Komentar

Primer Lukšič in Pikalo: kako kradejo akademiki

Politični vrh je s proslulo predsednico vlade Alenko Bratušek, predsednikom Pahorjem, zunanjim ministrom Erjavcem in predsednikom SD Lukšičem skupaj ocenil, da sem prenevarna priča njihovi tajni dejavnosti, ki so mi jo naročili z zvezi z Omanovimi naftnimi zemljišči v Bosni.

15.12.2014 21:00
Piše: Milan Balažic

Katedra za teoretsko politologijo, ki v resnici tvori bizarni Center za kritično politologijo, dobila 590.000 evrov. Oba bivša ministra sta s strani kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada osumljena zlorabe položaja. Foto: www.mediaspeed.net, FDV,

Če kaj, zna v primerjavi z Lukšičem Janša vsaj verodostojno lagati. 

 

FDV tak kot je, ne služi več ničemur in je v posmeh akademskosti: troši neizmerne količine davkoplačevalskega denarja za izobraževanje profilov, ki po diplomi v 99 % ostanejo nezaposleni in nezaposljivi.

 

FDV dela škodo, ker iz njega po tekočem traku prihajajo levičarski fantasti, nakurjeni z utopijami in zato nesposobni oz. onesposobljeni za življenje na trgu.

Pred kratkim je v slovensko javnost udarila novica o še enem prozornem primeru korupcije: bivša šolska ministra Socialnih demokratov Igor Lukšič in njegov mini-me Jernej Pikalo sta Lukšičevi žlahti – bratu Andreju na Centru za kritično politologijo na FDV in sestrični Marini Lukšič Hacin  na SAZU – nakazala 1,4 milijona davkoplačevalskega denarja.

 

Šlo naj bi za projekt predmeta "Državljanska vzgoja", za katerega je samo Katedra za teoretsko politologijo, ki v resnici tvori bizarni Center za kritično politologijo, dobila 590.000 evrov. Oba bivša ministra sta s strani kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada osumljena zlorabe položaja. Kot je to v takšnih primerih že običajno, se branita s političnimi proti-obtožbami: Lukšič se spravlja na konkurenčno SDS, ki da mu je zgodbo, o kateri ni nič vedel, namestila, da bi sesula njega kot takratnega predsednika SD, Pikala pa naj bi politično kompromitirali zaradi nasprotovanja privatizaciji Telekoma. Kateri od obeh lažnivih Kljukcev ima daljši nos, se odločite sami, a dejstvo je, da to, kar Lukšič imenuje "podmazovanje mašinerije" razpisov s skorajda poldrugim milijonom evrov, zagotovo ni moglo neopazno mimo ministra, kot da gre za evro ali dva za kavo. Če kaj, zna v primerjavi z njim Janša vsaj verodostojno lagati. 

 

Na tej točki pride razsvetljujoče v igro moja zgodba: zgodaj spomladi letos je senat FDV glasoval proti moji reelekciji, se pravi, proti ponovni izvolitvi v naziv docenta. To je senat storil na šokanten način, kot se ni dogajalo od časov političnih čistk profesorjev na tej razvpiti fakulteti: s svojim glasovanjem je flagrantno povozil tri pozitivna mnenja članov strokovne komisije za habilitacijo. Moram priznati, da sem najprej pomislil, da je ta dogodek povezan izključno s političnim pogromom, javno diskvalifikacijo in mojim odpoklicem s položaja veleposlanika v Avstraliji.

 

Levičarska Superstranka z različnimi imeni je zadnji dve desetletji vedno znala kaznovati neposlušne, tudi če nisi njen član, kot je to v mojem primeru. Takratni politični vrh je s proslulo predsednico vlade Alenko Bratušek, predsednikom Pahorjem, zunanjim ministrom Erjavcem in predsednikom SD Lukšičem skupaj ocenil, da sem prenevarna priča njihovi tajni dejavnosti, ki so mi jo naročili z zvezi z Omanovimi naftnimi zemljišči v Bosni. Takšne priče se danes praviloma več ne ubije, temveč doživiš frontalni medijski linč, po katerem je tvoja beseda vredna toliko kot pasji drek. 

 

Zdaj vem, da je v ozadju potekala še ena vulgarna akcija, povezana z denarjem. Prej omenjena Katedra za teoretsko politologijo je bila namreč donedavna tudi moja katedra, na kateri najdeš, denimo, oba brata Lukšič, njegovega mini-meja Pikala, pa Kurnika in razne druge kurnike. Bivša ministra sta svojim in bivšim mojim kolegom s katedre zašaflala – kdor vsaj malo pozna akademske vode – ogromne količine davkoplačevalskega denarja. Zdaj pa pomislite – kdo bi od članov te katedre spustil še koga zraven, ko se je delila ta izjemna vsota denarja. Za moje bivše kolege je veljalo, da je Balažic že leta med kenguruji, zato tudi službe ne rabi več. Še posebej so bili za projekt moje odstranitve s fakultete zagreti mlajši asistenti (moji bivši študenti), ki bi z mojo vrnitvijo sami izgubili službo nadomeščanja – in to ravno zdaj, ko so se prvič v življenju pošteno okopali v denarju. 

