Razkrivamo

Ne verjamete, da je Cerar nesposoben? Izvolite ultimativni dokaz!

Teža izdatkov bo naraščala zaradi pritiska odplačevanja obresti, prihodkovna stran bo imela pozitivno, a zelo skromno dinamiko, vsak davčni pritisk pa bo rezultiral v poslabšanju poslovnega okolja podjetij. In kaj boste potem s Cerarjevim fiskalnim pravilom? Odšli do Štruklja in ga prosili za znižanje plač? Prosili Fakina, da se ZZZS začne obnašati odgovorno? Ali boste razglasili izredne razmere in devalvirali ustavo?

07.12.2014 20:02
Piše: Kizo

Gre za dva različna koncepta, prvi je komplement reformam, drugi je alibi za vzdrževanje obstoječega stanja in gradualistično reševanje problema izjemne rasti zunanjega dolga in nesposobnosti financiranja javnih dobrin in storitev.Foto: www.mediaspeed.ne

Povedano drugače, če se vam hkratno ciljanje prihodkovne strani in relacije med dejanskim in potencialnim BDP ne zdi dovolj dobra ideja, boste prišli v težave, ki jih boste lahko rešili samo s suspenzom fiskalnega pravila in ustave.

 

Naš profesor in raziskovalec prava, v prostem času tudi predsednik vlade, Miro Cerar, nam prinaša nove ustavne kategorije, ki pa so tako kaotične, polne notranjih nekonsistentnosti in nedorečenosti, da je že težko verjeti, da se to res odvija pred našimi očmi. 

 

In veste, kdo je finančni strokovnjak? Ne, zajebite vi tiste, ki so kariero naredili v svetu financ, to so tisti, ki imajo: najmanj drugo stopnjo visokošolskega izobraževanja in najmanj deset let delovnih izkušenj na področju financ in makroekonomije. Torej za Slovenijo je strokovnjak tako Warren Buffett kot Milojka Kolar.

 

Enega člana Fiskalnega sveta po predlogu zakona imenuje Banka Slovenije. Mogoče se komu to ne zdi nič posebnega, ampak dejstvo je, da se fiskalna in monetarna politika ne smeta niti dotakniti, kaj šele mešati.

 

In še vsebinski vidik: logika, da vas kot podjetnika ali potrošnika za namene poliranja makroekonomske podobe države davčno izčrpavajo, potem pa ko se izkaže, da so s tem malce pretiravali, se denar zlije kot politično vodene državne investicije direktno nazaj v podjetja, ki so vaši konkurenti, je absurdna.

 

Kaj ko se bo pojavil Erjavec in vprašal, zakaj od fiskalnega pravila nimajo nič naši upokojenci? Je to namen fiskalnega pravila? Ali ni morda ustavno določeno izredno kupovanje glasov pred volitvami v času pozitivnega trenda poslovnega cikla, najhujša mogoča institucionalna korupcija?

 

Samo Slovencem se lahko zdi, da je socialna kapica substitut za reformo trga dela, fiskalno pravilo pa za reforme pokojninskega in zdravstvenega sistema ter prestrukturiranje fiskalne politike preko dekonstrukcije politike javnih izdatkov in reformiranje davčnega (in prispevčnega) sistema.

Prejšnji ponedeljek sem, sklicujoč se na nekompetentnost, dezorientiranost, počasnost in kaotičnost, postavil tezo, da bi morala Cerarjeva vlada odstopiti. Zaradi predlaganega fiskalnega pravila pa umikam svoje mnenje in predlagam, da bi morala ta vlada storiti kolektivni samomor. Ker je teza o nujnosti kolektivnega samomora vlade in njenega predsednika precej radikalna, mi dovolite, da vam razložim, zakaj karkoli drugega sploh ni več opcija.  

