Komentar

Nova desna stranka? Vprašanje mesecev!

Histerizacija javnega prostora je pripeljala do stanja duha, ki kliče k nastanku politične stranke tipa Jobbik, Front National ali Sverigedemokraterna. Hvala lepa za vse skupaj bo šla levici, ki se je v borbi za svoje tajkune poslužila odurne nacionalistične retorike in s tem odprla pandorino skrinjico ekstremistične retorike, desnici, ki žre sama sebe in ji na pamet ne pade, da se igra z ognjem imenovanim desni ekstremizem, ki lahko pogoltne desni volilni prostor in seveda medijem, ki so zgolj samo še politične ekspoziture boja za rente pod krinko nacionalističnega populizma.

14.12.2014 21:57
Piše: Kizo

Na slovenski desnici namreč ni nikogar, ki bi znal odigrati nekaj najbolj enostavnih potez političnega gambita, kaj šele, da bi iz političnega spopada s SDS izšel kot zmagovalec. Foto: www.mediaspeed.net

Skorajda ni Slovenca, ki se ne bi skliceval na državo, je rotil, prosjačil ali pa od nje zahteval vse mogoče ter jo vabil in pozival, da vstopi v čisto vse pore zasebnega življenja. Skratka, povprečen Slovenec, levi ali desni, hoče močno državo, ki bo v njegovem imenu razsojala, prerazdeljevala, dovoljevala in prepovedovala.

 

RTV Slovenija namreč skorajda vsak dan opravi ogromno dela, da se v Sloveniji odpre kolikor hočete antizionističnega sentimenta. Zato ekstremna desnica ne potrebuje več ne čefurjev, ne trenirkarjev, zlobni Židje bodo zadostovali. Erik Valenčič in prijatelji, hvala vam!

 

Bodimo iskreni, stvar je prišla tako daleč, da ste v naključnem pogovoru na ulici razumljeni kot normalni ljudje, samo če sovražite vse, kar je povezano z ZDA in kapitalizmom.

Za razliko od slovenskih političnih analitikov menim, da nove stranke na desni, vsaj take, ki bi bila normalna, ne more biti in je tudi ne bo. Prvič, če govorimo o samonikli desni stranki, potem lahko po izkušnji z DL, SLS in NSi mirno trdimo, da je SDS čisto premočna, da bi si najrazličnejše amaterske grupacije lahko izborile svoj prostor pod desnim soncem. Na slovenski desnici namreč ni nikogar, ki bi znal odigrati nekaj najbolj enostavnih potez političnega gambita, kaj šele, da bi iz političnega spopada s SDS izšel kot zmagovalec.

 

In drugič, če govorimo o nastajanju satelitskih strank, ki naj bi konfigurirale nek novi Demos, potem je utopija o novih desnih strankah še večja. Sestaviti novo krščansko demokracijo iz NSi-jevskih borcev proti neoliberalizmu, pomeni zbirati politične drobtinice, verjeti twitteraški grupaciji fantastov, ki sestavljajo "eno desno, pa eno liberalno stranko" je na robu razumnega, nasedati odpisanim SDS-jevcem in političnim obrekljivcem pa je smešno. Posebno če veste, da se tisti, ki poskušajo prodati idejo satelitskih strank (ki se potem s SDS združijo v nov Demos), odlikujejo zgolj po kronični nezanesljivosti in bolestni odsotnosti hrbtenice.  

 

Trdim pa tudi, da v nasprotju s trdnim prepričanjem vrlih levičarjev desnica kljub katastrofalnemu rezultatu na zadnjih parlamentarnih volitvah nikakor ni mrtva in da ostaja slovensko volilno telo 45-odstotno na desnici ter da obstaja prostor, na katerega se lahko desnica, v takšni ali drugačni obliki, širi. 

 

 

Nova stranka na desnici

 

Če nove stranke oziroma uspešnega satelita ne bo, potem obstajata dve možnosti. Prva, obstoječe desne stranke se razširijo po volilnem prostoru. To je mogoče, če SDS uspe tvegan politični šah dokazovanja, da je stava na enega konja lahko uspešna in če se istočasno SMC tako silno usuje, da je enkrat za vselej konec levega političnega izumljanja novih strank. To bi bilo mogoče tudi, če se v NSi ne bi bali rasti in bi bili bolj ambiciozni v širjenju svoje politike in nekaj manj ambiciozni pri zaletavanju v SDS. Ali pa še tretja možnost, če se SLS zbudi v 21. stoletje in ugotovi, da bodo morali volivcem ponuditi kaj več kot nič, ki ga zadnja leta vztrajno propagirajo kot programsko jedro svoje stranke.

