Komentar

Primer Lukšič in Pikalo: kako kradejo akademiki

Politični vrh je s proslulo predsednico vlade Alenko Bratušek, predsednikom Pahorjem, zunanjim ministrom Erjavcem in predsednikom SD Lukšičem skupaj ocenil, da sem prenevarna priča njihovi tajni dejavnosti, ki so mi jo naročili z zvezi z Omanovimi naftnimi zemljišči v Bosni.

15.12.2014 21:00
Piše: Milan Balažic

Katedra za teoretsko politologijo, ki v resnici tvori bizarni Center za kritično politologijo, dobila 590.000 evrov. Oba bivša ministra sta s strani kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada osumljena zlorabe položaja. Foto: www.mediaspeed.net, FDV,

Če kaj, zna v primerjavi z Lukšičem Janša vsaj verodostojno lagati. 

 

FDV tak kot je, ne služi več ničemur in je v posmeh akademskosti: troši neizmerne količine davkoplačevalskega denarja za izobraževanje profilov, ki po diplomi v 99 % ostanejo nezaposleni in nezaposljivi.

 

FDV dela škodo, ker iz njega po tekočem traku prihajajo levičarski fantasti, nakurjeni z utopijami in zato nesposobni oz. onesposobljeni za življenje na trgu.

Pred kratkim je v slovensko javnost udarila novica o še enem prozornem primeru korupcije: bivša šolska ministra Socialnih demokratov Igor Lukšič in njegov mini-me Jernej Pikalo sta Lukšičevi žlahti – bratu Andreju na Centru za kritično politologijo na FDV in sestrični Marini Lukšič Hacin  na SAZU – nakazala 1,4 milijona davkoplačevalskega denarja.

 

Šlo naj bi za projekt predmeta "Državljanska vzgoja", za katerega je samo Katedra za teoretsko politologijo, ki v resnici tvori bizarni Center za kritično politologijo, dobila 590.000 evrov. Oba bivša ministra sta s strani kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada osumljena zlorabe položaja. Kot je to v takšnih primerih že običajno, se branita s političnimi proti-obtožbami: Lukšič se spravlja na konkurenčno SDS, ki da mu je zgodbo, o kateri ni nič vedel, namestila, da bi sesula njega kot takratnega predsednika SD, Pikala pa naj bi politično kompromitirali zaradi nasprotovanja privatizaciji Telekoma. Kateri od obeh lažnivih Kljukcev ima daljši nos, se odločite sami, a dejstvo je, da to, kar Lukšič imenuje "podmazovanje mašinerije" razpisov s skorajda poldrugim milijonom evrov, zagotovo ni moglo neopazno mimo ministra, kot da gre za evro ali dva za kavo. Če kaj, zna v primerjavi z njim Janša vsaj verodostojno lagati. 

 

Na tej točki pride razsvetljujoče v igro moja zgodba: zgodaj spomladi letos je senat FDV glasoval proti moji reelekciji, se pravi, proti ponovni izvolitvi v naziv docenta. To je senat storil na šokanten način, kot se ni dogajalo od časov političnih čistk profesorjev na tej razvpiti fakulteti: s svojim glasovanjem je flagrantno povozil tri pozitivna mnenja članov strokovne komisije za habilitacijo. Moram priznati, da sem najprej pomislil, da je ta dogodek povezan izključno s političnim pogromom, javno diskvalifikacijo in mojim odpoklicem s položaja veleposlanika v Avstraliji.

 

Levičarska Superstranka z različnimi imeni je zadnji dve desetletji vedno znala kaznovati neposlušne, tudi če nisi njen član, kot je to v mojem primeru. Takratni politični vrh je s proslulo predsednico vlade Alenko Bratušek, predsednikom Pahorjem, zunanjim ministrom Erjavcem in predsednikom SD Lukšičem skupaj ocenil, da sem prenevarna priča njihovi tajni dejavnosti, ki so mi jo naročili z zvezi z Omanovimi naftnimi zemljišči v Bosni. Takšne priče se danes praviloma več ne ubije, temveč doživiš frontalni medijski linč, po katerem je tvoja beseda vredna toliko kot pasji drek. 

