Razkrivamo

Ne verjamete, da je Cerar nesposoben? Izvolite ultimativni dokaz!

Teža izdatkov bo naraščala zaradi pritiska odplačevanja obresti, prihodkovna stran bo imela pozitivno, a zelo skromno dinamiko, vsak davčni pritisk pa bo rezultiral v poslabšanju poslovnega okolja podjetij. In kaj boste potem s Cerarjevim fiskalnim pravilom? Odšli do Štruklja in ga prosili za znižanje plač? Prosili Fakina, da se ZZZS začne obnašati odgovorno? Ali boste razglasili izredne razmere in devalvirali ustavo?

07.12.2014 20:02
Piše: Kizo

Gre za dva različna koncepta, prvi je komplement reformam, drugi je alibi za vzdrževanje obstoječega stanja in gradualistično reševanje problema izjemne rasti zunanjega dolga in nesposobnosti financiranja javnih dobrin in storitev.Foto: www.mediaspeed.ne

Povedano drugače, če se vam hkratno ciljanje prihodkovne strani in relacije med dejanskim in potencialnim BDP ne zdi dovolj dobra ideja, boste prišli v težave, ki jih boste lahko rešili samo s suspenzom fiskalnega pravila in ustave.

 

Naš profesor in raziskovalec prava, v prostem času tudi predsednik vlade, Miro Cerar, nam prinaša nove ustavne kategorije, ki pa so tako kaotične, polne notranjih nekonsistentnosti in nedorečenosti, da je že težko verjeti, da se to res odvija pred našimi očmi. 

 

In veste, kdo je finančni strokovnjak? Ne, zajebite vi tiste, ki so kariero naredili v svetu financ, to so tisti, ki imajo: najmanj drugo stopnjo visokošolskega izobraževanja in najmanj deset let delovnih izkušenj na področju financ in makroekonomije. Torej za Slovenijo je strokovnjak tako Warren Buffett kot Milojka Kolar.

 

Enega člana Fiskalnega sveta po predlogu zakona imenuje Banka Slovenije. Mogoče se komu to ne zdi nič posebnega, ampak dejstvo je, da se fiskalna in monetarna politika ne smeta niti dotakniti, kaj šele mešati.

 

In še vsebinski vidik: logika, da vas kot podjetnika ali potrošnika za namene poliranja makroekonomske podobe države davčno izčrpavajo, potem pa ko se izkaže, da so s tem malce pretiravali, se denar zlije kot politično vodene državne investicije direktno nazaj v podjetja, ki so vaši konkurenti, je absurdna.

 

Kaj ko se bo pojavil Erjavec in vprašal, zakaj od fiskalnega pravila nimajo nič naši upokojenci? Je to namen fiskalnega pravila? Ali ni morda ustavno določeno izredno kupovanje glasov pred volitvami v času pozitivnega trenda poslovnega cikla, najhujša mogoča institucionalna korupcija?

 

Samo Slovencem se lahko zdi, da je socialna kapica substitut za reformo trga dela, fiskalno pravilo pa za reforme pokojninskega in zdravstvenega sistema ter prestrukturiranje fiskalne politike preko dekonstrukcije politike javnih izdatkov in reformiranje davčnega (in prispevčnega) sistema.

Prejšnji ponedeljek sem, sklicujoč se na nekompetentnost, dezorientiranost, počasnost in kaotičnost, postavil tezo, da bi morala Cerarjeva vlada odstopiti. Zaradi predlaganega fiskalnega pravila pa umikam svoje mnenje in predlagam, da bi morala ta vlada storiti kolektivni samomor. Ker je teza o nujnosti kolektivnega samomora vlade in njenega predsednika precej radikalna, mi dovolite, da vam razložim, zakaj karkoli drugega sploh ni več opcija.  

 

 

O pomenu fiskalnega pravila

 

Preden pa začnem pa naj pojasnim svoje stališče do fiskalnega pravila (predlog zakona in ppt. predstavitev, narejeno za namene informiranja naših genialnih poslancev, boste našli pod tekstom). To stališče je podobno tistemu, ki ga imam o socialni kapici: oba ukrepa sta primerna in smiselna, ne pristajam pa na to, da sta ukrepa, ki sta v fokusu političnega pregovarjanja in javne debate, po pomenu karkoli drugega kot pomožna ukrepa resnim strukturnim reformam.

