Razkrivamo

Ne verjamete, da je Cerar nesposoben? Izvolite ultimativni dokaz!

Teža izdatkov bo naraščala zaradi pritiska odplačevanja obresti, prihodkovna stran bo imela pozitivno, a zelo skromno dinamiko, vsak davčni pritisk pa bo rezultiral v poslabšanju poslovnega okolja podjetij. In kaj boste potem s Cerarjevim fiskalnim pravilom? Odšli do Štruklja in ga prosili za znižanje plač? Prosili Fakina, da se ZZZS začne obnašati odgovorno? Ali boste razglasili izredne razmere in devalvirali ustavo?

07.12.2014 20:02
Piše: Kizo

Gre za dva različna koncepta, prvi je komplement reformam, drugi je alibi za vzdrževanje obstoječega stanja in gradualistično reševanje problema izjemne rasti zunanjega dolga in nesposobnosti financiranja javnih dobrin in storitev.Foto: www.mediaspeed.ne

Povedano drugače, če se vam hkratno ciljanje prihodkovne strani in relacije med dejanskim in potencialnim BDP ne zdi dovolj dobra ideja, boste prišli v težave, ki jih boste lahko rešili samo s suspenzom fiskalnega pravila in ustave.

 

Naš profesor in raziskovalec prava, v prostem času tudi predsednik vlade, Miro Cerar, nam prinaša nove ustavne kategorije, ki pa so tako kaotične, polne notranjih nekonsistentnosti in nedorečenosti, da je že težko verjeti, da se to res odvija pred našimi očmi. 

 

In veste, kdo je finančni strokovnjak? Ne, zajebite vi tiste, ki so kariero naredili v svetu financ, to so tisti, ki imajo: najmanj drugo stopnjo visokošolskega izobraževanja in najmanj deset let delovnih izkušenj na področju financ in makroekonomije. Torej za Slovenijo je strokovnjak tako Warren Buffett kot Milojka Kolar.

 

Enega člana Fiskalnega sveta po predlogu zakona imenuje Banka Slovenije. Mogoče se komu to ne zdi nič posebnega, ampak dejstvo je, da se fiskalna in monetarna politika ne smeta niti dotakniti, kaj šele mešati.

 

In še vsebinski vidik: logika, da vas kot podjetnika ali potrošnika za namene poliranja makroekonomske podobe države davčno izčrpavajo, potem pa ko se izkaže, da so s tem malce pretiravali, se denar zlije kot politično vodene državne investicije direktno nazaj v podjetja, ki so vaši konkurenti, je absurdna.

 

Kaj ko se bo pojavil Erjavec in vprašal, zakaj od fiskalnega pravila nimajo nič naši upokojenci? Je to namen fiskalnega pravila? Ali ni morda ustavno določeno izredno kupovanje glasov pred volitvami v času pozitivnega trenda poslovnega cikla, najhujša mogoča institucionalna korupcija?

 

Samo Slovencem se lahko zdi, da je socialna kapica substitut za reformo trga dela, fiskalno pravilo pa za reforme pokojninskega in zdravstvenega sistema ter prestrukturiranje fiskalne politike preko dekonstrukcije politike javnih izdatkov in reformiranje davčnega (in prispevčnega) sistema.

Prejšnji ponedeljek sem, sklicujoč se na nekompetentnost, dezorientiranost, počasnost in kaotičnost, postavil tezo, da bi morala Cerarjeva vlada odstopiti. Zaradi predlaganega fiskalnega pravila pa umikam svoje mnenje in predlagam, da bi morala ta vlada storiti kolektivni samomor. Ker je teza o nujnosti kolektivnega samomora vlade in njenega predsednika precej radikalna, mi dovolite, da vam razložim, zakaj karkoli drugega sploh ni več opcija.  

 

 

O pomenu fiskalnega pravila

 

Preden pa začnem pa naj pojasnim svoje stališče do fiskalnega pravila (predlog zakona in ppt. predstavitev, narejeno za namene informiranja naših genialnih poslancev, boste našli pod tekstom). To stališče je podobno tistemu, ki ga imam o socialni kapici: oba ukrepa sta primerna in smiselna, ne pristajam pa na to, da sta ukrepa, ki sta v fokusu političnega pregovarjanja in javne debate, po pomenu karkoli drugega kot pomožna ukrepa resnim strukturnim reformam.

