Komentar

Kaj dela minister Klemenčič?

Minilo je dobro leto od kolektivnega teatraličnega odstopa senata protikorupcijske komisije s sedanjim ministrom za pravosodje na čelu. "Odstopamo iz protesta, ker se vprašanje korupcije politizira in ker naši pozivi in predlogi za korenito izboljšanje Zakona o integriteti in boju proti korupciji ne zaležejo," je takrat dejal Goran Klemenčič ter nato dodal še: "Na položaju, na katerem smo, smo imeli vpogled v to slovensko greznico". Močne besede, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje.

08.12.2014 22:40
Piše: Marko Pavlišič

“Gre zgolj za spisek ukrepov, ki jih je mogoče udejaniti v relativno kratkem času, če je volja in znanje,” je zapisala ob seznamu nujnih ukrepov Klemenčičeva komisija v odhodu. Foto: www.mediaspeed.net

Parlamentarna preiskava nikakor ne more biti neodvisna, ker so preiskovalci pač politiki, poslanci, ki za povrh še večinoma za preiskovalna dejanja sploh niso usposobljeni. 

 

Povprečnemu državljanu je namreč težko razložiti, zakaj bi potrebovali še eno preiskovalno skupino, če pa so poslanci eno ravnokar ustanovili. 

 

Kot primerjavo povejmo, da so se na Islandiji, ki jo je KPK v svojih predlogih navedel kot referenčni primer, z bančnimi težavami srečali konec septembra leta 2008. 7. oktobra sta dve banki že dobili posebno upravo, 10. decembra pa je islandski parlament že sprejel zakon o posebni preiskavi. Se pravi v času, v katerem Goran Klemenčič ni uspel že pripravljenih zakonskih predlogov spraviti niti čez vlado.

Par dni kasneje pa je sledilo še javno pismo, v katerem senat predlaga 15 (petnajst!) bolj ali manj konkretnih točk, med katerimi sta na prvem mestu javna in transparentna preiskava o TEŠ6 in bančne luknje po islandskem vzoru. In pri obeh je kot skrajni rok zaključka navedeno 12 mesecev.

 

Točko 3 je realiziral že prejšnji državni zbor s sprejemom spremembe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja na predlog ministra Gregorja Viranta. Sledijo pa točke o centralnem naročanju v zdravstvu, spremembah zakona o SDH, ustanovitvi inšpekcije za javna naročila, sprejem etičnega kodeksa za poslance, funkcionarje ministrstev, sprememba poslovnika vlade RS in državnega zbora, transparentnost sklada kmetijskih zemljišč, možnost odpoklica župana in odpoklic ostalih funkcionarjev, glede samoregulacije stanovskih organizacij, začetku razprave o sistemski reorganizaciji inšpekcijskih služb in sprejem novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

 

 

Pripravili bomo predloge zakonodajnih sprememb s členi in obrazložitvami

 

V pismu je tudi navedeno, da bodo v nadaljevanju posredovali konkretne predloge sprememb protikorupcijske zakonodaje – s členi in obrazložitvami. Glede na to, da je senat po odstopu deloval še 4 mesece, Štefanec je nastopil svojo funkcijo marca 2014, lahko sklepamo, da so napovedano tudi uresničili. “Gre zgolj za spisek ukrepov, ki jih je mogoče udejaniti v relativno kratkem času, če je volja in znanje,” so še zapisali. 

 

Minilo je 81 dni od imenovanja Gorana Klemenčiča za ministra trenutno aktualne vlade in ravno 3 mesece, odkar je bila novica, da Klemenčič prevzema to funkcijo, spuščena v javnost. Z drugimi besedami, Goran Klemenčič je imel na voljo dobre 4 mesece, da v funkciji predsednika KPK in s pomočjo strokovnih skupin pripravi obljubljene spremembe zakonodaje, nato je imel na voljo 6 mesecev za dopust, da si nabere potrebno energijo in nato skoraj 3 mesece, da v vlogi ministra predloge popili in predlaga vladi ter pošlje v državni zbor. Ampak med novicami na spletni strani ministrstva, ki ga vodi, ne najdemo niti ene same samcate novice iz navedenih področij, kaj šele, da bi brali o predlaganih obljubljenih spremembah zakonodaje.

