Komentar

Primer Lukšič in Pikalo: kako kradejo akademiki

Politični vrh je s proslulo predsednico vlade Alenko Bratušek, predsednikom Pahorjem, zunanjim ministrom Erjavcem in predsednikom SD Lukšičem skupaj ocenil, da sem prenevarna priča njihovi tajni dejavnosti, ki so mi jo naročili z zvezi z Omanovimi naftnimi zemljišči v Bosni.

15.12.2014 21:00
Piše: Milan Balažic

Katedra za teoretsko politologijo, ki v resnici tvori bizarni Center za kritično politologijo, dobila 590.000 evrov. Oba bivša ministra sta s strani kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada osumljena zlorabe položaja. Foto: www.mediaspeed.net, FDV,

Če kaj, zna v primerjavi z Lukšičem Janša vsaj verodostojno lagati. 

 

FDV tak kot je, ne služi več ničemur in je v posmeh akademskosti: troši neizmerne količine davkoplačevalskega denarja za izobraževanje profilov, ki po diplomi v 99 % ostanejo nezaposleni in nezaposljivi.

 

FDV dela škodo, ker iz njega po tekočem traku prihajajo levičarski fantasti, nakurjeni z utopijami in zato nesposobni oz. onesposobljeni za življenje na trgu.

Pred kratkim je v slovensko javnost udarila novica o še enem prozornem primeru korupcije: bivša šolska ministra Socialnih demokratov Igor Lukšič in njegov mini-me Jernej Pikalo sta Lukšičevi žlahti – bratu Andreju na Centru za kritično politologijo na FDV in sestrični Marini Lukšič Hacin  na SAZU – nakazala 1,4 milijona davkoplačevalskega denarja.

 

Šlo naj bi za projekt predmeta "Državljanska vzgoja", za katerega je samo Katedra za teoretsko politologijo, ki v resnici tvori bizarni Center za kritično politologijo, dobila 590.000 evrov. Oba bivša ministra sta s strani kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada osumljena zlorabe položaja. Kot je to v takšnih primerih že običajno, se branita s političnimi proti-obtožbami: Lukšič se spravlja na konkurenčno SDS, ki da mu je zgodbo, o kateri ni nič vedel, namestila, da bi sesula njega kot takratnega predsednika SD, Pikala pa naj bi politično kompromitirali zaradi nasprotovanja privatizaciji Telekoma. Kateri od obeh lažnivih Kljukcev ima daljši nos, se odločite sami, a dejstvo je, da to, kar Lukšič imenuje "podmazovanje mašinerije" razpisov s skorajda poldrugim milijonom evrov, zagotovo ni moglo neopazno mimo ministra, kot da gre za evro ali dva za kavo. Če kaj, zna v primerjavi z njim Janša vsaj verodostojno lagati. 

 

Na tej točki pride razsvetljujoče v igro moja zgodba: zgodaj spomladi letos je senat FDV glasoval proti moji reelekciji, se pravi, proti ponovni izvolitvi v naziv docenta. To je senat storil na šokanten način, kot se ni dogajalo od časov političnih čistk profesorjev na tej razvpiti fakulteti: s svojim glasovanjem je flagrantno povozil tri pozitivna mnenja članov strokovne komisije za habilitacijo. Moram priznati, da sem najprej pomislil, da je ta dogodek povezan izključno s političnim pogromom, javno diskvalifikacijo in mojim odpoklicem s položaja veleposlanika v Avstraliji.

 

Levičarska Superstranka z različnimi imeni je zadnji dve desetletji vedno znala kaznovati neposlušne, tudi če nisi njen član, kot je to v mojem primeru. Takratni politični vrh je s proslulo predsednico vlade Alenko Bratušek, predsednikom Pahorjem, zunanjim ministrom Erjavcem in predsednikom SD Lukšičem skupaj ocenil, da sem prenevarna priča njihovi tajni dejavnosti, ki so mi jo naročili z zvezi z Omanovimi naftnimi zemljišči v Bosni. Takšne priče se danes praviloma več ne ubije, temveč doživiš frontalni medijski linč, po katerem je tvoja beseda vredna toliko kot pasji drek. 

