržka. Prvi je tehnične, drugi pa vsebinske narave.

 

Najprej okoli tehnike. Kakšen je ta poseben račun? Kje je odprt? V trezorju na Gregorčičevi? Ali se pogovarjamo o izrednem depozitu na NLB, novi ekstenziji Pahorjeve superideje, da se zagotavlja likvidnost bančnega sistema s polaganjem izrednih depozitov v banke nacionalnega ponosa? Ali pa je govora o brezobrestnem računu, ki je sef pod mizo kabineta predsednika vlade? Menim, da so depoziti takšnih sredstev na državnih bankah politična goljufija ter da so brezobrestni računi šeriatsko pravo. V vsakem primeru je ideja nedodelana in nekonsistentna, torej daleč stran od tega, da bi šlo za ustavno materijo.

 

In kdo vam ne zagotavlja, da ta sredstva ne bodo namenjena za tablice v osnovnih šolah? Subvencioniranju javnega prevoza za dijake in upokojence? Kaj ko se bo pojavil Erjavec in vprašal, zakaj od fiskalnega pravila nimajo nič naši upokojenci? Je to namen fiskalnega pravila? Ali ni morda ustavno določeno izredno kupovanje glasov pred volitvami v času pozitivnega trenda poslovnega cikla, najhujša mogoča institucionalna korupcija?

 

In še vsebinski vidik: logika, da vas kot podjetnika ali potrošnika za namene poliranja makroekonomske podobe države davčno izčrpavajo, potem pa ko se izkaže, da so s tem malce pretiravali, se denar zlije kot politično vodene državne investicije direktno nazaj v podjetja, ki so vaši konkurenti, je absurdna. Ne verjamete, da je to po predlogu zakona mogoče? Preberite, nikjer ne piše, da bo šel denar za gradnjo bolnišnic ali šol in nikjer ne piše, da ta denar ne bo prelit, kot subvencija, kakšnemu novemu Stanku Stepišniku ali Samu Omerzelu ali pa našim upokojencem, ki jih tako herojsko zastopa Erjavec. 

 

Je to to? Naj bodo državni depoziti ali pa parodično "šparanje" presežnih sredstev v "štunfu" pod mizo v kabinetu predsednika vlade ustavna kategorija? Naj bodo subvencije novim Stepišnikom in Omerzelom ustavna kategorija, naj bo Erjavčev boj za naše upokojence zaukazan z ustavo? 

 

 

O izjemnih okoliščinah

 

Po mojem mnenju so izjemne okoliščine že to, da se moramo ukvarjati z nadomestki reform, ki so tako bedni, da je že težko verjeti, da se vse skupaj res dogaja. Ampak če pustimo to ob strani, potem zakon o fiskalnem pravilu prinaša tudi izjemne okoliščine, ko se od fiskalnega pravila lahko odstopi. Najprej je izjemna okoliščina obdobje resnega gospodarskega upada. Že ta točka bi vas morala resno skrbeti. Zakaj? Spomnite se Pahorjeve vlade, takrat tudi 6 % krčenje BDP ni bilo dovolj resno, da bi razmišljali o ukrepih. Ker leve vlade ta trend nadgrajujejo in je vlada Alenke Bratušek celo razglasila manjši upad BDP, kot je bil načrtovan, za uspeh, lahko sklepamo, da bo pri Cerarju resen upad BDP nastopil šele tedaj, ko se bo BDP prepolovil. Tako strahovito slabo definirane izjemne okoliščine vnašajo v ekonomijo in ustavo nenormalna tveganja.

 

In drugo, neobičajen dogodek je tak, ki naj bi bil definiran z resnimi fiskalnimi posledicami, kar pa je lahko tudi to, da Štrukljev SVIZ in Iskra njegovega sina Lategana odideta za dve uri na ljubljanske ulice. Res je, obe izjemi se sklicujeta na Pakt za stabilnost in rast, ampak bodimo realni, slovenske vlade se rade sklicujejo na marsikaj, ampak v resnici nič od tega ne nameravajo upoštevati. Tako kot Pahor ni razumel, kaj je Pakt Stabilnosti, in kot je Bratuškova to razumela samo v Bruslju, tudi Cerar ne bo razumel drugače. Ne pozabite, da živimo v državi, kjer je sveto vse, kar v parlamentu izglasuje večina. In če lahko poslanci izglasujejo, da jih volja volivcev ne zavezuje ali zanima, kaj bi potem bil problem, da izglasujejo, da izredne okoliščine niso tisto, kar dejansko so? In ta partizanščina Janeza Zemljariča naj bi sedaj postala ustavna kategorija. Bravo.