 

Samo Slovencem se lahko zdi, da je socialna kapica substitut za reformo trga dela, fiskalno pravilo pa za reforme pokojninskega in zdravstvenega sistema ter prestrukturiranje fiskalne politike preko dekonstrukcije politike javnih izdatkov in reformiranje davčnega (in prispevčnega) sistema. Podobno lahko samo Dnevnikovi petanisti in Mladinini oglaševalski oportunisti vidijo v ukrepih, ki so po pomenu  nekje na dvajsetem mestu "neoliberalizma" preko zadnjih vrat. 

 

Če naj bi bilo fiskalno pravilo ustavna kategorija, potem mora po mojem laičnem mnenju izpolnjevati vsaj tri kriterije. Prvič, zajeti mora duh razvoja institucij, sicer bo v ustavi tujek. Drugič, fiskalno pravilo mora biti enolično določeno, kar pomeni, da je takšno, da ne generira notranjih nekonsistentnosti. In tretjič, mora biti tako odporno, da prestane vsaj srednjeročni test časa.

 

Če to ni izpolnjeno, bo prišlo do generiranja zakonov in institucij, ki bodo kontradiktorni in posledično ne bodo mogli biti implementirani. Trdim, da zakon o fiskalnem pravilu, ki ga predlaga Cerarjeva vlada, ne izpolnjuje prav nič od tega, celo več, ta beden substitut za reforme je neresen zmazek in kaj takega vsaj po definiciji ne bi mogli pričakovati od predsednika vlade, ki naj bi bil profesor prava, svoje dni zunanji svetovalec parlamenta, dežurni genij pri Čeferinih in plačani predavatelj etike v vrtcih.

 

 

Mimo duha reform

 

Fiskalno pravilo je kot čudežna odrešitev, ki bo ustavno definirala strukturne reforme, treščilo v javnost v času pregovarjanj o tem, ali v krizi Slovenija morda ne troši premalo denarja, ki ga nima. Osnovna ideja zgodbe je zamejiti dolžniško trošenje kot komplement strukturnim reformam. Torej če že kakšen sentiment spremlja to pravilo (in sentiment ali duh ni nepomembna kategorija za ustavo), potem je to proreformski. Da bo lažje razumeti, kaj je Cerarjeva ekipa naredila in v kakšnem duhu namerava korigirati ustavo, si poglejmo razliko med dvema predlogoma zakonov o fiskalnem pravilu.

 

V starem zakonu o fiskalnem pravilu je bilo zapisano, da se to pravilo sproža tako, "da se največji možen obseg izdatkov sektorja države določi glede na predvideni obseg prihodkov in upoštevajoč raven potencialnega glede na dejanski BDP". Prevod: raven izdatkov je podrejena ekonomski aktivnosti celotne ekonomije in je vezana na prihodke. V Cerarjevem fiskalnem pravilu pa so njegova sprožila definirana z: "največji obseg izdatkov se določi na način, da se doseže ciljni strukturni saldo sektorja države". Prevod: ekonomska aktivnost države ni v fokusu, ključna je sposobnost, da fiskalna politika pobere čim več davkov in prispevkov, s katerimi financira svoje zakonske zaveze.

 

In tu je razlika v duhu zakona. Po starem zakonu poraba sektorja države ni avtomatizem, ki omogoča politično redistribucijo sredstev, zbranih z instrumenti fiskalne politike, pri Cerarjevem zakonu je politična redistribucija preko javne porabe mogoča, vse dokler je iz ekonomije še mogoče izčrpati dovolj sredstev za poganjanje takšnega mehanizma.

 

Še drugače: Cerar predlaga opcijo, po kateri lahko vlada, v svojem političnem blefiranju vedno dosega ciljni saldo tako, da opravlja minimalne korekcije v javni potrošnji (ali pa niti tega) prihodke pa dobiva tako, da davčno izčrpava ekonomijo in s tem zadane ciljni saldo. Torej v skladu s katerim duhom je Cerarjevo fiskalno pravilo? S proreformnim ali z duhom "ne bi radi reformirali, o tem bi samo govorili, kajti sicer se bomo zamerili volivcem"?

 

Razumete? Gre za dva različna koncepta, prvi je komplement reformam, drugi je alibi za vzdrževanje obstoječega stanja in gradualistično reševanje problema izjemne rasti zunanjega dolga in nesposobnosti financiranja javnih dobrin in storitev. In če je bilo nekaj napovedano v duhu sprememb, izpade pa v duhu zagotavljanja vsega nespremenjenega, je to navadna goljufija.

