Komentar

Zakaj v gospodarstvu vre?

Vlada se je res izognila protestom sindikatov javnega sektorja, ki so bili napovedani 3. decembra. A je v zadnjih dneh vprašanje, če se je res s tem izognila protestom. Zakaj so direktorji in sindikati v podjetjih tako nezadovoljni, da ni povsem izključen niti njihov skupni protest pred vlado?

10.12.2014 21:41
Piše: Goran Novković

V gospodarstvu smo od leta 2008 izgubili 90.000 zaposlenih, v javnem sektorju jih je kljub krizi po Ajpesovih podatkih 3.500, po podatkih Sursa pa celo 11.600 več. Foto: Bor Slana

V zadnjih dneh tudi so na GZS tudi takšni odzivi: "Najprej naj se ve, da smo podjetniki in realni sektor žrtve v tej družbi. GZS preprosto ne sme več sodelovati v teh 'dogovorih'. Saj že nekaj vlad vodi javni sektor, to je očitno."

 

Prvič se je zgodilo pred dnevi na upravnem odboru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ko je eden od direktorjev dejal, da je pripravljen protestirati v Ljubljani in da bi zagotovo lahko prišel na protest z več kot stotimi zaposlenimi iz podjetja, ki ga vodi.

 

Drugič se je dogajalo ob številnih odzivih podpore, ki smo jih na GZS prejeli po tej odločitvi. "Potrebno je na tem načinu dela vztrajati in ga zaostrovati, tudi do stavke gospodarstvenikov, če bo potrebno," je denimo zapisal eden od podpornikov GZS.

 

Tretjič pa se je zgodilo na včerajšnji skupščini GZS, ko je direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič, ob navzočnosti novega ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška, dejal, da so napovedane nove obremenitve gospodarstva nezaslišane in da bo, če bo treba, s svojimi zaposlenimi prišel protestirat na Gregorčičevo.

Prvič se je zgodilo pred dnevi na upravnem odboru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ko je eden od direktorjev dejal, da je pripravljen protestirati v Ljubljani in da bi zagotovo lahko prišel na protest z več kot stotimi zaposlenimi iz podjetja, ki ga vodi. Sledila je soglasna podpora celotnega upravnega odbora, da GZS takoj prekine svoje sodelovanje na pogajanjih za socialni sporazum za gospodarsko rast in nova delovna mesta 2015-16, dokler se vlada ne bo odrekla novim obremenitvam gospodarstva. Samo v prvem predlogu rebalansa proračuna za leto 2015 jih je bilo za 92 milijonov evrov.

 

Drugič se je dogajalo ob številnih odzivih podpore, ki smo jih na GZS prejeli po tej odločitvi. "Potrebno je na tem načinu dela vztrajati in ga zaostrovati, tudi do stavke gospodarstvenikov, če bo potrebno," je denimo zapisal eden od podpornikov. 

 

Tretjič pa se je zgodilo na včerajšnji skupščini GZS, ko je direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič, ob navzočnosti novega ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška, dejal, da so napovedane nove obremenitve gospodarstva nezaslišane in da bo, če bo treba, s svojimi zaposlenimi prišel protestirat na Gregorčičevo.

 

V gospodarstvu je očitno zavrelo. Ni izključeno zavezništvo vodstev podjetij in sindikatov ter skupna organizacija protestov pred poslopjem vlade. Morda se je vlada res izognila protestom sindikatov javnega sektorja, vprašanje pa je, če bodo prazniki res minili tako mirno, kot se je zdelo ob parafiranju sporazuma med vlado in sindikalisti javnega sektorja.

 

 

Zakaj je v gospodarstvu zavrelo? Razlogov je več. 

 

1. Podatki. V gospodarstvu smo od leta 2008 izgubili 90.000 zaposlenih, v javnem sektorju jih je kljub krizi po Ajpesovih podatkih 3.500, po podatkih Sursa pa celo 11.600 več. Masa plač se je v gospodarstvu nominalno od leta 2007 zvišala za 10,5 odstotka, v javnem sektorju za 15,5 odstotka. Kljub temu pa v sindikatih javnega sektorja trdijo celo, da so se odrekli še 330 milijonom evrov, ki so jim bili nekoč, v boljših časih, obljubljeni. In vlada pristaja na to retoriko. Navsezadnje celo trdi, da je za prihodnje leto izpogajala 36 milijonov evrov prihranka v javnem sektorju glede na letos, od gospodarstva pa je zahtevala dodatnih 92 milijonov evrov. Neuravnoteženo breme je vidno iz letala.