 

Druga možnost pa je, da nastane ekstremistična desna stranka, ki bo tako populistična in agresivna, da je nihče iz SDS ne bo zmogel prepričljivo pripisati Murglam, istočasno pa bo zajahala vse nacionalistične sentimente, ki so jih kreirali slovenski mediji in politična levica. Skratka, če nastane tisto, kar si na Dnevniku in Mladini tako zelo želijo – desno politično govno najhujše vrste.

 

 

Trdim, da sta čas in okolje zrela, da se v parlament zavihti ekstremna desnica. Zakaj?

 

Prvi dejavnik. V Sloveniji je toliko latentnega nacionalizma, da je ta postal celo motor levega političnega pola. Denimo, zelo popularno je sovražiti Bruselj, ki naj bi s svojimi nehumanimi neoliberalnimi zahtevami, samo zato, ker hočemo od njih denar, uničeval slovensko samostojnost. Popolnoma legitimno je razlagati, da Nemci s posojanjem denarja in kupovanjem slovenskih državnih podjetij izvajajo tisto, kar nacistična Nemčija z vojsko ni mogla.

 

Bodimo tudi iskreni, stvar je prišla tako daleč, da ste v naključnem pogovoru na ulici razumljeni kot normalni ljudje, samo če sovražite vse, kar je povezano z ZDA in kapitalizmom. In ta prvi dejavnik je že preambula programa ekstremistične desne stranke. Če se je prvi partizan Slovenije Janez Stanovnik potrudil, da so grožnje ZDA postale del vsakodnevne levičarske retorike, najbrž to lahko tudi kdo politično unovči. In če ni ene ekstremno desne stranke, ki bi prisegala na kapitalizem, potem ima ekstremna desnica na slovenskem idealne pogoje za nastanek, razvoj in večno bivanje.

 

Drugi dejavnik. V Sloveniji so se premnogi potrudili prepričati veliko večino državljanov, da mora ekonomska politika zagotavljati nacionalni interes. V samem jedru nacionalnega interesa leži teza, da naj se tujcem podjetja ne prodajajo, posebno ne Hrvatom ali Srbom. Iz te teze izvira neverjetno nacionalistična retorika, ki dominira v javnem prostoru. Spomnite se samo vsega okoli zgodbe o Agrokorjevem prevzemu Mercatorja. V zadnjem delu prevzemne etape Mercatorja je bilo v medijih v celoti dovoljeno postavljati teze, da je hrvaški (ne Agrokorjev) prevzem Mercatorja nacionalna izdaja, dovoljeno je bilo tudi povedati, da bodo hrvaški proizvajalci profitirali na račun razpada slovenske ekonomije itd. V zasebnih razgovorih pa ste širom Slovenije prišli brez težav skozi, če ste Hrvate enostavno nazivali z Ustaši. Skratka, nič ni bilo preveč nacionalistično, da se ne bi zjutraj pojavilo v Dnevniku in zvečer zaključilo na Odmevih. 

 

Razumete? Levica in tajkunske lovke po medijih so v bitki za svoje rente že postavili izhodišče za ekonomski program ekstremne desnice, zdaj moramo samo še počakati, da nekdo vse to zavije v ustrezen paket in pretopi v politične točke. Če je Veber kričal, da je prodaja slovenskih podjetij veleizdaja, potem potrebujemo samo še pravega nacionalsocialista ali pa fašista, da njegove besede zavije v populistično retoriko in to ponovi v kamero. Po Vebrovem izpadu je to legitimno govorjenje. Če se tednik Mladina že desetletje bori za to, da so slovenska podjetja v slovenskih rokah, je javno mnenje že pripravljeno, da kak desni ekstremist pojasni, da geslo "Slovenijo Slovencem, tujci ven" v resnici pomeni zavzemanje proti prodaji slovenskih podjetij tujcem.

 

Če k temu dodate še zdaj že ponarodele ksenofobne zgodbice o pokvarjenih Avstrijcih, ki kupujejo naš les, potem pa nam prodajajo lesne izdelke narejene prav iz našega lesa, Srbe v Fructalu, škandalozno zahtevo po izplačilu varčevalcev hrvaške LB in hrvaške apetite po piranskem zalivu, pridete do zanimive ugotovitve, da je javni prostor že pripravljen na ekstremne desničarje. Celo rabi jih, da vse te bolne ideje poveže v koherentno in populistično politično celoto.