 

Seveda če želite videti goljufije v ustavi, to razumem, lahko pa tudi vi razumete, da ko bo prvič prišlo do težav z izvedbo fiskalnega pravila in bo moralo ustavno sodišče presojati, kako in kaj, potem bodo morali nekaj, kar nikakor ni v duhu reform, presojati, kot da je (saj naj bi fiskalno pravilo nastalo ravno zaradi reform v fiskalni politiki). In tu se bo zgodba o fiskalnem pravilu nujno zapletla. Torej? Mar ne bo nekdo posilil celotne ustave zato, da preslepi volivce?

 

 

V slabih časih vas maltretirajo, v dobrih se iz vas norčujejo

 

Fiskalno pravilo prinaša s seboj čudovito lastnost varčnega bebca. V časih presežkov se bo denar nalagal na nek račun in potem se bo lahko porabil tudi za državne investicije. To je tako lep stavek, kot da bi ga zapisal sam veliki Jože P. Damijan. Racionalni pa morajo imeti vsaj dva zadržka. Prvi je tehnične, drugi pa vsebinske narave.

 

Najprej okoli tehnike. Kakšen je ta poseben račun? Kje je odprt? V trezorju na Gregorčičevi? Ali se pogovarjamo o izrednem depozitu na NLB, novi ekstenziji Pahorjeve superideje, da se zagotavlja likvidnost bančnega sistema s polaganjem izrednih depozitov v banke nacionalnega ponosa? Ali pa je govora o brezobrestnem računu, ki je sef pod mizo kabineta predsednika vlade? Menim, da so depoziti takšnih sredstev na državnih bankah politična goljufija ter da so brezobrestni računi šeriatsko pravo. V vsakem primeru je ideja nedodelana in nekonsistentna, torej daleč stran od tega, da bi šlo za ustavno materijo.

 

In kdo vam ne zagotavlja, da ta sredstva ne bodo namenjena za tablice v osnovnih šolah? Subvencioniranju javnega prevoza za dijake in upokojence? Kaj ko se bo pojavil Erjavec in vprašal, zakaj od fiskalnega pravila nimajo nič naši upokojenci? Je to namen fiskalnega pravila? Ali ni morda ustavno določeno izredno kupovanje glasov pred volitvami v času pozitivnega trenda poslovnega cikla, najhujša mogoča institucionalna korupcija?

 

In še vsebinski vidik: logika, da vas kot podjetnika ali potrošnika za namene poliranja makroekonomske podobe države davčno izčrpavajo, potem pa ko se izkaže, da so s tem malce pretiravali, se denar zlije kot politično vodene državne investicije direktno nazaj v podjetja, ki so vaši konkurenti, je absurdna. Ne verjamete, da je to po predlogu zakona mogoče? Preberite, nikjer ne piše, da bo šel denar za gradnjo bolnišnic ali šol in nikjer ne piše, da ta denar ne bo prelit, kot subvencija, kakšnemu novemu Stanku Stepišniku ali Samu Omerzelu ali pa našim upokojencem, ki jih tako herojsko zastopa Erjavec. 

 

Je to to? Naj bodo državni depoziti ali pa parodično "šparanje" presežnih sredstev v "štunfu" pod mizo v kabinetu predsednika vlade ustavna kategorija? Naj bodo subvencije novim Stepišnikom in Omerzelom ustavna kategorija, naj bo Erjavčev boj za naše upokojence zaukazan z ustavo? 

 

 

O izjemnih okoliščinah

 

Po mojem mnenju so izjemne okoliščine že to, da se moramo ukvarjati z nadomestki reform, ki so tako bedni, da je že težko verjeti, da se vse skupaj res dogaja. Ampak če pustimo to ob strani, potem zakon o fiskalnem pravilu prinaša tudi izjemne okoliščine, ko se od fiskalnega pravila lahko odstopi. Najprej je izjemna okoliščina obdobje resnega gospodarskega upada. Že ta točka bi vas morala resno skrbeti. Zakaj? Spomnite se Pahorjeve vlade, takrat tudi 6 % krčenje BDP ni bilo dovolj resno, da bi razmišljali o ukrepih. Ker leve vlade ta trend nadgrajujejo in je vlada Alenke Bratušek celo razglasila manjši upad BDP, kot je bil načrtovan, za uspeh, lahko sklepamo, da bo pri Cerarju resen upad BDP nastopil šele tedaj, ko se bo BDP prepolovil. Tako strahovito slabo definirane izjemne okoliščine vnašajo v ekonomijo in ustavo nenormalna tveganja.