 

Zdaj vem, da je v ozadju potekala še ena vulgarna akcija, povezana z denarjem. Prej omenjena Katedra za teoretsko politologijo je bila namreč donedavna tudi moja katedra, na kateri najdeš, denimo, oba brata Lukšič, njegovega mini-meja Pikala, pa Kurnika in razne druge kurnike. Bivša ministra sta svojim in bivšim mojim kolegom s katedre zašaflala – kdor vsaj malo pozna akademske vode – ogromne količine davkoplačevalskega denarja. Zdaj pa pomislite – kdo bi od članov te katedre spustil še koga zraven, ko se je delila ta izjemna vsota denarja. Za moje bivše kolege je veljalo, da je Balažic že leta med kenguruji, zato tudi službe ne rabi več. Še posebej so bili za projekt moje odstranitve s fakultete zagreti mlajši asistenti (moji bivši študenti), ki bi z mojo vrnitvijo sami izgubili službo nadomeščanja – in to ravno zdaj, ko so se prvič v življenju pošteno okopali v denarju. 

 

Tako so se vsi ti vrli levičarski borci za pravico prodali za judežev denar in člane senata prepričali v izmišljijo, da "naslednikom nisem lepo predal predmetov", ko sem odhajal down under. Med temi podlimi kreaturami je tudi znani anti-globalistični bojevnik za vse tlačene po svetu Andrej Kurnik, šef sindikata na fakulteti, ki naj bi branil tudi visokošolske delavce. Za zapatiste v Chiapasu bi dal življenje, tu pa ga je žvenket denarcev očitno zaslepil za krivico. Lukšič itak znova nič ne ve in nadaljuje s svojo v nebo vpijočo parodijo – tako kot pred meseci, ko je pred kamerami trdil, da Bratuškova z njegove strani ni bila podrobno informirana in ni dajala navodil za sestanke z Omanom. Na srečo so ga novinarji z dokumenti v rokah takoj spet dobili na laži. Nič čudnega, da sta tako Lukšič kot Pikalo s svojim vegastim lomastenjem postala moteča za svoje botre in sta bila oba na hitro umaknjena v ozadje. 

 

Kar navajam, predstavlja simptom širših razsežnosti, najprej pa je to simptom vztrajajočega akademskega parazitskega socializma, posebej izrazitega v družboslovju in najbolj na FDV. Ob vsej gnilobi, ki se je zadnje desetletje tam zaredila, mi ne pade na pamet nič drugega kot to, da bi veljalo FDV ukiniti. Tak kot je, ne služi več ničemur in je v posmeh akademskosti: troši neizmerne količine davkoplačevalskega denarja za izobraževanje profilov, ki po diplomi v 99 % ostanejo nezaposleni in nezaposljivi. Zlata leta, ko je država zaposlila vse, so že davno mimo, koristi od napihnjenega družboslovja ni nobene, naravoslovcev pa bi primanjkovalo, če bi jih znalo gospodarstvo uporabiti in ne prisiliti v odhod v tujino. FDV dela škodo, ker iz njega po tekočem traku prihajajo levičarski fantasti, nakurjeni z utopijami in zato nesposobni oz. onesposobljeni za življenje na trgu. Tako se uničujejo cele generacije, ki kažejo na vse večje slovensko zamudništvo.

 

V teh zatohlih pod-alpskih dolinah se niti ne misli o širokih družbenih reformah, ki so jih drugi že naredili. Država je zgolj povečan FDV – specifični relikt slovenske zaostalosti za prednjo črto razvitih držav EU. Za dosledni reformni liberalizem je v Sloveniji žal premalo družbenih sil, ki bi ga mogle nositi. Naši marksisti, keynesijanci in gradualisti od Lukšiča do Mramorja pritegujejo Heglu, ki je menil, da je treba gospodarstvo krotiti in udomačevati kot divjo zver – prav nasprotno od liberalcev, ki še vedno mislimo, da mora trg krotiti leviatansko državo, zasebna lastnina pa omogočati svobodo.