 

 

Ko bebci obmolknejo

 

Recimo, da pride v Sloveniji, ki je definirana s hitro rastočim dolgom države, do sledeče situacije: gospodarska rast je vztrajno minimalna. Zaradi zunanjega šoka v evroobmočju pa pride do dviga sistemskega tveganja, ki se posledično prenese v slovensko specifično tveganje in obrestna mera za slovenske obveznice se poviša. Zgodi se, da je obrestna mera na slovenski dolg (in ni težko predpostaviti, da je to strukturni dejavnik, ki dvigne agregatno obrestno mero) višja od gospodarske rasti.

 

In kakšne rezultate bo sedaj dalo ciljanje salda? Teža izdatkov bo naraščala zaradi pritiska odplačevanja obresti, prihodkovna stran bo imela pozitivno, a zelo skromno dinamiko, vsak davčni pritisk pa bo rezultiral v poslabšanju poslovnega okolja podjetij. In kaj boste potem s Cerarjevim fiskalnim pravilom? Odšli do Štruklja in ga prosili za znižanje plač? Prosili Fakina, da se ZZZS začne obnašati odgovorno? Ali boste razglasili izredne razmere in devalvirali ustavo?

 

Povedano drugače, če se vam hkratno ciljanje prihodkovne strani in relacije med dejanskim in potencialnim BDP ne zdi dovolj dobra ideja, boste prišli v težave, ki jih boste lahko rešili samo s suspenzom fiskalnega pravila in ustave. Mogoče se vam to ne zdi realno, ampak potem pa samo glejte, kakšna bo posledica mešanice kopičenja dolgov in situacije, ki sem vam jo opisal. Torej, če fiskalno pravilo kolapsira v sicer malo verjetni, ampak vseeno realni situaciji, kaj potem vpisujete v ustavo? Pravilo ali improvizacijo?

 

 

Institucionalna polucija

 

Fiskalno pravilo naj bi preko ustave omogočilo tudi nastanek nove institucije, imenovane Fiskalni svet. Ta naj bi: bedel nad fiskalno politiko in predlagal korekcije, zato da so cilji zapisani s fiskalnim pravilom izpolnjeni. V svojem bogatem naboru dejavnosti naj bi delal tudi analize in na podlagi le-teh vladi predlagal ukrepe. Bodimo iskreni, prvo je naloga Ministrstva za finance, drugo pa Urada za makroekonomske analize in razvoj. Če je temu tako, potem fiskalni svet nima nobene posebno originalne pristojnosti, posledično je to odvečna institucija. 

 

Enega člana Fiskalnega sveta po predlogu zakona imenuje Banka Slovenije. Mogoče se komu to ne zdi nič posebnega, ampak dejstvo je, da se fiskalna in monetarna politika ne smeta niti dotakniti, kaj šele mešati. Če se vam to ne zdi smiselno, se vprašajte, kam nas je mešanje fiskalne in monetarne politike pripeljalo v primeru NLB in NKBM; razen če niste maoist iz Združene levice, boste morali priznati, da je ta predlog nevarno institucionalno onesnaževanje in da ustave nimamo zato, da bi dajala tako psihopatskim navdihom institucionalno legitimizacijo.

 

Opozarjam vas, da si le preberite, kdo je lahko in kdo ne more biti predsednik Fiskalnega sveta. Ugotovili boste, da gre za šlampast "copy – paste",  iz katerega pa sledi, da je mladi finančni genij Jamnik iz Modre zavarovalnice lahko predsednik Fiskalnega sveta, ravno tako je to lahko tudi veliki Medja ali pa Petan. Komaj čakam, da vidim, ali se bo kakšen od teh gigantov slovenske ekonomije prijavil za to pozicijo.