 

Samo Slovencem se lahko zdi, da je socialna kapica substitut za reformo trga dela, fiskalno pravilo pa za reforme pokojninskega in zdravstvenega sistema ter prestrukturiranje fiskalne politike preko dekonstrukcije politike javnih izdatkov in reformiranje davčnega (in prispevčnega) sistema. Podobno lahko samo Dnevnikovi petanisti in Mladinini oglaševalski oportunisti vidijo v ukrepih, ki so po pomenu  nekje na dvajsetem mestu "neoliberalizma" preko zadnjih vrat. 

 

Če naj bi bilo fiskalno pravilo ustavna kategorija, potem mora po mojem laičnem mnenju izpolnjevati vsaj tri kriterije. Prvič, zajeti mora duh razvoja institucij, sicer bo v ustavi tujek. Drugič, fiskalno pravilo mora biti enolično določeno, kar pomeni, da je takšno, da ne generira notranjih nekonsistentnosti. In tretjič, mora biti tako odporno, da prestane vsaj srednjeročni test časa.

 

Če to ni izpolnjeno, bo prišlo do generiranja zakonov in institucij, ki bodo kontradiktorni in posledično ne bodo mogli biti implementirani. Trdim, da zakon o fiskalnem pravilu, ki ga predlaga Cerarjeva vlada, ne izpolnjuje prav nič od tega, celo več, ta beden substitut za reforme je neresen zmazek in kaj takega vsaj po definiciji ne bi mogli pričakovati od predsednika vlade, ki naj bi bil profesor prava, svoje dni zunanji svetovalec parlamenta, dežurni genij pri Čeferinih in plačani predavatelj etike v vrtcih.

 

 

Mimo duha reform

 

Fiskalno pravilo je kot čudežna odrešitev, ki bo ustavno definirala strukturne reforme, treščilo v javnost v času pregovarjanj o tem, ali v krizi Slovenija morda ne troši premalo denarja, ki ga nima. Osnovna ideja zgodbe je zamejiti dolžniško trošenje kot komplement strukturnim reformam. Torej če že kakšen sentiment spremlja to pravilo (in sentiment ali duh ni nepomembna kategorija za ustavo), potem je to proreformski. Da bo lažje razumeti, kaj je Cerarjeva ekipa naredila in v kakšnem duhu namerava korigirati ustavo, si poglejmo razliko med dvema predlogoma zakonov o fiskalnem pravilu.

 

V starem zakonu o fiskalnem pravilu je bilo zapisano, da se to pravilo sproža tako, "da se največji možen obseg izdatkov sektorja države določi glede na predvideni obseg prihodkov in upoštevajoč raven potencialnega glede na dejanski BDP". Prevod: raven izdatkov je podrejena ekonomski aktivnosti celotne ekonomije in je vezana na prihodke. V Cerarjevem fiskalnem pravilu pa so njegova sprožila definirana z: "največji obseg izdatkov se določi na način, da se doseže ciljni strukturni saldo sektorja države". Prevod: ekonomska aktivnost države ni v fokusu, ključna je sposobnost, da fiskalna politika pobere čim več davkov in prispevkov, s katerimi financira svoje zakonske zaveze.

 

In tu je razlika v duhu zakona. Po starem zakonu poraba sektorja države ni avtomatizem, ki omogoča politično redistribucijo sredstev, zbranih z instrumenti fiskalne politike, pri Cerarjevem zakonu je politična redistribucija preko javne porabe mogoča, vse dokler je iz ekonomije še mogoče izčrpati dovolj sredstev za poganjanje takšnega mehanizma.

 

Še drugače: Cerar predlaga opcijo, po kateri lahko vlada, v svojem političnem blefiranju vedno dosega ciljni saldo tako, da opravlja minimalne korekcije v javni potrošnji (ali pa niti tega) prihodke pa dobiva tako, da davčno izčrpava ekonomijo in s tem zadane ciljni saldo. Torej v skladu s katerim duhom je Cerarjevo fiskalno pravilo? S proreformnim ali z duhom "ne bi radi reformirali, o tem bi samo govorili, kajti sicer se bomo zamerili volivcem"?