 

Tako so se vsi ti vrli levičarski borci za pravico prodali za judežev denar in člane senata prepričali v izmišljijo, da "naslednikom nisem lepo predal predmetov", ko sem odhajal down under. Med temi podlimi kreaturami je tudi znani anti-globalistični bojevnik za vse tlačene po svetu Andrej Kurnik, šef sindikata na fakulteti, ki naj bi branil tudi visokošolske delavce. Za zapatiste v Chiapasu bi dal življenje, tu pa ga je žvenket denarcev očitno zaslepil za krivico. Lukšič itak znova nič ne ve in nadaljuje s svojo v nebo vpijočo parodijo – tako kot pred meseci, ko je pred kamerami trdil, da Bratuškova z njegove strani ni bila podrobno informirana in ni dajala navodil za sestanke z Omanom. Na srečo so ga novinarji z dokumenti v rokah takoj spet dobili na laži. Nič čudnega, da sta tako Lukšič kot Pikalo s svojim vegastim lomastenjem postala moteča za svoje botre in sta bila oba na hitro umaknjena v ozadje. 

 

Kar navajam, predstavlja simptom širših razsežnosti, najprej pa je to simptom vztrajajočega akademskega parazitskega socializma, posebej izrazitega v družboslovju in najbolj na FDV. Ob vsej gnilobi, ki se je zadnje desetletje tam zaredila, mi ne pade na pamet nič drugega kot to, da bi veljalo FDV ukiniti. Tak kot je, ne služi več ničemur in je v posmeh akademskosti: troši neizmerne količine davkoplačevalskega denarja za izobraževanje profilov, ki po diplomi v 99 % ostanejo nezaposleni in nezaposljivi. Zlata leta, ko je država zaposlila vse, so že davno mimo, koristi od napihnjenega družboslovja ni nobene, naravoslovcev pa bi primanjkovalo, če bi jih znalo gospodarstvo uporabiti in ne prisiliti v odhod v tujino. FDV dela škodo, ker iz njega po tekočem traku prihajajo levičarski fantasti, nakurjeni z utopijami in zato nesposobni oz. onesposobljeni za življenje na trgu. Tako se uničujejo cele generacije, ki kažejo na vse večje slovensko zamudništvo.

 

V teh zatohlih pod-alpskih dolinah se niti ne misli o širokih družbenih reformah, ki so jih drugi že naredili. Država je zgolj povečan FDV – specifični relikt slovenske zaostalosti za prednjo črto razvitih držav EU. Za dosledni reformni liberalizem je v Sloveniji žal premalo družbenih sil, ki bi ga mogle nositi. Naši marksisti, keynesijanci in gradualisti od Lukšiča do Mramorja pritegujejo Heglu, ki je menil, da je treba gospodarstvo krotiti in udomačevati kot divjo zver – prav nasprotno od liberalcev, ki še vedno mislimo, da mora trg krotiti leviatansko državo, zasebna lastnina pa omogočati svobodo.

 

Našteti so prepričani, da ljudstvo ne more vedeti, kaj je njegova prava volja, zato ga je treba voditi za roko. Zavest slovenske levičarske politične in dela akademske elite dejansko spominja na Heglovo dialektiko plemenite in podle zavesti iz "Fenomenologije duha": plemenita zavest je naklonjena splošnosti države, podla pa temu nasprotuje s svojo zahtevo po privilegijih. Pokaže se, da je resnica plemenite zavesti ravno podla zavest: plemenita le na zunaj pušča vtis, da ji gre za splošni interes in enakost pred zakonom, v resnici pa ji je samo do lastnih koristi. Ko se država – tako kot slovenska – podreja tem in onim tajkunsko-privatnim koristim, ne obstaja več. Furije privatnega interesa v boju za vse manjši plen zasedajo državo z vulgarno empirijo VIP in jo monopolizirajo v lastno korist, državljan pa ne more tako hitro zamenjati slabe države kot zamenja omrežnega ponudnika.

 

Namesto velike države, ki je spremenjena v bojišče mafijsko-civilnodružbenih interesnih skupin zato potrebujemo minimalno in poceni državo ter tej ustrezno učinkovito akademsko sfero. Da bom razumljiv bivšim kolegom marksistom, bom to povedal po heglovsko: potrebujemo državo nuje in razuma, se pravi, toliko države, kot je res nujna in razumna, vse ostalo mora biti prepuščeno svobodi in pobudi posameznika. Naš čas, v katerem imamo državo, ki je vse, in posameznika, ki je nič (razen takrat, ko moraš plačati vse mogoče davščine), je politični čas, naša politika pa je svoboda slovenskega državljana in podjetnika. Svoboda se izraža v zakonih, ki omejujejo najbolj potrebno in ostalo prepuščajo svobodni izbiri – zakoni so zaradi človeka in ne človek zaradi zakonov. In zato je znova nujna brezobzirna kritika vsega obstoječega – začenši z akademskim parazitskim socializmom in socialistično državo, kjer je svobodna le država, ne pa državljani. Primer Lukšiča in Pikala je res državljanska vzgoja za vse nas. Zdaj med drugim vemo tudi, v kako kritičnem stanju je "podmazana" kritična politologija, ki je bila zalotena v akademski kraji davkoplačevalskega denarja.

 

Naj tudi zaključim s Heglom, ki nekje v svojem znanem temačnem jeziku pravi, da bi bila absolutna posebnost nekaj najbolj dostojanstvenega in plemenitega, če "bi bila združitev s časom neplemenita in podla". Strinjam se: stokrat raje čakam v vrsti na Zavodu za zaposlovanje na Parmovi, kot da sem spet zaposlen na FDV v družbi s tipičnimi militanti slovenskega salonskega komunizma: zgoraj aktovka z Marxovimi itd. izbranimi deli in komunističnimi ideali, spodaj škornji najpogrošnejše kramarske grabežljivosti.                                             

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
13
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,949
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,181
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,108
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,618
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,823
06/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,297
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,258
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,026
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,377
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,578