 

Pogoji za predsednika fiskalnega sveta so tudi fenomenalni: mora biti finančni ali makroekonomski strokovnjak. In veste, kdo je finančni strokovnjak? Ne, zajebite vi tiste, ki so kariero naredili v svetu financ, to so tisti, ki imajo: najmanj drugo stopnjo visokošolskega izobraževanja in najmanj deset let delovnih izkušenj na področju financ in makroekonomije. Torej za Slovenijo je strokovnjak tako Warren Buffett kot Milojka Kolar. Zdaj razumete, zakaj smo tam, kjer smo in zakaj so slovenske institucije šala.

 

Ni tudi odveč prebrati o mehanizmu podajanja in upoštevanja predlogov Fiskalnega sveta, s čimer boste dojeli, kako Cerar kot ustavno kategorijo uvaja novega brezzobega tigra tipa KPK ali pa Urad varuha človekovih pravic. Zadostuje namreč, da vlada zbere parlamentarno večino in že je predlog Fiskalnega sveta del "neoliberalne preteklosti".

 

 

Ta naš krasni fant in čudoviti pravnik Cerar!

 

Naš profesor in raziskovalec prava, v prostem času tudi predsednik vlade, Miro Cerar, nam prinaša nove ustavne kategorije, ki pa so tako kaotične, polne notranjih nekonsistentnosti in nedorečenosti, da je že težko verjeti, da se to res odvija pred našimi očmi. Človek je tako nesposoben in tako zelo len, da bi zdaj zapisal ultimativni gradualizem, imenovan Cerarjevo fiskalno pravilo, celo v ustavo. Ali razumete, kaj prinaša fiskalno pravilo v resnici? Prvič, v zgodovini se pogovarjamo o tem, da bi nekdo zaustavitev strukturnih reform vpisal v ustavo. V teh okoliščinah bi si za predsednika vlade raje želel fikus kot pa Cerarja. Ta rastlina je namreč bolj proaktivna in manj škodljiva od Cerarja.

 

Menite, da se motim? Potem poglejte zadnjo prosojnico, sicer ekstremno kaotične powerpoint predstavitve, ki je pod člankom, in primerjajte učinke Cerarjevega pravila s tistim starim in postalo vam bo jasno, da edino, kar počne Cerar je to, da stiska pesti, da se bo stanje izboljšalo samo po sebi, vmes pa si mora s hokuspokusi tipa predlagano fiskalno pravilo izboriti čas, da ne bo nič naredil, kaj šele reformiral.

 

Za konec pa še zadnja trditev: predlog zakona o fiskalnem pravilu je razkril, da so Cerar in njegovi ministri izjemno nerazgledani in neizobraženi kljukci. Kako bi sicer pojasnili, da jim ni jasno niti to, da se makroekonomija ne piše narazen in da se ne uporablja izraz gospodarski cikel ampak poslovni cikel? In to zapišejo v nič manj kot predlog zakona. 

 

 

Predstavitev predloga Zakona o fiskalnem pravilu Ministrstva za finance, Državni zbor, 2. december 2014

 

Stran 1/14

 

Stran 2/14

 

 

Stran 3/14

 

Stran 4/14

 

Stran 5/14

 

Stran 6/14

 

Stran 7/14

 

Stran 8/14

 

 

Stran 9/14

 

Stran 10/14

 

Stran 11/14

 

Stran 12/14

 

Stran: 13/14

 

Stran 14/14

 

 

Predlog Zakona o fiskalnem pravilu, Ministrstvo za finance RS, 28. november 2014

 

Stran 1/12

 

Stran 2/12

 

Stran 3/12

 

Stran 4/12

 

Stran 5/12

 

Stran 6/12

 

Stran 7/12

 

Stran 8/12

 

Stran 9/12

 

Stran 10/12

 

Stran 11/12

 

Stran 12/12

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
0
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
0
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
17
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
6
21.10.2019 22:45
Ustanoviti Srčni center v UKC Ljubljana pod pretvezo, da bodo s tem rešili problem otroške kardiologije in otroške srčne ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
12
17.10.2019 23:00
Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen ... Več.
Piše: Uredništvo
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
13
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
8
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,553
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,193
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,614
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,472
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,968
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,901
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,353
08/
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
Igor Kovač
Ogledov: 997
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 708
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,125