 

Razumete? Gre za dva različna koncepta, prvi je komplement reformam, drugi je alibi za vzdrževanje obstoječega stanja in gradualistično reševanje problema izjemne rasti zunanjega dolga in nesposobnosti financiranja javnih dobrin in storitev. In če je bilo nekaj napovedano v duhu sprememb, izpade pa v duhu zagotavljanja vsega nespremenjenega, je to navadna goljufija.

 

Seveda če želite videti goljufije v ustavi, to razumem, lahko pa tudi vi razumete, da ko bo prvič prišlo do težav z izvedbo fiskalnega pravila in bo moralo ustavno sodišče presojati, kako in kaj, potem bodo morali nekaj, kar nikakor ni v duhu reform, presojati, kot da je (saj naj bi fiskalno pravilo nastalo ravno zaradi reform v fiskalni politiki). In tu se bo zgodba o fiskalnem pravilu nujno zapletla. Torej? Mar ne bo nekdo posilil celotne ustave zato, da preslepi volivce?

 

 

V slabih časih vas maltretirajo, v dobrih se iz vas norčujejo

 

Fiskalno pravilo prinaša s seboj čudovito lastnost varčnega bebca. V časih presežkov se bo denar nalagal na nek račun in potem se bo lahko porabil tudi za državne investicije. To je tako lep stavek, kot da bi ga zapisal sam veliki Jože P. Damijan. Racionalni pa morajo imeti vsaj dva zadržka. Prvi je tehnične, drugi pa vsebinske narave.

 

Najprej okoli tehnike. Kakšen je ta poseben račun? Kje je odprt? V trezorju na Gregorčičevi? Ali se pogovarjamo o izrednem depozitu na NLB, novi ekstenziji Pahorjeve superideje, da se zagotavlja likvidnost bančnega sistema s polaganjem izrednih depozitov v banke nacionalnega ponosa? Ali pa je govora o brezobrestnem računu, ki je sef pod mizo kabineta predsednika vlade? Menim, da so depoziti takšnih sredstev na državnih bankah politična goljufija ter da so brezobrestni računi šeriatsko pravo. V vsakem primeru je ideja nedodelana in nekonsistentna, torej daleč stran od tega, da bi šlo za ustavno materijo.

 

In kdo vam ne zagotavlja, da ta sredstva ne bodo namenjena za tablice v osnovnih šolah? Subvencioniranju javnega prevoza za dijake in upokojence? Kaj ko se bo pojavil Erjavec in vprašal, zakaj od fiskalnega pravila nimajo nič naši upokojenci? Je to namen fiskalnega pravila? Ali ni morda ustavno določeno izredno kupovanje glasov pred volitvami v času pozitivnega trenda poslovnega cikla, najhujša mogoča institucionalna korupcija?

 

In še vsebinski vidik: logika, da vas kot podjetnika ali potrošnika za namene poliranja makroekonomske podobe države davčno izčrpavajo, potem pa ko se izkaže, da so s tem malce pretiravali, se denar zlije kot politično vodene državne investicije direktno nazaj v podjetja, ki so vaši konkurenti, je absurdna. Ne verjamete, da je to po predlogu zakona mogoče? Preberite, nikjer ne piše, da bo šel denar za gradnjo bolnišnic ali šol in nikjer ne piše, da ta denar ne bo prelit, kot subvencija, kakšnemu novemu Stanku Stepišniku ali Samu Omerzelu ali pa našim upokojencem, ki jih tako herojsko zastopa Erjavec. 

 

Je to to? Naj bodo državni depoziti ali pa parodično "šparanje" presežnih sredstev v "štunfu" pod mizo v kabinetu predsednika vlade ustavna kategorija? Naj bodo subvencije novim Stepišnikom in Omerzelom ustavna kategorija, naj bo Erjavčev boj za naše upokojence zaukazan z ustavo? 