 

Zdaj vem, da je v ozadju potekala še ena vulgarna akcija, povezana z denarjem. Prej omenjena Katedra za teoretsko politologijo je bila namreč donedavna tudi moja katedra, na kateri najdeš, denimo, oba brata Lukšič, njegovega mini-meja Pikala, pa Kurnika in razne druge kurnike. Bivša ministra sta svojim in bivšim mojim kolegom s katedre zašaflala – kdor vsaj malo pozna akademske vode – ogromne količine davkoplačevalskega denarja. Zdaj pa pomislite – kdo bi od članov te katedre spustil še koga zraven, ko se je delila ta izjemna vsota denarja. Za moje bivše kolege je veljalo, da je Balažic že leta med kenguruji, zato tudi službe ne rabi več. Še posebej so bili za projekt moje odstranitve s fakultete zagreti mlajši asistenti (moji bivši študenti), ki bi z mojo vrnitvijo sami izgubili službo nadomeščanja – in to ravno zdaj, ko so se prvič v življenju pošteno okopali v denarju. 

 

Tako so se vsi ti vrli levičarski borci za pravico prodali za judežev denar in člane senata prepričali v izmišljijo, da "naslednikom nisem lepo predal predmetov", ko sem odhajal down under. Med temi podlimi kreaturami je tudi znani anti-globalistični bojevnik za vse tlačene po svetu Andrej Kurnik, šef sindikata na fakulteti, ki naj bi branil tudi visokošolske delavce. Za zapatiste v Chiapasu bi dal življenje, tu pa ga je žvenket denarcev očitno zaslepil za krivico. Lukšič itak znova nič ne ve in nadaljuje s svojo v nebo vpijočo parodijo – tako kot pred meseci, ko je pred kamerami trdil, da Bratuškova z njegove strani ni bila podrobno informirana in ni dajala navodil za sestanke z Omanom. Na srečo so ga novinarji z dokumenti v rokah takoj spet dobili na laži. Nič čudnega, da sta tako Lukšič kot Pikalo s svojim vegastim lomastenjem postala moteča za svoje botre in sta bila oba na hitro umaknjena v ozadje. 

 

Kar navajam, predstavlja simptom širših razsežnosti, najprej pa je to simptom vztrajajočega akademskega parazitskega socializma, posebej izrazitega v družboslovju in najbolj na FDV. Ob vsej gnilobi, ki se je zadnje desetletje tam zaredila, mi ne pade na pamet nič drugega kot to, da bi veljalo FDV ukiniti. Tak kot je, ne služi več ničemur in je v posmeh akademskosti: troši neizmerne količine davkoplačevalskega denarja za izobraževanje profilov, ki po diplomi v 99 % ostanejo nezaposleni in nezaposljivi. Zlata leta, ko je država zaposlila vse, so že davno mimo, koristi od napihnjenega družboslovja ni nobene, naravoslovcev pa bi primanjkovalo, če bi jih znalo gospodarstvo uporabiti in ne prisiliti v odhod v tujino. FDV dela škodo, ker iz njega po tekočem traku prihajajo levičarski fantasti, nakurjeni z utopijami in zato nesposobni oz. onesposobljeni za življenje na trgu. Tako se uničujejo cele generacije, ki kažejo na vse večje slovensko zamudništvo.

 

V teh zatohlih pod-alpskih dolinah se niti ne misli o širokih družbenih reformah, ki so jih drugi že naredili. Država je zgolj povečan FDV – specifični relikt slovenske zaostalosti za prednjo črto razvitih držav EU. Za dosledni reformni liberalizem je v Sloveniji žal premalo družbenih sil, ki bi ga mogle nositi. Naši marksisti, keynesijanci in gradualisti od Lukšiča do Mramorja pritegujejo Heglu, ki je menil, da je treba gospodarstvo krotiti in udomačevati kot divjo zver – prav nasprotno od liberalcev, ki še vedno mislimo, da mora trg krotiti leviatansko državo, zasebna lastnina pa omogočati svobodo.