 

2. Zavajanje. Gospodarstvenike motijo zavajanja v javnosti s parcialnimi podatki. V torek so trije sindikati javnega sektorja omenili zgolj razbremenitve gospodarstva iz zadnjih let: nižji davek na dohodek pravnih oseb, olajšave in nižji prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se je sicer zgodilo že sredi 90. let. S čim vse so bila podjetja in s tem tudi delavci obremenjeni samo v zadnjih dveh letih, pa so zamolčali: z višjimi obremenitvami različnih oblik dela, ne da bi pri tem hkrati razbremenili redna delovna razmerja (kar še vedno povzroča dodatni zaposlitveni krč), z višjim davkom na dodano vrednost, z za nekaj sto odstotkov višjimi trošarinami na energente, z drastično višjim prispevkom za obnovljive vire energije, z višjimi prispevki za samostojne podjetnike, z višjimi prispevki za zdravstveno blagajno ... Razlika je očitna, mar ne? Kaj naj torej gospodarstvo še prispeva? 

 

3. Zanemarjanje gospodarstva. Medtem ko predstavniki različnih vlad pogosto sedijo s predstavniki sindikatov, gospodarstvenikov sploh ne vprašajo, ko mu dvigajo obremenitve. Pogosto poslovnežem sporočijo slabo vest prek medijev ali kar prek uradnega lista. 

 

4. Prevlada javnega sektorja. Če k temu dodamo izjave vladnih predstavnikov, da se nič ne bo spremenilo v javnem sektorju brez soglasja s socialnimi partnerji, je bes še večji. Eni družbeni skupini dialog, drugi pogosto samo palico. Zato v zadnjih dneh tudi takšni odzivi: "Najprej naj se ve, da smo podjetniki in realni sektor žrtve v tej družbi. GZS preprosto ne sme več sodelovati v teh 'dogovorih'. Saj že nekaj vlad vodi javni sektor, to je očitno."

 

5. Nerazumnost. Še bolj gospodarstvenike boli, ker vidijo, kako so se vlade v mnogih drugih državah, denimo v Višegrajski skupini, pragmatično odzvale na krizo z reformami in razbremenitvami gospodarstva, zaradi česar padamo na mednarodnih  lestvicah konkurenčnosti. Doma pa so priče nenehnim blokadam reform in izčrpavanju gospodarstva. "Z novimi obremenitvami nam jemljejo denar za razvoj," je bilo jasno slišati včeraj na skupščini GZS.

 

6. Obup. "Smo majhno podjetje, ki si šele utira pot na tuje trge. Kako naj razumemo poteze vladajoče elite, ki iz leta v leto poslabšuje pogoje poslovanja in dodatno obremenjuje gospodarstvo, na drugi strani pa so servisi javne uprave vse slabši in počasnejši? Le nekaj deset kilometrov čez mejo pa je poslovno okolje dosti bolj stabilno in ugodno. Ob taki tendenci bo navezanost na rodno grudo postala preveliko breme." To je citat iz enega od dopisov podpore. V mnogih podjetjih so obupani, ker lastna domovina ravna z njimi kot mačeha v primerjavi z državami, kjer se bistveno bolj zavedajo pomena gospodarstva in njegovega razvoja za prihodnost ter tudi financiranja javnih blagajn v sedanjosti.

 

7. Razočaranje nad politiko. Največje je razočaranje nad politiko. Toliko se jih je na vladnem vrhu že zamenjalo v zadnjih letih, pa vsakdo znova ponavlja, da mora obremeniti gospodarstvo, da bo rešil državo. "V zadnjih petih letih se je poslovanje podjetij zaradi zaprtja številnih delovnih mest v gospodarstvu drastično poslabšalo. Spirala pa gre samo še navzdol. Prav je, da je GZS ukrepala s prekinitvijo socialnega dogovarjanja in s tem opozorila, da so spodnje meje dosežene. Vse preveč namreč politika v Sloveniji deluje v paralelnem virtualnem svetu."

