Par dni kasneje pa je sledilo še javno pismo, v katerem senat predlaga 15 (petnajst!) bolj ali manj konkretnih točk, med katerimi sta na prvem mestu javna in transparentna preiskava o TEŠ6 in bančne luknje po islandskem vzoru. In pri obeh je kot skrajni rok zaključka navedeno 12 mesecev.

Točko 3 je realiziral že prejšnji državni zbor s sprejemom spremembe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja na predlog ministra Gregorja Viranta. Sledijo pa točke o centralnem naročanju v zdravstvu, spremembah zakona o SDH, ustanovitvi inšpekcije za javna naročila, sprejem etičnega kodeksa za poslance, funkcionarje ministrstev, sprememba poslovnika vlade RS in državnega zbora, transparentnost sklada kmetijskih zemljišč, možnost odpoklica župana in odpoklic ostalih funkcionarjev, glede samoregulacije stanovskih organizacij, začetku razprave o sistemski reorganizaciji inšpekcijskih služb in sprejem novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Pripravili bomo predloge zakonodajnih sprememb s členi in obrazložitvami

V pismu je tudi navedeno, da bodo v nadaljevanju posredovali konkretne predloge sprememb protikorupcijske zakonodaje – s členi in obrazložitvami. Glede na to, da je senat po odstopu deloval še 4 mesece, Štefanec je nastopil svojo funkcijo marca 2014, lahko sklepamo, da so napovedano tudi uresničili. “Gre zgolj za spisek ukrepov, ki jih je mogoče udejaniti v relativno kratkem času, če je volja in znanje,” so še zapisali. 

Minilo je 81 dni od imenovanja Gorana Klemenčiča za ministra trenutno aktualne vlade in ravno 3 mesece, odkar je bila novica, da Klemenčič prevzema to funkcijo, spuščena v javnost. Z drugimi besedami, Goran Klemenčič je imel na voljo dobre 4 mesece, da v funkciji predsednika KPK in s pomočjo strokovnih skupin pripravi obljubljene spremembe zakonodaje, nato je imel na voljo 6 mesecev za dopust, da si nabere potrebno energijo in nato skoraj 3 mesece, da v vlogi ministra predloge popili in predlaga vladi ter pošlje v državni zbor. Ampak med novicami na spletni strani ministrstva, ki ga vodi, ne najdemo niti ene same samcate novice iz navedenih področij, kaj šele, da bi brali o predlaganih obljubljenih spremembah zakonodaje.

Še več. ker projekt TEŠ 6 žuli marsikoga, je v pomanjkanju svežega pristopa javne in transparentne preiskave, ki ga je obljubil Klemenčič, Združena levica začela zbirati podpise in jih tudi pridobila za uvedbo parlamentarne preiskave na to temo. Kar je novinarka Financ Petra Sovdat na Twitterju pospremila z besedami “krasn. spet se bo faflalo v prazno” in s tem zadela bistvo parlamentarne preiskave. Kot nekdanji član preiskovalne komisije v državnem zboru si to upam zapisati pri polni zavesti. Parlamentarna preiskava nikakor ne more biti neodvisna, ker so preiskovalci pač politiki, poslanci, ki za povrh še večinoma za preiskovalna dejanja sploh niso usposobljeni. Sploh pa lahko temu namenijo le manjši del svojega časa. Koliko imajo pa v okviru preiskave dostopnih podatkov pa se je lepo pokazalo v primeru preiskave o bankah v prejšnjem sklicu državnega zbora. Zahtevanih dokumentov komisija ni dobila.

Dobili pa smo komisijo “za istraživanje ruda i gubljenje vremena“

In vse to ve seveda tudi Goran Klemenčič. Oziroma natančneje, je nekoč vedel. Pa očitno tudi pozabil. Sicer bi se najkasneje takrat, ko so poslanci ZL začeli z zbiranjem podpisov, zbudil ter opozoril na boljšo rešitev, ki naj bi jo imel že pripravljeno. Ta vlak je sedaj odpeljal. In mirno lahko zaključimo, da bo tako ustanovljena preiskovalna komisija predvsem dimna zavesa, ki bo preprečevala, da se izvede dejansko potrebna javna in transparentna preiskava. Povprečnemu državljanu je namreč težko razložiti, zakaj bi potrebovali še eno preiskovalno skupino, če pa so poslanci eno ravnokar ustanovili. 

Čas je denar, pravi star slovenski pregovor. In Goranu Klemenčiču se je pred enim letom neskončno mudilo, saj je želel imeti v 12 mesecih preiskavo že zaključeno. Sedaj pa je kar sam čakal že skoraj 3 mesece, da so ga prehiteli poslanci s svojo komisijo “za istraživanje ruda i gubljenje vremena“.

Kako to počnejo resni?

Kot primerjavo povejmo, da so se na Islandiji, ki jo je KPK v svojih predlogih navedel kot referenčni primer, z bančnimi težavami srečali konec septembra leta 2008. 7. oktobra sta dve banki že dobili posebno upravo, 10. decembra pa je islandski parlament že sprejel zakon o posebni preiskavi. Se pravi v času, v katerem Goran Klemenčič ni uspel že pripravljenih zakonskih predlogov (sam je napovedoval. da jih že imajo oziroma bodo v kratkem pripravljeni) spraviti niti čez vlado, so na Islandiji ugotovili potrebo po novem zakonu, ga spisali in sprejeli v njihovem parlamentu. Pa je imel še pred nastopom svoje ministrske funkcije na voljo ogromno časa za razmišljanje in strokovne analize. Na Islandiji pa so ustanovili 20-člansko ekonomsko-kriminalistično skupino in vanjo vključili tudi mednarodne strokovnjake. Sledile so aretacije in vsaj 16 sodnih obsodb.

Z razlogom pišem to, preden je poteklo 100 dni vlade. Tako ima Goran Klemenčič še nekaj dni časa, da vsaj v tem roku, v katerem vladi odpuščamo začetniške napake, pokaže, da je s svojim odstopom kot predsednik KPK in nato javnim pismom mislil resno. Da mu je dejansko šlo za izboljšanje Slovenije, in da mu ni šlo zgolj za igrico “zasedi svoj stolček”, ki jo financiramo davkoplačevalci. Da ne omenjam še drugih možnih razlag, s poudarkom na ugrabitvi države.

Dopolnitev (9.12.2014) - po objavi tega zapisa se je nanj preko twitterja odzval nekdanji član senata Rok Praprotnik (@Praprotnik) in opozoril, da je vlada 20.11.2014 na predlog ministra Klemenčiča "ustanovila in imenovala medresorsko delovno skupino za oblikovanje predloga vzpostavitve zakonodajne podlage, opredelitev ciljev, namena in načina izvedbe preiskave ter izredne revizije pripravljalnih in izvedbenih postopkov projekta izgradnje bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. ... Medresorska delovna skupina bo Vladi RS predložila poročilo o svojem delu skupaj s predlogom pravnega predpisa in drugega gradiva najkasneje do 18. decembra 2014."