 

In drugo, neobičajen dogodek je tak, ki naj bi bil definiran z resnimi fiskalnimi posledicami, kar pa je lahko tudi to, da Štrukljev SVIZ in Iskra njegovega sina Lategana odideta za dve uri na ljubljanske ulice. Res je, obe izjemi se sklicujeta na Pakt za stabilnost in rast, ampak bodimo realni, slovenske vlade se rade sklicujejo na marsikaj, ampak v resnici nič od tega ne nameravajo upoštevati. Tako kot Pahor ni razumel, kaj je Pakt Stabilnosti, in kot je Bratuškova to razumela samo v Bruslju, tudi Cerar ne bo razumel drugače. Ne pozabite, da živimo v državi, kjer je sveto vse, kar v parlamentu izglasuje večina. In če lahko poslanci izglasujejo, da jih volja volivcev ne zavezuje ali zanima, kaj bi potem bil problem, da izglasujejo, da izredne okoliščine niso tisto, kar dejansko so? In ta partizanščina Janeza Zemljariča naj bi sedaj postala ustavna kategorija. Bravo.

 

 

Ko bebci obmolknejo

 

Recimo, da pride v Sloveniji, ki je definirana s hitro rastočim dolgom države, do sledeče situacije: gospodarska rast je vztrajno minimalna. Zaradi zunanjega šoka v evroobmočju pa pride do dviga sistemskega tveganja, ki se posledično prenese v slovensko specifično tveganje in obrestna mera za slovenske obveznice se poviša. Zgodi se, da je obrestna mera na slovenski dolg (in ni težko predpostaviti, da je to strukturni dejavnik, ki dvigne agregatno obrestno mero) višja od gospodarske rasti.

 

In kakšne rezultate bo sedaj dalo ciljanje salda? Teža izdatkov bo naraščala zaradi pritiska odplačevanja obresti, prihodkovna stran bo imela pozitivno, a zelo skromno dinamiko, vsak davčni pritisk pa bo rezultiral v poslabšanju poslovnega okolja podjetij. In kaj boste potem s Cerarjevim fiskalnim pravilom? Odšli do Štruklja in ga prosili za znižanje plač? Prosili Fakina, da se ZZZS začne obnašati odgovorno? Ali boste razglasili izredne razmere in devalvirali ustavo?

 

Povedano drugače, če se vam hkratno ciljanje prihodkovne strani in relacije med dejanskim in potencialnim BDP ne zdi dovolj dobra ideja, boste prišli v težave, ki jih boste lahko rešili samo s suspenzom fiskalnega pravila in ustave. Mogoče se vam to ne zdi realno, ampak potem pa samo glejte, kakšna bo posledica mešanice kopičenja dolgov in situacije, ki sem vam jo opisal. Torej, če fiskalno pravilo kolapsira v sicer malo verjetni, ampak vseeno realni situaciji, kaj potem vpisujete v ustavo? Pravilo ali improvizacijo?

 

 

Institucionalna polucija

 

Fiskalno pravilo naj bi preko ustave omogočilo tudi nastanek nove institucije, imenovane Fiskalni svet. Ta naj bi: bedel nad fiskalno politiko in predlagal korekcije, zato da so cilji zapisani s fiskalnim pravilom izpolnjeni. V svojem bogatem naboru dejavnosti naj bi delal tudi analize in na podlagi le-teh vladi predlagal ukrepe. Bodimo iskreni, prvo je naloga Ministrstva za finance, drugo pa Urada za makroekonomske analize in razvoj. Če je temu tako, potem fiskalni svet nima nobene posebno originalne pristojnosti, posledično je to odvečna institucija. 

 

Enega člana Fiskalnega sveta po predlogu zakona imenuje Banka Slovenije. Mogoče se komu to ne zdi nič posebnega, ampak dejstvo je, da se fiskalna in monetarna politika ne smeta niti dotakniti, kaj šele mešati. Če se vam to ne zdi smiselno, se vprašajte, kam nas je mešanje fiskalne in monetarne politike pripeljalo v primeru NLB in NKBM; razen če niste maoist iz Združene levice, boste morali priznati, da je ta predlog nevarno institucionalno onesnaževanje in da ustave nimamo zato, da bi dajala tako psihopatskim navdihom institucionalno legitimizacijo.

 

Opozarjam vas, da si le preberite, kdo je lahko in kdo ne more biti predsednik Fiskalnega sveta. Ugotovili boste, da gre za šlampast "copy – paste",  iz katerega pa sledi, da je mladi finančni genij Jamnik iz Modre zavarovalnice lahko predsednik Fiskalnega sveta, ravno tako je to lahko tudi veliki Medja ali pa Petan. Komaj čakam, da vidim, ali se bo kakšen od teh gigantov slovenske ekonomije prijavil za to pozicijo.