 

 

O pomenu fiskalnega pravila

 

Preden pa začnem pa naj pojasnim svoje stališče do fiskalnega pravila (predlog zakona in ppt. predstavitev, narejeno za namene informiranja naših genialnih poslancev, boste našli pod tekstom). To stališče je podobno tistemu, ki ga imam o socialni kapici: oba ukrepa sta primerna in smiselna, ne pristajam pa na to, da sta ukrepa, ki sta v fokusu političnega pregovarjanja in javne debate, po pomenu karkoli drugega kot pomožna ukrepa resnim strukturnim reformam.

 

Samo Slovencem se lahko zdi, da je socialna kapica substitut za reformo trga dela, fiskalno pravilo pa za reforme pokojninskega in zdravstvenega sistema ter prestrukturiranje fiskalne politike preko dekonstrukcije politike javnih izdatkov in reformiranje davčnega (in prispevčnega) sistema. Podobno lahko samo Dnevnikovi petanisti in Mladinini oglaševalski oportunisti vidijo v ukrepih, ki so po pomenu  nekje na dvajsetem mestu "neoliberalizma" preko zadnjih vrat. 

 

Če naj bi bilo fiskalno pravilo ustavna kategorija, potem mora po mojem laičnem mnenju izpolnjevati vsaj tri kriterije. Prvič, zajeti mora duh razvoja institucij, sicer bo v ustavi tujek. Drugič, fiskalno pravilo mora biti enolično določeno, kar pomeni, da je takšno, da ne generira notranjih nekonsistentnosti. In tretjič, mora biti tako odporno, da prestane vsaj srednjeročni test časa.

 

Če to ni izpolnjeno, bo prišlo do generiranja zakonov in institucij, ki bodo kontradiktorni in posledično ne bodo mogli biti implementirani. Trdim, da zakon o fiskalnem pravilu, ki ga predlaga Cerarjeva vlada, ne izpolnjuje prav nič od tega, celo več, ta beden substitut za reforme je neresen zmazek in kaj takega vsaj po definiciji ne bi mogli pričakovati od predsednika vlade, ki naj bi bil profesor prava, svoje dni zunanji svetovalec parlamenta, dežurni genij pri Čeferinih in plačani predavatelj etike v vrtcih.

 

 

Mimo duha reform

 

Fiskalno pravilo je kot čudežna odrešitev, ki bo ustavno definirala strukturne reforme, treščilo v javnost v času pregovarjanj o tem, ali v krizi Slovenija morda ne troši premalo denarja, ki ga nima. Osnovna ideja zgodbe je zamejiti dolžniško trošenje kot komplement strukturnim reformam. Torej če že kakšen sentiment spremlja to pravilo (in sentiment ali duh ni nepomembna kategorija za ustavo), potem je to proreformski. Da bo lažje razumeti, kaj je Cerarjeva ekipa naredila in v kakšnem duhu namerava korigirati ustavo, si poglejmo razliko med dvema predlogoma zakonov o fiskalnem pravilu.

 

V starem zakonu o fiskalnem pravilu je bilo zapisano, da se to pravilo sproža tako, "da se največji možen obseg izdatkov sektorja države določi glede na predvideni obseg prihodkov in upoštevajoč raven potencialnega glede na dejanski BDP". Prevod: raven izdatkov je podrejena ekonomski aktivnosti celotne ekonomije in je vezana na prihodke. V Cerarjevem fiskalnem pravilu pa so njegova sprožila definirana z: "največji obseg izdatkov se določi na način, da se doseže ciljni strukturni saldo sektorja države". Prevod: ekonomska aktivnost države ni v fokusu, ključna je sposobnost, da fiskalna politika pobere čim več davkov in prispevkov, s katerimi financira svoje zakonske zaveze.

 

In tu je razlika v duhu zakona. Po starem zakonu poraba sektorja države ni avtomatizem, ki omogoča politično redistribucijo sredstev, zbranih z instrumenti fiskalne politike, pri Cerarjevem zakonu je politična redistribucija preko javne porabe mogoča, vse dokler je iz ekonomije še mogoče izčrpati dovolj sredstev za poganjanje takšnega mehanizma.