 

Še več. ker projekt TEŠ 6 žuli marsikoga, je v pomanjkanju svežega pristopa javne in transparentne preiskave, ki ga je obljubil Klemenčič, Združena levica začela zbirati podpise in jih tudi pridobila za uvedbo parlamentarne preiskave na to temo. Kar je novinarka Financ Petra Sovdat na Twitterju pospremila z besedami “krasn. spet se bo faflalo v prazno” in s tem zadela bistvo parlamentarne preiskave. Kot nekdanji član preiskovalne komisije v državnem zboru si to upam zapisati pri polni zavesti. Parlamentarna preiskava nikakor ne more biti neodvisna, ker so preiskovalci pač politiki, poslanci, ki za povrh še večinoma za preiskovalna dejanja sploh niso usposobljeni. Sploh pa lahko temu namenijo le manjši del svojega časa. Koliko imajo pa v okviru preiskave dostopnih podatkov pa se je lepo pokazalo v primeru preiskave o bankah v prejšnjem sklicu državnega zbora. Zahtevanih dokumentov komisija ni dobila.

 

 

Dobili pa smo komisijo “za istraživanje ruda i gubljenje vremena“

 

In vse to ve seveda tudi Goran Klemenčič. Oziroma natančneje, je nekoč vedel. Pa očitno tudi pozabil. Sicer bi se najkasneje takrat, ko so poslanci ZL začeli z zbiranjem podpisov, zbudil ter opozoril na boljšo rešitev, ki naj bi jo imel že pripravljeno. Ta vlak je sedaj odpeljal. In mirno lahko zaključimo, da bo tako ustanovljena preiskovalna komisija predvsem dimna zavesa, ki bo preprečevala, da se izvede dejansko potrebna javna in transparentna preiskava. Povprečnemu državljanu je namreč težko razložiti, zakaj bi potrebovali še eno preiskovalno skupino, če pa so poslanci eno ravnokar ustanovili. 

 

Čas je denar, pravi star slovenski pregovor. In Goranu Klemenčiču se je pred enim letom neskončno mudilo, saj je želel imeti v 12 mesecih preiskavo že zaključeno. Sedaj pa je kar sam čakal že skoraj 3 mesece, da so ga prehiteli poslanci s svojo komisijo “za istraživanje ruda i gubljenje vremena“.

 

 

Kako to počnejo resni?

 

Kot primerjavo povejmo, da so se na Islandiji, ki jo je KPK v svojih predlogih navedel kot referenčni primer, z bančnimi težavami srečali konec septembra leta 2008. 7. oktobra sta dve banki že dobili posebno upravo, 10. decembra pa je islandski parlament že sprejel zakon o posebni preiskavi. Se pravi v času, v katerem Goran Klemenčič ni uspel že pripravljenih zakonskih predlogov (sam je napovedoval. da jih že imajo oziroma bodo v kratkem pripravljeni) spraviti niti čez vlado, so na Islandiji ugotovili potrebo po novem zakonu, ga spisali in sprejeli v njihovem parlamentu. Pa je imel še pred nastopom svoje ministrske funkcije na voljo ogromno časa za razmišljanje in strokovne analize. Na Islandiji pa so ustanovili 20-člansko ekonomsko-kriminalistično skupino in vanjo vključili tudi mednarodne strokovnjake. Sledile so aretacije in vsaj 16 sodnih obsodb.

 

Z razlogom pišem to, preden je poteklo 100 dni vlade. Tako ima Goran Klemenčič še nekaj dni časa, da vsaj v tem roku, v katerem vladi odpuščamo začetniške napake, pokaže, da je s svojim odstopom kot predsednik KPK in nato javnim pismom mislil resno. Da mu je dejansko šlo za izboljšanje Slovenije, in da mu ni šlo zgolj za igrico “zasedi svoj stolček”, ki jo financiramo davkoplačevalci. Da ne omenjam še drugih možnih razlag, s poudarkom na ugrabitvi države.

 

Dopolnitev (9.12.2014) - po objavi tega zapisa se je nanj preko twitterja odzval nekdanji član senata Rok Praprotnik (@Praprotnik) in opozoril, da je vlada 20.11.2014 na predlog ministra Klemenčiča "ustanovila in imenovala medresorsko delovno skupino za oblikovanje predloga vzpostavitve zakonodajne podlage, opredelitev ciljev, namena in načina izvedbe preiskave ter izredne revizije pripravljalnih in izvedbenih postopkov projekta izgradnje bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. ... Medresorska delovna skupina bo Vladi RS predložila poročilo o svojem delu skupaj s predlogom pravnega predpisa in drugega gradiva najkasneje do 18. decembra 2014."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,956
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,211
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,041
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,516
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,204
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,414
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,119
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,379
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,016
10/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 803