 

Pogoji za predsednika fiskalnega sveta so tudi fenomenalni: mora biti finančni ali makroekonomski strokovnjak. In veste, kdo je finančni strokovnjak? Ne, zajebite vi tiste, ki so kariero naredili v svetu financ, to so tisti, ki imajo: najmanj drugo stopnjo visokošolskega izobraževanja in najmanj deset let delovnih izkušenj na področju financ in makroekonomije. Torej za Slovenijo je strokovnjak tako Warren Buffett kot Milojka Kolar. Zdaj razumete, zakaj smo tam, kjer smo in zakaj so slovenske institucije šala.

 

Ni tudi odveč prebrati o mehanizmu podajanja in upoštevanja predlogov Fiskalnega sveta, s čimer boste dojeli, kako Cerar kot ustavno kategorijo uvaja novega brezzobega tigra tipa KPK ali pa Urad varuha človekovih pravic. Zadostuje namreč, da vlada zbere parlamentarno večino in že je predlog Fiskalnega sveta del "neoliberalne preteklosti".

 

 

Ta naš krasni fant in čudoviti pravnik Cerar!

 

Naš profesor in raziskovalec prava, v prostem času tudi predsednik vlade, Miro Cerar, nam prinaša nove ustavne kategorije, ki pa so tako kaotične, polne notranjih nekonsistentnosti in nedorečenosti, da je že težko verjeti, da se to res odvija pred našimi očmi. Človek je tako nesposoben in tako zelo len, da bi zdaj zapisal ultimativni gradualizem, imenovan Cerarjevo fiskalno pravilo, celo v ustavo. Ali razumete, kaj prinaša fiskalno pravilo v resnici? Prvič, v zgodovini se pogovarjamo o tem, da bi nekdo zaustavitev strukturnih reform vpisal v ustavo. V teh okoliščinah bi si za predsednika vlade raje želel fikus kot pa Cerarja. Ta rastlina je namreč bolj proaktivna in manj škodljiva od Cerarja.

 

Menite, da se motim? Potem poglejte zadnjo prosojnico, sicer ekstremno kaotične powerpoint predstavitve, ki je pod člankom, in primerjajte učinke Cerarjevega pravila s tistim starim in postalo vam bo jasno, da edino, kar počne Cerar je to, da stiska pesti, da se bo stanje izboljšalo samo po sebi, vmes pa si mora s hokuspokusi tipa predlagano fiskalno pravilo izboriti čas, da ne bo nič naredil, kaj šele reformiral.

 

Za konec pa še zadnja trditev: predlog zakona o fiskalnem pravilu je razkril, da so Cerar in njegovi ministri izjemno nerazgledani in neizobraženi kljukci. Kako bi sicer pojasnili, da jim ni jasno niti to, da se makroekonomija ne piše narazen in da se ne uporablja izraz gospodarski cikel ampak poslovni cikel? In to zapišejo v nič manj kot predlog zakona. 

 

 

Predstavitev predloga Zakona o fiskalnem pravilu Ministrstva za finance, Državni zbor, 2. december 2014

 

Stran 1/14

 

Stran 2/14

 

 

Stran 3/14

 

Stran 4/14

 

Stran 5/14

 

Stran 6/14

 

Stran 7/14

 

Stran 8/14

 

 

Stran 9/14

 

Stran 10/14

 

Stran 11/14

 

Stran 12/14

 

Stran: 13/14

 

Stran 14/14

 

 

Predlog Zakona o fiskalnem pravilu, Ministrstvo za finance RS, 28. november 2014

 

Stran 1/12

 

Stran 2/12

 

Stran 3/12

 

Stran 4/12

 

Stran 5/12

 

Stran 6/12

 

Stran 7/12

 

Stran 8/12

 

Stran 9/12

 

Stran 10/12

 

Stran 11/12

 

Stran 12/12

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
11
19.09.2019 22:30
Vladimir Vodušek, ki je bil septembra lani zaradi izsiljevanja obsojen na poldrugo leto zapora, je na svoji spletni strani ... Več.
Piše: Uredništvo
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
3
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
Razumeti Azijo: Dolgoletni ameriški pritiski na Japonsko so bili ključni za napad na Pearl Harbour
11
27.08.2019 19:00
Naivno je govoriti o tem, da leži naša prihodnost v Aziji, kajti težišče globalne ekonomije, financ in tudi geopolitike se je že ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,242
02/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,264
03/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,505
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,629
05/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,660
06/
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,376
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,134
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,403
09/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,234
10/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,442