Komentar

Nova desna stranka? Vprašanje mesecev!

Histerizacija javnega prostora je pripeljala do stanja duha, ki kliče k nastanku politične stranke tipa Jobbik, Front National ali Sverigedemokraterna. Hvala lepa za vse skupaj bo šla levici, ki se je v borbi za svoje tajkune poslužila odurne nacionalistične retorike in s tem odprla pandorino skrinjico ekstremistične retorike, desnici, ki žre sama sebe in ji na pamet ne pade, da se igra z ognjem imenovanim desni ekstremizem, ki lahko pogoltne desni volilni prostor in seveda medijem, ki so zgolj samo še politične ekspoziture boja za rente pod krinko nacionalističnega populizma.

14.12.2014 21:57
Piše: Kizo

Na slovenski desnici namreč ni nikogar, ki bi znal odigrati nekaj najbolj enostavnih potez političnega gambita, kaj šele, da bi iz političnega spopada s SDS izšel kot zmagovalec. Foto: www.mediaspeed.net

Skorajda ni Slovenca, ki se ne bi skliceval na državo, je rotil, prosjačil ali pa od nje zahteval vse mogoče ter jo vabil in pozival, da vstopi v čisto vse pore zasebnega življenja. Skratka, povprečen Slovenec, levi ali desni, hoče močno državo, ki bo v njegovem imenu razsojala, prerazdeljevala, dovoljevala in prepovedovala.

 

RTV Slovenija namreč skorajda vsak dan opravi ogromno dela, da se v Sloveniji odpre kolikor hočete antizionističnega sentimenta. Zato ekstremna desnica ne potrebuje več ne čefurjev, ne trenirkarjev, zlobni Židje bodo zadostovali. Erik Valenčič in prijatelji, hvala vam!

 

Bodimo iskreni, stvar je prišla tako daleč, da ste v naključnem pogovoru na ulici razumljeni kot normalni ljudje, samo če sovražite vse, kar je povezano z ZDA in kapitalizmom.

Za razliko od slovenskih političnih analitikov menim, da nove stranke na desni, vsaj take, ki bi bila normalna, ne more biti in je tudi ne bo. Prvič, če govorimo o samonikli desni stranki, potem lahko po izkušnji z DL, SLS in NSi mirno trdimo, da je SDS čisto premočna, da bi si najrazličnejše amaterske grupacije lahko izborile svoj prostor pod desnim soncem. Na slovenski desnici namreč ni nikogar, ki bi znal odigrati nekaj najbolj enostavnih potez političnega gambita, kaj šele, da bi iz političnega spopada s SDS izšel kot zmagovalec.

 

In drugič, če govorimo o nastajanju satelitskih strank, ki naj bi konfigurirale nek novi Demos, potem je utopija o novih desnih strankah še večja. Sestaviti novo krščansko demokracijo iz NSi-jevskih borcev proti neoliberalizmu, pomeni zbirati politične drobtinice, verjeti twitteraški grupaciji fantastov, ki sestavljajo "eno desno, pa eno liberalno stranko" je na robu razumnega, nasedati odpisanim SDS-jevcem in političnim obrekljivcem pa je smešno. Posebno če veste, da se tisti, ki poskušajo prodati idejo satelitskih strank (ki se potem s SDS združijo v nov Demos), odlikujejo zgolj po kronični nezanesljivosti in bolestni odsotnosti hrbtenice.  

 

Trdim pa tudi, da v nasprotju s trdnim prepričanjem vrlih levičarjev desnica kljub katastrofalnemu rezultatu na zadnjih parlamentarnih volitvah nikakor ni mrtva in da ostaja slovensko volilno telo 45-odstotno na desnici ter da obstaja prostor, na katerega se lahko desnica, v takšni ali drugačni obliki, širi. 

 

 

Nova stranka na desnici

 

Če nove stranke oziroma uspešnega satelita ne bo, potem obstajata dve možnosti. Prva, obstoječe desne stranke se razširijo po volilnem prostoru. To je mogoče, če SDS uspe tvegan politični šah dokazovanja, da je stava na enega konja lahko uspešna in če se istočasno SMC tako silno usuje, da je enkrat za vselej konec levega političnega izumljanja novih strank. To bi bilo mogoče tudi, če se v NSi ne bi bali rasti in bi bili bolj ambiciozni v širjenju svoje politike in nekaj manj ambiciozni pri zaletavanju v SDS. Ali pa še tretja možnost, če se SLS zbudi v 21. stoletje in ugotovi, da bodo morali volivcem ponuditi kaj več kot nič, ki ga zadnja leta vztrajno propagirajo kot programsko jedro svoje stranke.