 

8. Nemoč. "Kot protest je odhod iz pogajanj lahko pomemben znak, da se pogajalci globoko ne strinjajo. A s tem ne bo napredka. Tako kot delujejo naša politika in sindikati, jim je tak odhod le narisal nasmeške na obraze, saj nas ne potrebujejo za nikakršen sklep ali zakon. Lahko delajo dalje kot želijo, sprejemajo zakone kot želijo, si izmišljajo davke, kot želijo, in imajo javni sektor, kot ga želijo. Delodajalci smo zanje 'nebodigatreba'." Tako je skepso nad tistimi, ki odločajo v Sloveniji, izrazil eden od komentatorjev poteze GZS, da zapusti pogajanja o socialnem sporazumu za gospodarsko rast in nova delovna mesta 2015-16. Mnogi gospodarstveniki ne verjamejo več nikomur. Izkušnje so pač slabe.

 

9. Klevetanja. Na koncu pa so deležni še klevetanja. Na torkovi tiskovni konferenci treh sindikatov javnega sektorja smo lahko slišali tudi takšen odziv na prekinitev pogajanj za socialni sporazum s strani GZS: "Ti gospodje so se brez zadržkov varovali, zdravili, izobraževali in tako naprej v javnem in dostopnem sistemu, zdaj pa tega drugim ne privoščijo in netijo razdor". Argumente za kakovosten, učinkovit javni sektor, ki bo prinašal višjo dodano vrednost, se pogosto odbija s takšnim klevetanjem in populizmom. Potem pa se ga še opravičuje, da je to vloga sindikatov. Ne, to ni vloga sindikatov. Kot niso korektne navedbe, da "delodajalci s svojimi izjavami ravnajo, kot da ne potrebujejo gasilcev, zdravnikov". Takšne izjave so absurdne.

 

10. Stigmatizacija. Nenazadnje so gospodarstveniki pogosto tarče stigmatizacije. Neredko se v Sloveniji obtožuje celotno gospodarstvo, da je v celoti in edino krivo za razmere, v katerih smo se znašli. Denimo na omenjeni torkovi tiskovni konferenci treh sindikatov javnega sektorja, ko je bilo rečeno, da so državo "v to katastrofalno stanje pripeljali predvsem in ravno špekulativni kriminalci iz vrst gospodarstvenikov in bankirjev, ki so jim s kreditiranjem ta njihova početja omogočili". To je retorika, ki ne pelje k izhodu iz krize in ki bo na koncu povzročila, da bo celotno gospodarstvo spet hiralo, največje žrtve pa bodo delavci v podjetjih. Ta retorika tudi ni poštena do večine gospodarstvenikov. Prav slednji so prve žrtve gospodarskih prestopnikov. Če ob tem vemo, da so denimo prav slovenska podjetja v zadnjih petih letih povečala izvoz za več kot 40 odstotkov, je frustracija gospodarstvenikov še večja. Se kdo vpraša še v Sloveniji, kako bi nam bilo, če ne bi bilo teh podjetij? Še bistveno huje.

 

V takšnih absurdnih razmerah so podobno kot mnogi gospodarstveniki začutili nekateri sindikalisti v podjetjih. Nič čudnega. Kot je včeraj dejal eden od direktorjev: "Štiri leta smo se odrekali višjim plačam in še čemu, da smo preživeli, zdaj pa se je vlada odločila, da nam bo spet vse vzela." 

 

Ko si na trgu, veš, kako težko je zaslužiti in preživeti. In veš, da ne smeš žagati veje, na kateri sediš. Zdaj je na potezi vlada. Bo prepoznala, da z novim obremenjevanjem gospodarstva in ogrožanjem delovnih mest žaga vejo, na kateri sedimo vsi? 

 

Ali pa bodo gospodarstveniki in z njimi tudi delavci morda res prišli protestirat na Gregorčičevo? Ker druge rešitve zaradi zavajanja, občutka zanemarjanja gospodarstva in prevlade javnega sektorja, nerazumnosti, obupa, razočaranja, nemoči, klevetanja in večletne stigmatizacije ne bodo več videli. 

 

To bi bil res edinstven primer v EU, delavci in direktorji skupaj na protestu …

 

 

Goran Novković je svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,197
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,815
03/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,674
04/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,651
05/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,349
06/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,121
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,188
08/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 848
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,575
10/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 414