 

Še drugače: Cerar predlaga opcijo, po kateri lahko vlada, v svojem političnem blefiranju vedno dosega ciljni saldo tako, da opravlja minimalne korekcije v javni potrošnji (ali pa niti tega) prihodke pa dobiva tako, da davčno izčrpava ekonomijo in s tem zadane ciljni saldo. Torej v skladu s katerim duhom je Cerarjevo fiskalno pravilo? S proreformnim ali z duhom "ne bi radi reformirali, o tem bi samo govorili, kajti sicer se bomo zamerili volivcem"?

 

Razumete? Gre za dva različna koncepta, prvi je komplement reformam, drugi je alibi za vzdrževanje obstoječega stanja in gradualistično reševanje problema izjemne rasti zunanjega dolga in nesposobnosti financiranja javnih dobrin in storitev. In če je bilo nekaj napovedano v duhu sprememb, izpade pa v duhu zagotavljanja vsega nespremenjenega, je to navadna goljufija.

 

Seveda če želite videti goljufije v ustavi, to razumem, lahko pa tudi vi razumete, da ko bo prvič prišlo do težav z izvedbo fiskalnega pravila in bo moralo ustavno sodišče presojati, kako in kaj, potem bodo morali nekaj, kar nikakor ni v duhu reform, presojati, kot da je (saj naj bi fiskalno pravilo nastalo ravno zaradi reform v fiskalni politiki). In tu se bo zgodba o fiskalnem pravilu nujno zapletla. Torej? Mar ne bo nekdo posilil celotne ustave zato, da preslepi volivce?

 

 

V slabih časih vas maltretirajo, v dobrih se iz vas norčujejo

 

Fiskalno pravilo prinaša s seboj čudovito lastnost varčnega bebca. V časih presežkov se bo denar nalagal na nek račun in potem se bo lahko porabil tudi za državne investicije. To je tako lep stavek, kot da bi ga zapisal sam veliki Jože P. Damijan. Racionalni pa morajo imeti vsaj dva zadržka. Prvi je tehnične, drugi pa vsebinske narave.

 

Najprej okoli tehnike. Kakšen je ta poseben račun? Kje je odprt? V trezorju na Gregorčičevi? Ali se pogovarjamo o izrednem depozitu na NLB, novi ekstenziji Pahorjeve superideje, da se zagotavlja likvidnost bančnega sistema s polaganjem izrednih depozitov v banke nacionalnega ponosa? Ali pa je govora o brezobrestnem računu, ki je sef pod mizo kabineta predsednika vlade? Menim, da so depoziti takšnih sredstev na državnih bankah politična goljufija ter da so brezobrestni računi šeriatsko pravo. V vsakem primeru je ideja nedodelana in nekonsistentna, torej daleč stran od tega, da bi šlo za ustavno materijo.

 

In kdo vam ne zagotavlja, da ta sredstva ne bodo namenjena za tablice v osnovnih šolah? Subvencioniranju javnega prevoza za dijake in upokojence? Kaj ko se bo pojavil Erjavec in vprašal, zakaj od fiskalnega pravila nimajo nič naši upokojenci? Je to namen fiskalnega pravila? Ali ni morda ustavno določeno izredno kupovanje glasov pred volitvami v času pozitivnega trenda poslovnega cikla, najhujša mogoča institucionalna korupcija?

 

In še vsebinski vidik: logika, da vas kot podjetnika ali potrošnika za namene poliranja makroekonomske podobe države davčno izčrpavajo, potem pa ko se izkaže, da so s tem malce pretiravali, se denar zlije kot politično vodene državne investicije direktno nazaj v podjetja, ki so vaši konkurenti, je absurdna. Ne verjamete, da je to po predlogu zakona mogoče? Preberite, nikjer ne piše, da bo šel denar za gradnjo bolnišnic ali šol in nikjer ne piše, da ta denar ne bo prelit, kot subvencija, kakšnemu novemu Stanku Stepišniku ali Samu Omerzelu ali pa našim upokojencem, ki jih tako herojsko zastopa Erjavec. 