 

Našteti so prepričani, da ljudstvo ne more vedeti, kaj je njegova prava volja, zato ga je treba voditi za roko. Zavest slovenske levičarske politične in dela akademske elite dejansko spominja na Heglovo dialektiko plemenite in podle zavesti iz "Fenomenologije duha": plemenita zavest je naklonjena splošnosti države, podla pa temu nasprotuje s svojo zahtevo po privilegijih. Pokaže se, da je resnica plemenite zavesti ravno podla zavest: plemenita le na zunaj pušča vtis, da ji gre za splošni interes in enakost pred zakonom, v resnici pa ji je samo do lastnih koristi. Ko se država – tako kot slovenska – podreja tem in onim tajkunsko-privatnim koristim, ne obstaja več. Furije privatnega interesa v boju za vse manjši plen zasedajo državo z vulgarno empirijo VIP in jo monopolizirajo v lastno korist, državljan pa ne more tako hitro zamenjati slabe države kot zamenja omrežnega ponudnika.

 

Namesto velike države, ki je spremenjena v bojišče mafijsko-civilnodružbenih interesnih skupin zato potrebujemo minimalno in poceni državo ter tej ustrezno učinkovito akademsko sfero. Da bom razumljiv bivšim kolegom marksistom, bom to povedal po heglovsko: potrebujemo državo nuje in razuma, se pravi, toliko države, kot je res nujna in razumna, vse ostalo mora biti prepuščeno svobodi in pobudi posameznika. Naš čas, v katerem imamo državo, ki je vse, in posameznika, ki je nič (razen takrat, ko moraš plačati vse mogoče davščine), je politični čas, naša politika pa je svoboda slovenskega državljana in podjetnika. Svoboda se izraža v zakonih, ki omejujejo najbolj potrebno in ostalo prepuščajo svobodni izbiri – zakoni so zaradi človeka in ne človek zaradi zakonov. In zato je znova nujna brezobzirna kritika vsega obstoječega – začenši z akademskim parazitskim socializmom in socialistično državo, kjer je svobodna le država, ne pa državljani. Primer Lukšiča in Pikala je res državljanska vzgoja za vse nas. Zdaj med drugim vemo tudi, v kako kritičnem stanju je "podmazana" kritična politologija, ki je bila zalotena v akademski kraji davkoplačevalskega denarja.

 

Naj tudi zaključim s Heglom, ki nekje v svojem znanem temačnem jeziku pravi, da bi bila absolutna posebnost nekaj najbolj dostojanstvenega in plemenitega, če "bi bila združitev s časom neplemenita in podla". Strinjam se: stokrat raje čakam v vrsti na Zavodu za zaposlovanje na Parmovi, kot da sem spet zaposlen na FDV v družbi s tipičnimi militanti slovenskega salonskega komunizma: zgoraj aktovka z Marxovimi itd. izbranimi deli in komunističnimi ideali, spodaj škornji najpogrošnejše kramarske grabežljivosti.                                             