 

 

O izjemnih okoliščinah

 

Po mojem mnenju so izjemne okoliščine že to, da se moramo ukvarjati z nadomestki reform, ki so tako bedni, da je že težko verjeti, da se vse skupaj res dogaja. Ampak če pustimo to ob strani, potem zakon o fiskalnem pravilu prinaša tudi izjemne okoliščine, ko se od fiskalnega pravila lahko odstopi. Najprej je izjemna okoliščina obdobje resnega gospodarskega upada. Že ta točka bi vas morala resno skrbeti. Zakaj? Spomnite se Pahorjeve vlade, takrat tudi 6 % krčenje BDP ni bilo dovolj resno, da bi razmišljali o ukrepih. Ker leve vlade ta trend nadgrajujejo in je vlada Alenke Bratušek celo razglasila manjši upad BDP, kot je bil načrtovan, za uspeh, lahko sklepamo, da bo pri Cerarju resen upad BDP nastopil šele tedaj, ko se bo BDP prepolovil. Tako strahovito slabo definirane izjemne okoliščine vnašajo v ekonomijo in ustavo nenormalna tveganja.

 

In drugo, neobičajen dogodek je tak, ki naj bi bil definiran z resnimi fiskalnimi posledicami, kar pa je lahko tudi to, da Štrukljev SVIZ in Iskra njegovega sina Lategana odideta za dve uri na ljubljanske ulice. Res je, obe izjemi se sklicujeta na Pakt za stabilnost in rast, ampak bodimo realni, slovenske vlade se rade sklicujejo na marsikaj, ampak v resnici nič od tega ne nameravajo upoštevati. Tako kot Pahor ni razumel, kaj je Pakt Stabilnosti, in kot je Bratuškova to razumela samo v Bruslju, tudi Cerar ne bo razumel drugače. Ne pozabite, da živimo v državi, kjer je sveto vse, kar v parlamentu izglasuje večina. In če lahko poslanci izglasujejo, da jih volja volivcev ne zavezuje ali zanima, kaj bi potem bil problem, da izglasujejo, da izredne okoliščine niso tisto, kar dejansko so? In ta partizanščina Janeza Zemljariča naj bi sedaj postala ustavna kategorija. Bravo.

 

 

Ko bebci obmolknejo

 

Recimo, da pride v Sloveniji, ki je definirana s hitro rastočim dolgom države, do sledeče situacije: gospodarska rast je vztrajno minimalna. Zaradi zunanjega šoka v evroobmočju pa pride do dviga sistemskega tveganja, ki se posledično prenese v slovensko specifično tveganje in obrestna mera za slovenske obveznice se poviša. Zgodi se, da je obrestna mera na slovenski dolg (in ni težko predpostaviti, da je to strukturni dejavnik, ki dvigne agregatno obrestno mero) višja od gospodarske rasti.

 

In kakšne rezultate bo sedaj dalo ciljanje salda? Teža izdatkov bo naraščala zaradi pritiska odplačevanja obresti, prihodkovna stran bo imela pozitivno, a zelo skromno dinamiko, vsak davčni pritisk pa bo rezultiral v poslabšanju poslovnega okolja podjetij. In kaj boste potem s Cerarjevim fiskalnim pravilom? Odšli do Štruklja in ga prosili za znižanje plač? Prosili Fakina, da se ZZZS začne obnašati odgovorno? Ali boste razglasili izredne razmere in devalvirali ustavo?

 

Povedano drugače, če se vam hkratno ciljanje prihodkovne strani in relacije med dejanskim in potencialnim BDP ne zdi dovolj dobra ideja, boste prišli v težave, ki jih boste lahko rešili samo s suspenzom fiskalnega pravila in ustave. Mogoče se vam to ne zdi realno, ampak potem pa samo glejte, kakšna bo posledica mešanice kopičenja dolgov in situacije, ki sem vam jo opisal. Torej, če fiskalno pravilo kolapsira v sicer malo verjetni, ampak vseeno realni situaciji, kaj potem vpisujete v ustavo? Pravilo ali improvizacijo?

 

 

Institucionalna polucija

 

Fiskalno pravilo naj bi preko ustave omogočilo tudi nastanek nove institucije, imenovane Fiskalni svet. Ta naj bi: bedel nad fiskalno politiko in predlagal korekcije, zato da so cilji zapisani s fiskalnim pravilom izpolnjeni. V svojem bogatem naboru dejavnosti naj bi delal tudi analize in na podlagi le-teh vladi predlagal ukrepe. Bodimo iskreni, prvo je naloga Ministrstva za finance, drugo pa Urada za makroekonomske analize in razvoj. Če je temu tako, potem fiskalni svet nima nobene posebno originalne pristojnosti, posledično je to odvečna institucija. 