 

Je to to? Naj bodo državni depoziti ali pa parodično "šparanje" presežnih sredstev v "štunfu" pod mizo v kabinetu predsednika vlade ustavna kategorija? Naj bodo subvencije novim Stepišnikom in Omerzelom ustavna kategorija, naj bo Erjavčev boj za naše upokojence zaukazan z ustavo? 

 

 

O izjemnih okoliščinah

 

Po mojem mnenju so izjemne okoliščine že to, da se moramo ukvarjati z nadomestki reform, ki so tako bedni, da je že težko verjeti, da se vse skupaj res dogaja. Ampak če pustimo to ob strani, potem zakon o fiskalnem pravilu prinaša tudi izjemne okoliščine, ko se od fiskalnega pravila lahko odstopi. Najprej je izjemna okoliščina obdobje resnega gospodarskega upada. Že ta točka bi vas morala resno skrbeti. Zakaj? Spomnite se Pahorjeve vlade, takrat tudi 6 % krčenje BDP ni bilo dovolj resno, da bi razmišljali o ukrepih. Ker leve vlade ta trend nadgrajujejo in je vlada Alenke Bratušek celo razglasila manjši upad BDP, kot je bil načrtovan, za uspeh, lahko sklepamo, da bo pri Cerarju resen upad BDP nastopil šele tedaj, ko se bo BDP prepolovil. Tako strahovito slabo definirane izjemne okoliščine vnašajo v ekonomijo in ustavo nenormalna tveganja.

 

In drugo, neobičajen dogodek je tak, ki naj bi bil definiran z resnimi fiskalnimi posledicami, kar pa je lahko tudi to, da Štrukljev SVIZ in Iskra njegovega sina Lategana odideta za dve uri na ljubljanske ulice. Res je, obe izjemi se sklicujeta na Pakt za stabilnost in rast, ampak bodimo realni, slovenske vlade se rade sklicujejo na marsikaj, ampak v resnici nič od tega ne nameravajo upoštevati. Tako kot Pahor ni razumel, kaj je Pakt Stabilnosti, in kot je Bratuškova to razumela samo v Bruslju, tudi Cerar ne bo razumel drugače. Ne pozabite, da živimo v državi, kjer je sveto vse, kar v parlamentu izglasuje večina. In če lahko poslanci izglasujejo, da jih volja volivcev ne zavezuje ali zanima, kaj bi potem bil problem, da izglasujejo, da izredne okoliščine niso tisto, kar dejansko so? In ta partizanščina Janeza Zemljariča naj bi sedaj postala ustavna kategorija. Bravo.

 

 

Ko bebci obmolknejo

 

Recimo, da pride v Sloveniji, ki je definirana s hitro rastočim dolgom države, do sledeče situacije: gospodarska rast je vztrajno minimalna. Zaradi zunanjega šoka v evroobmočju pa pride do dviga sistemskega tveganja, ki se posledično prenese v slovensko specifično tveganje in obrestna mera za slovenske obveznice se poviša. Zgodi se, da je obrestna mera na slovenski dolg (in ni težko predpostaviti, da je to strukturni dejavnik, ki dvigne agregatno obrestno mero) višja od gospodarske rasti.

 

In kakšne rezultate bo sedaj dalo ciljanje salda? Teža izdatkov bo naraščala zaradi pritiska odplačevanja obresti, prihodkovna stran bo imela pozitivno, a zelo skromno dinamiko, vsak davčni pritisk pa bo rezultiral v poslabšanju poslovnega okolja podjetij. In kaj boste potem s Cerarjevim fiskalnim pravilom? Odšli do Štruklja in ga prosili za znižanje plač? Prosili Fakina, da se ZZZS začne obnašati odgovorno? Ali boste razglasili izredne razmere in devalvirali ustavo?