 

Druga možnost pa je, da nastane ekstremistična desna stranka, ki bo tako populistična in agresivna, da je nihče iz SDS ne bo zmogel prepričljivo pripisati Murglam, istočasno pa bo zajahala vse nacionalistične sentimente, ki so jih kreirali slovenski mediji in politična levica. Skratka, če nastane tisto, kar si na Dnevniku in Mladini tako zelo želijo – desno politično govno najhujše vrste.

 

 

Trdim, da sta čas in okolje zrela, da se v parlament zavihti ekstremna desnica. Zakaj?

 

Prvi dejavnik. V Sloveniji je toliko latentnega nacionalizma, da je ta postal celo motor levega političnega pola. Denimo, zelo popularno je sovražiti Bruselj, ki naj bi s svojimi nehumanimi neoliberalnimi zahtevami, samo zato, ker hočemo od njih denar, uničeval slovensko samostojnost. Popolnoma legitimno je razlagati, da Nemci s posojanjem denarja in kupovanjem slovenskih državnih podjetij izvajajo tisto, kar nacistična Nemčija z vojsko ni mogla.

 

Bodimo tudi iskreni, stvar je prišla tako daleč, da ste v naključnem pogovoru na ulici razumljeni kot normalni ljudje, samo če sovražite vse, kar je povezano z ZDA in kapitalizmom. In ta prvi dejavnik je že preambula programa ekstremistične desne stranke. Če se je prvi partizan Slovenije Janez Stanovnik potrudil, da so grožnje ZDA postale del vsakodnevne levičarske retorike, najbrž to lahko tudi kdo politično unovči. In če ni ene ekstremno desne stranke, ki bi prisegala na kapitalizem, potem ima ekstremna desnica na slovenskem idealne pogoje za nastanek, razvoj in večno bivanje.

 

Drugi dejavnik. V Sloveniji so se premnogi potrudili prepričati veliko večino državljanov, da mora ekonomska politika zagotavljati nacionalni interes. V samem jedru nacionalnega interesa leži teza, da naj se tujcem podjetja ne prodajajo, posebno ne Hrvatom ali Srbom. Iz te teze izvira neverjetno nacionalistična retorika, ki dominira v javnem prostoru. Spomnite se samo vsega okoli zgodbe o Agrokorjevem prevzemu Mercatorja. V zadnjem delu prevzemne etape Mercatorja je bilo v medijih v celoti dovoljeno postavljati teze, da je hrvaški (ne Agrokorjev) prevzem Mercatorja nacionalna izdaja, dovoljeno je bilo tudi povedati, da bodo hrvaški proizvajalci profitirali na račun razpada slovenske ekonomije itd. V zasebnih razgovorih pa ste širom Slovenije prišli brez težav skozi, če ste Hrvate enostavno nazivali z Ustaši. Skratka, nič ni bilo preveč nacionalistično, da se ne bi zjutraj pojavilo v Dnevniku in zvečer zaključilo na Odmevih. 

 

Razumete? Levica in tajkunske lovke po medijih so v bitki za svoje rente že postavili izhodišče za ekonomski program ekstremne desnice, zdaj moramo samo še počakati, da nekdo vse to zavije v ustrezen paket in pretopi v politične točke. Če je Veber kričal, da je prodaja slovenskih podjetij veleizdaja, potem potrebujemo samo še pravega nacionalsocialista ali pa fašista, da njegove besede zavije v populistično retoriko in to ponovi v kamero. Po Vebrovem izpadu je to legitimno govorjenje. Če se tednik Mladina že desetletje bori za to, da so slovenska podjetja v slovenskih rokah, je javno mnenje že pripravljeno, da kak desni ekstremist pojasni, da geslo "Slovenijo Slovencem, tujci ven" v resnici pomeni zavzemanje proti prodaji slovenskih podjetij tujcem.

 

Če k temu dodate še zdaj že ponarodele ksenofobne zgodbice o pokvarjenih Avstrijcih, ki kupujejo naš les, potem pa nam prodajajo lesne izdelke narejene prav iz našega lesa, Srbe v Fructalu, škandalozno zahtevo po izplačilu varčevalcev hrvaške LB in hrvaške apetite po piranskem zalivu, pridete do zanimive ugotovitve, da je javni prostor že pripravljen na ekstremne desničarje. Celo rabi jih, da vse te bolne ideje poveže v koherentno in populistično politično celoto.