 

Tretji dejavnik. Podobno kot druge ekstremno desne stranke v soseščini je pripravljen tudi prostor za "umirjeno ksenofobijo". Islamofobija ali pa antizionizem sta dovolj, da se preko njih kanalizirajo ekstremna stališča do nacionalnih vprašanj. Upam si trditi, da bo vsaka politična stranka, ki bo napadala Izrael, dobivala politične točke. RTV Slovenija namreč skorajda vsak dan opravi ogromno dela, da se v Sloveniji odpre kolikor hočete antizionističnega sentimenta. Zato ekstremna desnica ne potrebuje več ne čefurjev, ne trenirkarjev, zlobni Židje bodo zadostovali. Erik Valenčič in prijatelji, hvala vam!

 

Četrti dejavnik. Ideje, kot so samopreskrba in nadstandardno/vesoljsko kakovostna slovenska hrana, nacionalna ekonomija z močnimi slovenskimi podjetji, ki osvajajo Balkan, po nibelunško oboževani naravni resursi države, naravi red slovenske kulture, ki zagotavlja v svetovnem oziru najvišjo kakovost življenja – vse te debate v Sloveniji niso v domeni nacionalističnih mitov, ampak so definicijske narave in to do te mere, da jih morajo poznati že otroci v vrtcu. Ker za slovensko splošno razgledanost zadostuje poznavanje slovenskih pesnikov in pisateljev ter ponavljanje, da Slovenija konstantno osvaja največ olimpijskih medalj na prebivalca, ne pa tudi karkoli vezanega na svet, v katerem živimo, je to spet odličen humus za ekstremno desnico.  Ni to lepo? Vse je že tam zunaj, samo še dovolj populistični psihopati morajo narediti svojo računico in antipod Združeni levici je tu.

 

In peti dejavnik. Skorajda ni Slovenca, ki se ne bi skliceval na državo, je rotil, prosjačil ali pa od nje zahteval vse mogoče ter jo vabil in pozival, da vstopi v čisto vse pore zasebnega življenja. Država naj uredi poslovno okolje, država naj zagotovi delovna mesta, država naj definira, kaj so zakonite in kaj so nezakonite zveze med odraslimi osebami, država naj da denar, država naj šola, zdravi, država naj podpira umetnost, medije, kaže zobe Bruslju, Zagrebu in Berlinu itd. Skratka, povprečen Slovenec, levi ali desni, hoče močno državo, ki bo v njegovem imenu razsojala, prerazdeljevala, dovoljevala in prepovedovala. Močna država, globoko zasidrana v duši Slovencev, pa je lepo programsko izhodišče prav za ekstremistično desno stranko. Ker bodimo iskreni, če pa ekstremni desničarji znajo kaj prepričljivo obljubljati, je pa to ravno močna država, ki bo uvedla red in disciplino. Še več, ekstremna desnica vedno obljubi v Sloveniji tako oboževana javna dela za "lene brezposelne z zavoda" in velike investicije.

 

 

Das spiel ist aus!

 

Kaj vam to pove? Histerizacija javnega prostora je pripeljala do stanja duha, ki kliče k nastanku politične stranke tipa Jobbik, Front National ali Sverigedemokraterna. Hvala lepa za vse skupaj bo šla levici, ki se je v borbi za svoje tajkune poslužila odurne nacionalistične retorike in s tem odprla pandorino skrinjico ekstremistične retorike, desnici, ki žre sama sebe in ji na pamet ne pade, da se igra z ognjem imenovanim desni ekstremizem, ki lahko pogoltne desni volilni prostor in seveda medijem, ki so zgolj samo še politične ekspoziture boja za rente pod krinko nacionalističnega populizma.

 

Naj vam razkrijem, da je moja teza o idealnem humusu za nastanek desne ekstremistične stranke nastala na raziskavi javnega mnenja, ki je detektirala skupino volivcev težko okoli 10 % političnega trga in ki latentno čaka na nastanek ekstremne desne stranke. In to, levičarji, desničarji in mediji, je politični gad, ki ste si ga vzgojili na svojih prsih sami. 

 

Če že ne drugega pa me zabava vsaj ironija zgodovine. Na levici so se toliko časa igrali z ognjem vulgarnega ekonomskega nacionalizma, da se je v javni debati legitimiziralo programsko jedro ekstremne desnice. Na desnici so se toliko časa in tako vztrajno pošiljali v Murgle in zmerjali z Udbaši, da bodo ostali popolnoma brez argumentov, ko se bo pojavila ekstremna in populistična desnica, za katero nihče ne bo verjel, da je del velikega Kučanovega plana. Mediji, recimo Mladina in Dnevnik, pa so se tako zelo trudili uničevati vse, kar je normalnega in proevropskega na desnici, da so odprli prostor za nastanek ekstremne desnice.

 

Zadovoljni? 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
17
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
7
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
3
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,542
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,171
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,598
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,469
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,962
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,885
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,351
08/
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
Igor Kovač
Ogledov: 982
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 704
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,119