 

Povedano drugače, če se vam hkratno ciljanje prihodkovne strani in relacije med dejanskim in potencialnim BDP ne zdi dovolj dobra ideja, boste prišli v težave, ki jih boste lahko rešili samo s suspenzom fiskalnega pravila in ustave. Mogoče se vam to ne zdi realno, ampak potem pa samo glejte, kakšna bo posledica mešanice kopičenja dolgov in situacije, ki sem vam jo opisal. Torej, če fiskalno pravilo kolapsira v sicer malo verjetni, ampak vseeno realni situaciji, kaj potem vpisujete v ustavo? Pravilo ali improvizacijo?

 

 

Institucionalna polucija

 

Fiskalno pravilo naj bi preko ustave omogočilo tudi nastanek nove institucije, imenovane Fiskalni svet. Ta naj bi: bedel nad fiskalno politiko in predlagal korekcije, zato da so cilji zapisani s fiskalnim pravilom izpolnjeni. V svojem bogatem naboru dejavnosti naj bi delal tudi analize in na podlagi le-teh vladi predlagal ukrepe. Bodimo iskreni, prvo je naloga Ministrstva za finance, drugo pa Urada za makroekonomske analize in razvoj. Če je temu tako, potem fiskalni svet nima nobene posebno originalne pristojnosti, posledično je to odvečna institucija. 

 

Enega člana Fiskalnega sveta po predlogu zakona imenuje Banka Slovenije. Mogoče se komu to ne zdi nič posebnega, ampak dejstvo je, da se fiskalna in monetarna politika ne smeta niti dotakniti, kaj šele mešati. Če se vam to ne zdi smiselno, se vprašajte, kam nas je mešanje fiskalne in monetarne politike pripeljalo v primeru NLB in NKBM; razen če niste maoist iz Združene levice, boste morali priznati, da je ta predlog nevarno institucionalno onesnaževanje in da ustave nimamo zato, da bi dajala tako psihopatskim navdihom institucionalno legitimizacijo.

 

Opozarjam vas, da si le preberite, kdo je lahko in kdo ne more biti predsednik Fiskalnega sveta. Ugotovili boste, da gre za šlampast "copy – paste",  iz katerega pa sledi, da je mladi finančni genij Jamnik iz Modre zavarovalnice lahko predsednik Fiskalnega sveta, ravno tako je to lahko tudi veliki Medja ali pa Petan. Komaj čakam, da vidim, ali se bo kakšen od teh gigantov slovenske ekonomije prijavil za to pozicijo.

 

Pogoji za predsednika fiskalnega sveta so tudi fenomenalni: mora biti finančni ali makroekonomski strokovnjak. In veste, kdo je finančni strokovnjak? Ne, zajebite vi tiste, ki so kariero naredili v svetu financ, to so tisti, ki imajo: najmanj drugo stopnjo visokošolskega izobraževanja in najmanj deset let delovnih izkušenj na področju financ in makroekonomije. Torej za Slovenijo je strokovnjak tako Warren Buffett kot Milojka Kolar. Zdaj razumete, zakaj smo tam, kjer smo in zakaj so slovenske institucije šala.

 

Ni tudi odveč prebrati o mehanizmu podajanja in upoštevanja predlogov Fiskalnega sveta, s čimer boste dojeli, kako Cerar kot ustavno kategorijo uvaja novega brezzobega tigra tipa KPK ali pa Urad varuha človekovih pravic. Zadostuje namreč, da vlada zbere parlamentarno večino in že je predlog Fiskalnega sveta del "neoliberalne preteklosti".

 

 

Ta naš krasni fant in čudoviti pravnik Cerar!