 

Tretji dejavnik. Podobno kot druge ekstremno desne stranke v soseščini je pripravljen tudi prostor za "umirjeno ksenofobijo". Islamofobija ali pa antizionizem sta dovolj, da se preko njih kanalizirajo ekstremna stališča do nacionalnih vprašanj. Upam si trditi, da bo vsaka politična stranka, ki bo napadala Izrael, dobivala politične točke. RTV Slovenija namreč skorajda vsak dan opravi ogromno dela, da se v Sloveniji odpre kolikor hočete antizionističnega sentimenta. Zato ekstremna desnica ne potrebuje več ne čefurjev, ne trenirkarjev, zlobni Židje bodo zadostovali. Erik Valenčič in prijatelji, hvala vam!

 

Četrti dejavnik. Ideje, kot so samopreskrba in nadstandardno/vesoljsko kakovostna slovenska hrana, nacionalna ekonomija z močnimi slovenskimi podjetji, ki osvajajo Balkan, po nibelunško oboževani naravni resursi države, naravi red slovenske kulture, ki zagotavlja v svetovnem oziru najvišjo kakovost življenja – vse te debate v Sloveniji niso v domeni nacionalističnih mitov, ampak so definicijske narave in to do te mere, da jih morajo poznati že otroci v vrtcu. Ker za slovensko splošno razgledanost zadostuje poznavanje slovenskih pesnikov in pisateljev ter ponavljanje, da Slovenija konstantno osvaja največ olimpijskih medalj na prebivalca, ne pa tudi karkoli vezanega na svet, v katerem živimo, je to spet odličen humus za ekstremno desnico.  Ni to lepo? Vse je že tam zunaj, samo še dovolj populistični psihopati morajo narediti svojo računico in antipod Združeni levici je tu.

 

In peti dejavnik. Skorajda ni Slovenca, ki se ne bi skliceval na državo, je rotil, prosjačil ali pa od nje zahteval vse mogoče ter jo vabil in pozival, da vstopi v čisto vse pore zasebnega življenja. Država naj uredi poslovno okolje, država naj zagotovi delovna mesta, država naj definira, kaj so zakonite in kaj so nezakonite zveze med odraslimi osebami, država naj da denar, država naj šola, zdravi, država naj podpira umetnost, medije, kaže zobe Bruslju, Zagrebu in Berlinu itd. Skratka, povprečen Slovenec, levi ali desni, hoče močno državo, ki bo v njegovem imenu razsojala, prerazdeljevala, dovoljevala in prepovedovala. Močna država, globoko zasidrana v duši Slovencev, pa je lepo programsko izhodišče prav za ekstremistično desno stranko. Ker bodimo iskreni, če pa ekstremni desničarji znajo kaj prepričljivo obljubljati, je pa to ravno močna država, ki bo uvedla red in disciplino. Še več, ekstremna desnica vedno obljubi v Sloveniji tako oboževana javna dela za "lene brezposelne z zavoda" in velike investicije.

 

 

Das spiel ist aus!

 

Kaj vam to pove? Histerizacija javnega prostora je pripeljala do stanja duha, ki kliče k nastanku politične stranke tipa Jobbik, Front National ali Sverigedemokraterna. Hvala lepa za vse skupaj bo šla levici, ki se je v borbi za svoje tajkune poslužila odurne nacionalistične retorike in s tem odprla pandorino skrinjico ekstremistične retorike, desnici, ki žre sama sebe in ji na pamet ne pade, da se igra z ognjem imenovanim desni ekstremizem, ki lahko pogoltne desni volilni prostor in seveda medijem, ki so zgolj samo še politične ekspoziture boja za rente pod krinko nacionalističnega populizma.

 

Naj vam razkrijem, da je moja teza o idealnem humusu za nastanek desne ekstremistične stranke nastala na raziskavi javnega mnenja, ki je detektirala skupino volivcev težko okoli 10 % političnega trga in ki latentno čaka na nastanek ekstremne desne stranke. In to, levičarji, desničarji in mediji, je politični gad, ki ste si ga vzgojili na svojih prsih sami. 

 

Če že ne drugega pa me zabava vsaj ironija zgodovine. Na levici so se toliko časa igrali z ognjem vulgarnega ekonomskega nacionalizma, da se je v javni debati legitimiziralo programsko jedro ekstremne desnice. Na desnici so se toliko časa in tako vztrajno pošiljali v Murgle in zmerjali z Udbaši, da bodo ostali popolnoma brez argumentov, ko se bo pojavila ekstremna in populistična desnica, za katero nihče ne bo verjel, da je del velikega Kučanovega plana. Mediji, recimo Mladina in Dnevnik, pa so se tako zelo trudili uničevati vse, kar je normalnega in proevropskega na desnici, da so odprli prostor za nastanek ekstremne desnice.

 

Zadovoljni? 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
O anonimnih komentatorjih
3
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
7
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,465
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,338
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,704
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,280
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,168
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 974
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,165
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,110
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,013
10/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,179