 

Enega člana Fiskalnega sveta po predlogu zakona imenuje Banka Slovenije. Mogoče se komu to ne zdi nič posebnega, ampak dejstvo je, da se fiskalna in monetarna politika ne smeta niti dotakniti, kaj šele mešati. Če se vam to ne zdi smiselno, se vprašajte, kam nas je mešanje fiskalne in monetarne politike pripeljalo v primeru NLB in NKBM; razen če niste maoist iz Združene levice, boste morali priznati, da je ta predlog nevarno institucionalno onesnaževanje in da ustave nimamo zato, da bi dajala tako psihopatskim navdihom institucionalno legitimizacijo.

 

Opozarjam vas, da si le preberite, kdo je lahko in kdo ne more biti predsednik Fiskalnega sveta. Ugotovili boste, da gre za šlampast "copy – paste",  iz katerega pa sledi, da je mladi finančni genij Jamnik iz Modre zavarovalnice lahko predsednik Fiskalnega sveta, ravno tako je to lahko tudi veliki Medja ali pa Petan. Komaj čakam, da vidim, ali se bo kakšen od teh gigantov slovenske ekonomije prijavil za to pozicijo.

 

Pogoji za predsednika fiskalnega sveta so tudi fenomenalni: mora biti finančni ali makroekonomski strokovnjak. In veste, kdo je finančni strokovnjak? Ne, zajebite vi tiste, ki so kariero naredili v svetu financ, to so tisti, ki imajo: najmanj drugo stopnjo visokošolskega izobraževanja in najmanj deset let delovnih izkušenj na področju financ in makroekonomije. Torej za Slovenijo je strokovnjak tako Warren Buffett kot Milojka Kolar. Zdaj razumete, zakaj smo tam, kjer smo in zakaj so slovenske institucije šala.

 

Ni tudi odveč prebrati o mehanizmu podajanja in upoštevanja predlogov Fiskalnega sveta, s čimer boste dojeli, kako Cerar kot ustavno kategorijo uvaja novega brezzobega tigra tipa KPK ali pa Urad varuha človekovih pravic. Zadostuje namreč, da vlada zbere parlamentarno večino in že je predlog Fiskalnega sveta del "neoliberalne preteklosti".

 

 

Ta naš krasni fant in čudoviti pravnik Cerar!

 

Naš profesor in raziskovalec prava, v prostem času tudi predsednik vlade, Miro Cerar, nam prinaša nove ustavne kategorije, ki pa so tako kaotične, polne notranjih nekonsistentnosti in nedorečenosti, da je že težko verjeti, da se to res odvija pred našimi očmi. Človek je tako nesposoben in tako zelo len, da bi zdaj zapisal ultimativni gradualizem, imenovan Cerarjevo fiskalno pravilo, celo v ustavo. Ali razumete, kaj prinaša fiskalno pravilo v resnici? Prvič, v zgodovini se pogovarjamo o tem, da bi nekdo zaustavitev strukturnih reform vpisal v ustavo. V teh okoliščinah bi si za predsednika vlade raje želel fikus kot pa Cerarja. Ta rastlina je namreč bolj proaktivna in manj škodljiva od Cerarja.

 

Menite, da se motim? Potem poglejte zadnjo prosojnico, sicer ekstremno kaotične powerpoint predstavitve, ki je pod člankom, in primerjajte učinke Cerarjevega pravila s tistim starim in postalo vam bo jasno, da edino, kar počne Cerar je to, da stiska pesti, da se bo stanje izboljšalo samo po sebi, vmes pa si mora s hokuspokusi tipa predlagano fiskalno pravilo izboriti čas, da ne bo nič naredil, kaj šele reformiral.

 

Za konec pa še zadnja trditev: predlog zakona o fiskalnem pravilu je razkril, da so Cerar in njegovi ministri izjemno nerazgledani in neizobraženi kljukci. Kako bi sicer pojasnili, da jim ni jasno niti to, da se makroekonomija ne piše narazen in da se ne uporablja izraz gospodarski cikel ampak poslovni cikel? In to zapišejo v nič manj kot predlog zakona. 