 

Naš profesor in raziskovalec prava, v prostem času tudi predsednik vlade, Miro Cerar, nam prinaša nove ustavne kategorije, ki pa so tako kaotične, polne notranjih nekonsistentnosti in nedorečenosti, da je že težko verjeti, da se to res odvija pred našimi očmi. Človek je tako nesposoben in tako zelo len, da bi zdaj zapisal ultimativni gradualizem, imenovan Cerarjevo fiskalno pravilo, celo v ustavo. Ali razumete, kaj prinaša fiskalno pravilo v resnici? Prvič, v zgodovini se pogovarjamo o tem, da bi nekdo zaustavitev strukturnih reform vpisal v ustavo. V teh okoliščinah bi si za predsednika vlade raje želel fikus kot pa Cerarja. Ta rastlina je namreč bolj proaktivna in manj škodljiva od Cerarja.

 

Menite, da se motim? Potem poglejte zadnjo prosojnico, sicer ekstremno kaotične powerpoint predstavitve, ki je pod člankom, in primerjajte učinke Cerarjevega pravila s tistim starim in postalo vam bo jasno, da edino, kar počne Cerar je to, da stiska pesti, da se bo stanje izboljšalo samo po sebi, vmes pa si mora s hokuspokusi tipa predlagano fiskalno pravilo izboriti čas, da ne bo nič naredil, kaj šele reformiral.

 

Za konec pa še zadnja trditev: predlog zakona o fiskalnem pravilu je razkril, da so Cerar in njegovi ministri izjemno nerazgledani in neizobraženi kljukci. Kako bi sicer pojasnili, da jim ni jasno niti to, da se makroekonomija ne piše narazen in da se ne uporablja izraz gospodarski cikel ampak poslovni cikel? In to zapišejo v nič manj kot predlog zakona. 

 

 

Predstavitev predloga Zakona o fiskalnem pravilu Ministrstva za finance, Državni zbor, 2. december 2014

 

Stran 1/14

 

Stran 2/14

 

 

Stran 3/14

 

Stran 4/14

 

Stran 5/14

 

Stran 6/14

 

Stran 7/14

 

Stran 8/14

 

 

Stran 9/14

 

Stran 10/14

 

Stran 11/14

 

Stran 12/14

 

Stran: 13/14

 

Stran 14/14

 

 

Predlog Zakona o fiskalnem pravilu, Ministrstvo za finance RS, 28. november 2014

 

Stran 1/12

 

Stran 2/12

 

Stran 3/12

 

Stran 4/12

 

Stran 5/12

 

Stran 6/12

 

Stran 7/12

 

Stran 8/12

 

Stran 9/12

 

Stran 10/12

 

Stran 11/12

 

Stran 12/12

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."
17
19.07.2019 23:39
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
8
17.07.2019 14:00
Anej Sam je v imenu društva Jasa konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi ognjemeti in preostalim repertuarjem ... Več.
Piše: Anej Sam
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
3
16.07.2019 23:00
V poplavi političnih obljub, predvolilnih sloganov in koalicijskih usklajevanj običajno spregledamo dejstvo, da je v slovenskem ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropski veleposlaniki protestirali proti preganjanju Ujgurov v komunistični Kitajski, Slovenija zaenkrat previdno tiho
4
16.07.2019 12:00
Na začetku meseca so so veleposlaniki 22 držav, akreditirani pri OZN v Ženevi, podpisali pismo, ki so ga naslovili na ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
12
15.07.2019 23:59
Minuli teden je telekomunikacijski trg razburkala novica, da bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odvzela ... Več.
Piše: Uredništvo
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
7
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
14
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
16
19.06.2019 23:59
Že dolgo nismo gledali tako javnega umiranja kakšnega podjetja, ki je registrirano v Sloveniji, kot v primeru nacionalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
11
17.06.2019 01:17
Lidia Glavina, bivša predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), je z nadzorniki dosegla sporazum o odpravnini v ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,465
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,338
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,704
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,280
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,168
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 974
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,165
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,110
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,013
10/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,179