Komentar

Nova desna stranka? Vprašanje mesecev!

Histerizacija javnega prostora je pripeljala do stanja duha, ki kliče k nastanku politične stranke tipa Jobbik, Front National ali Sverigedemokraterna. Hvala lepa za vse skupaj bo šla levici, ki se je v borbi za svoje tajkune poslužila odurne nacionalistične retorike in s tem odprla pandorino skrinjico ekstremistične retorike, desnici, ki žre sama sebe in ji na pamet ne pade, da se igra z ognjem imenovanim desni ekstremizem, ki lahko pogoltne desni volilni prostor in seveda medijem, ki so zgolj samo še politične ekspoziture boja za rente pod krinko nacionalističnega populizma.

14.12.2014 21:57
Piše: Kizo

Na slovenski desnici namreč ni nikogar, ki bi znal odigrati nekaj najbolj enostavnih potez političnega gambita, kaj šele, da bi iz političnega spopada s SDS izšel kot zmagovalec. Foto: www.mediaspeed.net

Skorajda ni Slovenca, ki se ne bi skliceval na državo, je rotil, prosjačil ali pa od nje zahteval vse mogoče ter jo vabil in pozival, da vstopi v čisto vse pore zasebnega življenja. Skratka, povprečen Slovenec, levi ali desni, hoče močno državo, ki bo v njegovem imenu razsojala, prerazdeljevala, dovoljevala in prepovedovala.

 

RTV Slovenija namreč skorajda vsak dan opravi ogromno dela, da se v Sloveniji odpre kolikor hočete antizionističnega sentimenta. Zato ekstremna desnica ne potrebuje več ne čefurjev, ne trenirkarjev, zlobni Židje bodo zadostovali. Erik Valenčič in prijatelji, hvala vam!

 

Bodimo iskreni, stvar je prišla tako daleč, da ste v naključnem pogovoru na ulici razumljeni kot normalni ljudje, samo če sovražite vse, kar je povezano z ZDA in kapitalizmom.

Za razliko od slovenskih političnih analitikov menim, da nove stranke na desni, vsaj take, ki bi bila normalna, ne more biti in je tudi ne bo. Prvič, če govorimo o samonikli desni stranki, potem lahko po izkušnji z DL, SLS in NSi mirno trdimo, da je SDS čisto premočna, da bi si najrazličnejše amaterske grupacije lahko izborile svoj prostor pod desnim soncem. Na slovenski desnici namreč ni nikogar, ki bi znal odigrati nekaj najbolj enostavnih potez političnega gambita, kaj šele, da bi iz političnega spopada s SDS izšel kot zmagovalec.

 

In drugič, če govorimo o nastajanju satelitskih strank, ki naj bi konfigurirale nek novi Demos, potem je utopija o novih desnih strankah še večja. Sestaviti novo krščansko demokracijo iz NSi-jevskih borcev proti neoliberalizmu, pomeni zbirati politične drobtinice, verjeti twitteraški grupaciji fantastov, ki sestavljajo "eno desno, pa eno liberalno stranko" je na robu razumnega, nasedati odpisanim SDS-jevcem in političnim obrekljivcem pa je smešno. Posebno če veste, da se tisti, ki poskušajo prodati idejo satelitskih strank (ki se potem s SDS združijo v nov Demos), odlikujejo zgolj po kronični nezanesljivosti in bolestni odsotnosti hrbtenice.  

 

Trdim pa tudi, da v nasprotju s trdnim prepričanjem vrlih levičarjev desnica kljub katastrofalnemu rezultatu na zadnjih parlamentarnih volitvah nikakor ni mrtva in da ostaja slovensko volilno telo 45-odstotno na desnici ter da obstaja prostor, na katerega se lahko desnica, v takšni ali drugačni obliki, širi. 

 

 

Nova stranka na desnici

 

Če nove stranke oziroma uspešnega satelita ne bo, potem obstajata dve možnosti. Prva, obstoječe desne stranke se razširijo po volilnem prostoru. To je mogoče, če SDS uspe tvegan politični šah dokazovanja, da je stava na enega konja lahko uspešna in če se istočasno SMC tako silno usuje, da je enkrat za vselej konec levega političnega izumljanja novih strank. To bi bilo mogoče tudi, če se v NSi ne bi bali rasti in bi bili bolj ambiciozni v širjenju svoje politike in nekaj manj ambiciozni pri zaletavanju v SDS. Ali pa še tretja možnost, če se SLS zbudi v 21. stoletje in ugotovi, da bodo morali volivcem ponuditi kaj več kot nič, ki ga zadnja leta vztrajno propagirajo kot programsko jedro svoje stranke.