 

 

Predstavitev predloga Zakona o fiskalnem pravilu Ministrstva za finance, Državni zbor, 2. december 2014

 

Stran 1/14

 

Stran 2/14

 

 

Stran 3/14

 

Stran 4/14

 

Stran 5/14

 

Stran 6/14

 

Stran 7/14

 

Stran 8/14

 

 

Stran 9/14

 

Stran 10/14

 

Stran 11/14

 

Stran 12/14

 

Stran: 13/14

 

Stran 14/14

 

 

Predlog Zakona o fiskalnem pravilu, Ministrstvo za finance RS, 28. november 2014

 

Stran 1/12

 

Stran 2/12

 

Stran 3/12

 

Stran 4/12

 

Stran 5/12

 

Stran 6/12

 

Stran 7/12

 

Stran 8/12

 

Stran 9/12

 

Stran 10/12

 

Stran 11/12

 

Stran 12/12

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
6
06.04.2020 21:00
Omejitev gibanja znotraj občine dejanskega prebivališča ima lahko dve skrajnosti. V Odrancih, najmanjši občini v Sloveniji, ki ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
7
03.04.2020 12:29
Zgodba o netransparentnem, s sumom korupcije obremenjenem projektu gradnje avtosalona luksuznih vozil BMW in Jaguar na ... Več.
Piše: Uredništvo
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
15
01.04.2020 22:55
Izjava novega v.d. direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivana Eržena, češ da vlada pretirava z zadnjimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
6
01.04.2020 00:43
Se še kdo spomni, kako smo še pred nekaj meseci zaradi kakih 50 milijonov evrov proračunskih izdatkov bili plat zvona, češ da se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
12
29.03.2020 10:00
Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik so v imenu Katedrale svobode, ... Več.
Piše: Uredništvo
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
24
24.03.2020 23:30
Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih ... Več.
Piše: Bine Kordež
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
5
22.03.2020 22:59
Verjetno je bil na seji Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko 26. februarja 2020 marsikdo presenečen, ko sta dva mariborska ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!
7
19.03.2020 16:30
Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koronavirus ubija gospodarstvo: Zaustavitev gospodarske aktivnosti že za mesec dni bi pomenila katastrofo, primerljivo z letom 1991!
17
17.03.2020 00:00
Koronavirus bo imel konkretne posledice tudi na slovensko ekonomijo ter na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik mlade žrtve koronavirusa: Vzemite zdravje v svoje roke, pazite nase in na ljudi okoli sebe - predvsem pa: ostanite doma!
11
16.03.2020 02:00
Trudim se dovolj zbrati misli, da začnem pisati o svoji izkušnji. Iskreno? Težko je. Ne izpostavljam se rada. Ni mi prijetno ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu
5
15.03.2020 11:00
Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode ... Več.
Piše: Shane Quinn
Zbogom in hvala za vse okostnjake, Miro! (Analiza diplomacije Mira Cerarja in njegove klavrne zapuščine)
9
13.03.2020 03:00
Predvidoma še danes naj bi ministri nove vlade po prisegi v državnem zboru prevzeli posle od svojih predhodnikov, med drugim ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Težko bo, morda bo celo zelo težko. A skupaj bomo uspeli!"
11
12.03.2020 15:19
Slovenija je danes tudi uradno razglasila epidemijo koronavirusa. Aktivirale so se vse sile zaščite in reševanja, vsi napori ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!
7
12.03.2020 01:15
Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem ... Več.
Piše: Uredništvo
S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico?
3
10.03.2020 14:33
Koronavirus in sestavljanje nove vlade sta idealna priložnost za vse, ki izkoriščajo medvladje za uveljavljanje kapitalskih ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus: Razmere so resne, vlada suspendirala schengenski režim na meji z Italijo
15
10.03.2020 00:00
Glede na dosedanjo politiko in prakso Šarčeve vlade v odstopu je ponedeljkova odločitev o uvedbi nadzora na meji z Italijo, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade
11
09.03.2020 00:30
Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus v Sloveniji: Če nam grozi italijanski scenarij, potem bo ta konec tedna odločilen za nadaljnjo epidemijo!
19
07.03.2020 18:30
V naslednjih 48 urah, vsekakor pa do ponedeljka zjutraj bo jasno, kaj čaka Slovenijo glede koronavirusa. Ali je možen ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...
14
07.03.2020 00:45
Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane
10
03.03.2020 23:00
Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,963
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,769
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,060
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,643
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,842
06/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,108
07/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,075
08/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,022
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,813
10/
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,140