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Beton polarizacije vse trši, spopad med blokoma pa politični prostor spreminja v ruševine
3
04.03.2021 22:00
Politični in medijski prostor v Sloveniji v času, ki ga živimo, vsem na očeh ali v zakulisju, čisto vseeno, obvladujejo takšne ... Več.
Piše: Miha Burger
Koprive v mestu Gogi
20
02.03.2021 23:28
Novinarji so psevdonime ustvarili, ko so želeli koga izdatno popljuvati, a nihče ni premogel poguma, da bi se pod tekst ... Več.
Piše: Ana Jud
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
23
02.03.2021 05:46
Izza vsakega grma ali smreke kuka mandatar za sestavo nove vlade. V vsaki kraški jami se skriva en prestrašen in utišan ... Več.
Piše: Denis Poniž
Slovenski BDP 2020: Pridelali smo kar 5,5-odstotni upad, vendar naj bi šlo že letos precej na bolje
6
01.03.2021 05:17
V teh turbulentnih časih je postalo spremljanje makroekonomskih gibanj dokaj obrobna zadeva. Številke o milijardah deficita, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spominjanje in pozabljanje: Ljubljanski Plečnikov stadion kot zamrznjeno družbeno stanje
8
28.02.2021 06:42
Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugačnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
11
25.02.2021 23:53
Slabo vodenje skupne nabave cepiva v Evropski uniji je samo še en primer propadajoče organizacije. Vsi se globoko zavedamo, ... Več.
Piše: Keith Miles
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
19
24.02.2021 22:50
Prepoznate koga na tej fotografiji? Enega zagotovo, kajne? Adolf Hitler je simbol vsega zla, ki so ga Nemci storili Evropi in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
14
23.02.2021 23:35
Petr Davidčenko groteskno žretje živih netopirjev utemeljuje z iskanjem ekskluzivnega cepiva proti koronavirusu in pridobitvijo ... Več.
Piše: Ana Jud
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
18
23.02.2021 06:07
Dear Ms Bayer, as a regular reader of Politico I would like to express some personal thoughts regarding your article Inside ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
22
21.02.2021 23:59
Napad na slovenskega premierja, ki se je ostro odzval na pisanje spletnega portala Politico o domnevnem omejevanju medijske ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
15
21.02.2021 11:00
Nič se ne bo pomembno izboljšalo, dokler se ne bo drastično spreminjala mentaliteta celotne družbe, preko česar se lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju
0
21.02.2021 05:38
Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
33
19.02.2021 10:15
Tudi če ima Janez Janša prav, ko napada domnevno pristranske novinarje in aktivistične medije doma in v tujini, je to takšne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sedma obletnica nezakonite ruske okupacije Krima
6
18.02.2021 21:42
Letos mineva sedma obletnica ruske nezakonite okupacije Krima. Februarja 2014 je ruska okupacijska vlada prvič v povojni ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
8
15.02.2021 22:06
Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ... Več.
Piše: Božo Cerar
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
20
14.02.2021 23:00
Nemci so krivdo za nacistična grozodejstva kolektivno prevzeli nase. Nemška politika se še dandanes opravičuje za zločine ... Več.
Piše: Ana Jud
Kakšno korist imajo običajni otroci od poznavanja Shakespearejevih del, privzgojenega okusa za Bacha ali zanimanja za srednjeveško latinščino?
6
14.02.2021 11:00
Pravi učitelji ne posredujejo znanja, ker bi to koristilo učencem, pač pa obravnavajo svoje učence kot koristne znanju. Seveda ... Več.
Piše: Roger Scruton
Homagge nekemu dramatiku: Vse ljubezni in države Vladimirja Stojsavljevića
5
14.02.2021 06:41
Vladimir Stojsavljević letos praznuje sedemdesetletnico. Današnji komentar je posvečen njegovim gledališkim naporom. Tri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Quo vadis, Evropa: Eden izmed razlogov za (nezakonite) migracije je lahko tudi majhna rodnost v Evropski uniji
14
11.02.2021 06:30
Pred kratkim sem na portalu+ prebral prispevek Janeza Vuka Quo vadis Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot ... Več.
Piše: Uroš Gabrijelčič
Vlada in epidemija: Ko se stroka ukloni politiki, so rezultati običajno porazni
15
10.02.2021 11:01
Politika mora razumeti vlogo stroke in tudi v primerih, ko bi bili strokovni predlogi neživljenjski, odigrati svojo vlogo. Če pa ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.953
02/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.517
03/
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
Denis Poniž
Ogledov: 1.808
04/
Koprive v mestu Gogi
Ana Jud
Ogledov: 1.380
05/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.383
06/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 1.325
07/
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
Alenka Puhar
Ogledov: 1.088
08/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.330
09/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 1.192
10/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.610