 

Druga možnost pa je, da nastane ekstremistična desna stranka, ki bo tako populistična in agresivna, da je nihče iz SDS ne bo zmogel prepričljivo pripisati Murglam, istočasno pa bo zajahala vse nacionalistične sentimente, ki so jih kreirali slovenski mediji in politična levica. Skratka, če nastane tisto, kar si na Dnevniku in Mladini tako zelo želijo – desno politično govno najhujše vrste.

 

 

Trdim, da sta čas in okolje zrela, da se v parlament zavihti ekstremna desnica. Zakaj?

 

Prvi dejavnik. V Sloveniji je toliko latentnega nacionalizma, da je ta postal celo motor levega političnega pola. Denimo, zelo popularno je sovražiti Bruselj, ki naj bi s svojimi nehumanimi neoliberalnimi zahtevami, samo zato, ker hočemo od njih denar, uničeval slovensko samostojnost. Popolnoma legitimno je razlagati, da Nemci s posojanjem denarja in kupovanjem slovenskih državnih podjetij izvajajo tisto, kar nacistična Nemčija z vojsko ni mogla.

 

Bodimo tudi iskreni, stvar je prišla tako daleč, da ste v naključnem pogovoru na ulici razumljeni kot normalni ljudje, samo če sovražite vse, kar je povezano z ZDA in kapitalizmom. In ta prvi dejavnik je že preambula programa ekstremistične desne stranke. Če se je prvi partizan Slovenije Janez Stanovnik potrudil, da so grožnje ZDA postale del vsakodnevne levičarske retorike, najbrž to lahko tudi kdo politično unovči. In če ni ene ekstremno desne stranke, ki bi prisegala na kapitalizem, potem ima ekstremna desnica na slovenskem idealne pogoje za nastanek, razvoj in večno bivanje.

 

Drugi dejavnik. V Sloveniji so se premnogi potrudili prepričati veliko večino državljanov, da mora ekonomska politika zagotavljati nacionalni interes. V samem jedru nacionalnega interesa leži teza, da naj se tujcem podjetja ne prodajajo, posebno ne Hrvatom ali Srbom. Iz te teze izvira neverjetno nacionalistična retorika, ki dominira v javnem prostoru. Spomnite se samo vsega okoli zgodbe o Agrokorjevem prevzemu Mercatorja. V zadnjem delu prevzemne etape Mercatorja je bilo v medijih v celoti dovoljeno postavljati teze, da je hrvaški (ne Agrokorjev) prevzem Mercatorja nacionalna izdaja, dovoljeno je bilo tudi povedati, da bodo hrvaški proizvajalci profitirali na račun razpada slovenske ekonomije itd. V zasebnih razgovorih pa ste širom Slovenije prišli brez težav skozi, če ste Hrvate enostavno nazivali z Ustaši. Skratka, nič ni bilo preveč nacionalistično, da se ne bi zjutraj pojavilo v Dnevniku in zvečer zaključilo na Odmevih. 

 

Razumete? Levica in tajkunske lovke po medijih so v bitki za svoje rente že postavili izhodišče za ekonomski program ekstremne desnice, zdaj moramo samo še počakati, da nekdo vse to zavije v ustrezen paket in pretopi v politične točke. Če je Veber kričal, da je prodaja slovenskih podjetij veleizdaja, potem potrebujemo samo še pravega nacionalsocialista ali pa fašista, da njegove besede zavije v populistično retoriko in to ponovi v kamero. Po Vebrovem izpadu je to legitimno govorjenje. Če se tednik Mladina že desetletje bori za to, da so slovenska podjetja v slovenskih rokah, je javno mnenje že pripravljeno, da kak desni ekstremist pojasni, da geslo "Slovenijo Slovencem, tujci ven" v resnici pomeni zavzemanje proti prodaji slovenskih podjetij tujcem.

 

Če k temu dodate še zdaj že ponarodele ksenofobne zgodbice o pokvarjenih Avstrijcih, ki kupujejo naš les, potem pa nam prodajajo lesne izdelke narejene prav iz našega lesa, Srbe v Fructalu, škandalozno zahtevo po izplačilu varčevalcev hrvaške LB in hrvaške apetite po piranskem zalivu, pridete do zanimive ugotovitve, da je javni prostor že pripravljen na ekstremne desničarje. Celo rabi jih, da vse te bolne ideje poveže v koherentno in populistično politično celoto.