 

Našteti so prepričani, da ljudstvo ne more vedeti, kaj je njegova prava volja, zato ga je treba voditi za roko. Zavest slovenske levičarske politične in dela akademske elite dejansko spominja na Heglovo dialektiko plemenite in podle zavesti iz "Fenomenologije duha": plemenita zavest je naklonjena splošnosti države, podla pa temu nasprotuje s svojo zahtevo po privilegijih. Pokaže se, da je resnica plemenite zavesti ravno podla zavest: plemenita le na zunaj pušča vtis, da ji gre za splošni interes in enakost pred zakonom, v resnici pa ji je samo do lastnih koristi. Ko se država – tako kot slovenska – podreja tem in onim tajkunsko-privatnim koristim, ne obstaja več. Furije privatnega interesa v boju za vse manjši plen zasedajo državo z vulgarno empirijo VIP in jo monopolizirajo v lastno korist, državljan pa ne more tako hitro zamenjati slabe države kot zamenja omrežnega ponudnika.

 

Namesto velike države, ki je spremenjena v bojišče mafijsko-civilnodružbenih interesnih skupin zato potrebujemo minimalno in poceni državo ter tej ustrezno učinkovito akademsko sfero. Da bom razumljiv bivšim kolegom marksistom, bom to povedal po heglovsko: potrebujemo državo nuje in razuma, se pravi, toliko države, kot je res nujna in razumna, vse ostalo mora biti prepuščeno svobodi in pobudi posameznika. Naš čas, v katerem imamo državo, ki je vse, in posameznika, ki je nič (razen takrat, ko moraš plačati vse mogoče davščine), je politični čas, naša politika pa je svoboda slovenskega državljana in podjetnika. Svoboda se izraža v zakonih, ki omejujejo najbolj potrebno in ostalo prepuščajo svobodni izbiri – zakoni so zaradi človeka in ne človek zaradi zakonov. In zato je znova nujna brezobzirna kritika vsega obstoječega – začenši z akademskim parazitskim socializmom in socialistično državo, kjer je svobodna le država, ne pa državljani. Primer Lukšiča in Pikala je res državljanska vzgoja za vse nas. Zdaj med drugim vemo tudi, v kako kritičnem stanju je "podmazana" kritična politologija, ki je bila zalotena v akademski kraji davkoplačevalskega denarja.

 

Naj tudi zaključim s Heglom, ki nekje v svojem znanem temačnem jeziku pravi, da bi bila absolutna posebnost nekaj najbolj dostojanstvenega in plemenitega, če "bi bila združitev s časom neplemenita in podla". Strinjam se: stokrat raje čakam v vrsti na Zavodu za zaposlovanje na Parmovi, kot da sem spet zaposlen na FDV v družbi s tipičnimi militanti slovenskega salonskega komunizma: zgoraj aktovka z Marxovimi itd. izbranimi deli in komunističnimi ideali, spodaj škornji najpogrošnejše kramarske grabežljivosti.                                             

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
10
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
Osmi marec: Od vrtnic do bodeče neže
16
08.03.2020 10:00
Kaj naj napišem ob dnevu žena v družbi, ki šele zadnja leta spoznava, da ima praznik zgodovinski izvor, ki nima zveze z osladnim ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Neestetsko je, da bi umetnik postal korporacijski svetovalec ali svetovalec politični stranki
13
07.03.2020 23:33
Čisto vsaka politika je sama po sebi ostudno barbarstvo, je mračnjaško priseganje totaliteti, ki dolgoročno človeku iznakazi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afganistan: Mirovni dogovor med talibani in Združenimi državami
9
05.03.2020 00:59
Dogovor še ne prinaša polnega miru in ne odpravlja povsem medsebojnega nezaupanja, niti ne predstavlja formalnega mirovnega ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so minister Šabeder in njegova ekipa bitko s koronavirusom glede odnosov z javnostmi že zdavnaj izgubili
3
03.03.2020 10:14
Zakaj Borut Pahor ni prišel v obleki, temveč v puloverju na Ministrstvo za obrambo tisti večer, ko je govoril preko Skypa z ... Več.
Piše: Edvard Kadič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,331
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,404
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,563
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,121
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,052
06/
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,047
07/
Nacionalni populizem in Janez Janša
Keith Miles
Ogledov: 1,393
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,015
09/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 962
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,062