 

Tretji dejavnik. Podobno kot druge ekstremno desne stranke v soseščini je pripravljen tudi prostor za "umirjeno ksenofobijo". Islamofobija ali pa antizionizem sta dovolj, da se preko njih kanalizirajo ekstremna stališča do nacionalnih vprašanj. Upam si trditi, da bo vsaka politična stranka, ki bo napadala Izrael, dobivala politične točke. RTV Slovenija namreč skorajda vsak dan opravi ogromno dela, da se v Sloveniji odpre kolikor hočete antizionističnega sentimenta. Zato ekstremna desnica ne potrebuje več ne čefurjev, ne trenirkarjev, zlobni Židje bodo zadostovali. Erik Valenčič in prijatelji, hvala vam!

 

Četrti dejavnik. Ideje, kot so samopreskrba in nadstandardno/vesoljsko kakovostna slovenska hrana, nacionalna ekonomija z močnimi slovenskimi podjetji, ki osvajajo Balkan, po nibelunško oboževani naravni resursi države, naravi red slovenske kulture, ki zagotavlja v svetovnem oziru najvišjo kakovost življenja – vse te debate v Sloveniji niso v domeni nacionalističnih mitov, ampak so definicijske narave in to do te mere, da jih morajo poznati že otroci v vrtcu. Ker za slovensko splošno razgledanost zadostuje poznavanje slovenskih pesnikov in pisateljev ter ponavljanje, da Slovenija konstantno osvaja največ olimpijskih medalj na prebivalca, ne pa tudi karkoli vezanega na svet, v katerem živimo, je to spet odličen humus za ekstremno desnico.  Ni to lepo? Vse je že tam zunaj, samo še dovolj populistični psihopati morajo narediti svojo računico in antipod Združeni levici je tu.

 

In peti dejavnik. Skorajda ni Slovenca, ki se ne bi skliceval na državo, je rotil, prosjačil ali pa od nje zahteval vse mogoče ter jo vabil in pozival, da vstopi v čisto vse pore zasebnega življenja. Država naj uredi poslovno okolje, država naj zagotovi delovna mesta, država naj definira, kaj so zakonite in kaj so nezakonite zveze med odraslimi osebami, država naj da denar, država naj šola, zdravi, država naj podpira umetnost, medije, kaže zobe Bruslju, Zagrebu in Berlinu itd. Skratka, povprečen Slovenec, levi ali desni, hoče močno državo, ki bo v njegovem imenu razsojala, prerazdeljevala, dovoljevala in prepovedovala. Močna država, globoko zasidrana v duši Slovencev, pa je lepo programsko izhodišče prav za ekstremistično desno stranko. Ker bodimo iskreni, če pa ekstremni desničarji znajo kaj prepričljivo obljubljati, je pa to ravno močna država, ki bo uvedla red in disciplino. Še več, ekstremna desnica vedno obljubi v Sloveniji tako oboževana javna dela za "lene brezposelne z zavoda" in velike investicije.

 

 

Das spiel ist aus!

 

Kaj vam to pove? Histerizacija javnega prostora je pripeljala do stanja duha, ki kliče k nastanku politične stranke tipa Jobbik, Front National ali Sverigedemokraterna. Hvala lepa za vse skupaj bo šla levici, ki se je v borbi za svoje tajkune poslužila odurne nacionalistične retorike in s tem odprla pandorino skrinjico ekstremistične retorike, desnici, ki žre sama sebe in ji na pamet ne pade, da se igra z ognjem imenovanim desni ekstremizem, ki lahko pogoltne desni volilni prostor in seveda medijem, ki so zgolj samo še politične ekspoziture boja za rente pod krinko nacionalističnega populizma.

 

Naj vam razkrijem, da je moja teza o idealnem humusu za nastanek desne ekstremistične stranke nastala na raziskavi javnega mnenja, ki je detektirala skupino volivcev težko okoli 10 % političnega trga in ki latentno čaka na nastanek ekstremne desne stranke. In to, levičarji, desničarji in mediji, je politični gad, ki ste si ga vzgojili na svojih prsih sami. 

 

Če že ne drugega pa me zabava vsaj ironija zgodovine. Na levici so se toliko časa igrali z ognjem vulgarnega ekonomskega nacionalizma, da se je v javni debati legitimiziralo programsko jedro ekstremne desnice. Na desnici so se toliko časa in tako vztrajno pošiljali v Murgle in zmerjali z Udbaši, da bodo ostali popolnoma brez argumentov, ko se bo pojavila ekstremna in populistična desnica, za katero nihče ne bo verjel, da je del velikega Kučanovega plana. Mediji, recimo Mladina in Dnevnik, pa so se tako zelo trudili uničevati vse, kar je normalnega in proevropskega na desnici, da so odprli prostor za nastanek ekstremne desnice.

 

Zadovoljni? 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,812
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,025
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,583
04/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,351
05/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 1,064
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,204
07/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,030
08/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,490
09/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,303
10/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 967