Komentar

Slovenski kastni sistem

V imenu varovanja pravic, pravičnosti in poštenosti iz Slovenije ustvarjajo kastno družbo, ki temelji na upiranju spremembam ter zagotavljanju priznanih pravic in uresničevanju želja ciljnih volilnih skupin. Bolj kot racionalni premislek in pogled v prihodnost tako vlado očitno vodi zagotavljanje pravic tistim, ki jih bodo volili na naslednjih volitvah.

16.12.2014 22:00
Piše: Jaka Šoba

Realnost stanja družbe in bremena, ki jih družba nosi, so za kasto kasto redno zaposlenih javnih uslužbencev nepomembna, važne so le pravice in želje. Foto: Wikipedia

Predstavniki gospodarske kaste so namreč tisti, ki nimajo zaveznikov v nadrejenih kastah, zato ne morejo računati na državne subvencije, odpise kreditov, posebne razpise za avtoceste in pisarniški material, nepovratne pomoči in sredstva in kar je še drugih dobrih stvari, ki jih vrhovna kasta nudi. Prepuščeni so lastni iznajdljivosti in borbi za obstoj. Nemalokrat so v nemilosti predstavnikov nadrejene kaste, ker se ne želijo kar prevaliti na hrbet in umreti, temveč zahtevajo konkurenco in pošten tržni boj.

 

V kasti nedotakljivih in brezposelnih so ljudje brez redne zaposlitve, tako v javnem kot zasebnem sektorju in brezposelni. Predstavniki te kaste so odrinjeni na rob družbenega dogajanja. Možnost, da iz svojih življenj karkoli naredijo, je minimalna, saj niso zmožni dobiti niti kredita za nakup starega avtomobila, kaj šele za nakup nepremičnine ali za začetek lastne poslovne poti. Bogovi so jih že davno odpisali, višje kaste pa se z njimi ne ukvarjajo, ker od njih nimajo kaj pričakovati.

Vladne stranke naj nam zato vsaj nalijejo čistega vina in v koalicijsko pogodbo ob stavku o odgovornem, konstruktivnem, povezovalnem in transparentnem reševanju družbenih problemov dodajo opombo, ki bi se glasila nekako takole: "To velja le, če spadate v naš volilni bazen, v našo interesno skupino, našo kasto, če ne pa svoje zadoščenje iščite drugje, če ne prej, pa vsaj v nebesih". Preden začnemo z analizo, je potrebno povedati, da ima vsaka kasta svoje dobre in slabe predstavnike, svoje žrtve in krvnike, splošna naravnanost kast pa je sledeča.

 

 

Nadrejene kaste

 

V nadrejene kaste spadajo vse kaste, ki so si skozi zgodovino pridobile od države posebno podeljene pravice, moč ali vpliv. V upravičenost pravic te kaste se praviloma ne dvomi. Poglejmo si, kako si kaste sledijo od bolj do manj pomembnih

 

 

Kasta redno zaposlenih javnih uslužbencev.

 

Kasta državnih maziljencev, ki so podrejeni le bogovom, vladi in sindikalnim voditeljem. Njihova izjemnost je tolikšna, da jim je država podelila monopol nad najosnovnejšimi družbenimi strukturami: vojsko, policijo, sodišči, šolstvom, zdravstvom in seveda "nujno potrebno" Javno agencijo za knjigo. Brez teh božjih odposlancev bi država razpadla in zdrsnila nazaj v barbarstvo. O njihovem delu se ne gre spraševati, ker je samo po sebi umevno, da delajo silno pomembne stvari. Prav tako je samo po sebi umevno, da so vsi predstavniki te kaste pri svojem poslanstvu neizmerno uspešni in predani ter da bi že primanjkljaj enega samega člana pomenil sesutje celotnega sistema. Realnost stanja družbe in bremena, ki jih družba nosi, so za to kasto nepomembna, važne so le pravice in želje. Ljudska modrost pravi: Več kot je predstavnikov te kaste, bolje je za vse nas.

 

 

Kasta upokojencev

 

Upokojenci so kasta starešin in modrecev (razen tistih, ki so se zaradi posebnih zakonov, ki so si jih izmislili predstavniki njim nadrejene kaste, lahko upokojili pred štiridesetim in so zato mlajši modreci). Znotraj te kaste obstajajo velike razlike v pomembnosti in zaslugah. Materialno stanje članov kaste pa je pogosto odvisno ravno od teh zaslug, ki močno vplivajo na to, koliko mane iz nebes se jim nameni. Današnji pripadniki te kaste so ustvarili jugoslovanski čudež, v katerem sta se cedila med in mleko in kjer so vsi ljudje delali po svojih zmožnostih in imeli po svojih željah vse. No, skoraj vse; kave, sladkorja in pralnega praška ne, so ga pa "švercali" iz tujine in pri tem dobro služili. Država je sicer na koncu zaradi zarote zahodnega kapitalističnega sistema klavrno propadla in za seboj pustila popolnoma ne-operativno gospodarstvo in prazne državne blagajne, a kaj bi sedaj komplicirali zaradi tega. Slava starešinam, ki so ustvarili našo skupno lastnino, pa čeprav nas je ta stala naše prihodnosti.

 

 

Kasta državnih rentnikov in subvencionirancev

 

V tej kasti najdemo predstavnike javnih družb in državnih podjetij, ki preko svetega nacionalnega interesa in zveličavnega javnega dobrega iz države že desetletja puščajo življenjski sok. Nekaj tega soka priteče tudi v druge, njej nadrejene kaste, preko lobističnih prispevkov za posebno modre modrece iz kaste upokojencev in uresničevalce prerokb nacionalnega interesa iz kaste redno zaposlenih javnih uslužbencev. V glavnem pa se mana iz nebes shranjuje v daljnih eksotičnih otokih, kjer zori in bo v pravem trenutku vpoklicana nazaj, da bodo junaki te kaste lahko branili lastno domovino preko svetega nacionalnega interesa ali pa zgolj končali divjo "prihvatizacijo". A o tem bogovi še niso rekli zadnje besede. 

 

 

Podrejene kaste

 

V podrejene kaste spadajo tisti, ki nimajo s strani državnih bogov priznanega posebnega statusa varovanih skupin, brez katerih bi se čas v državi ustavil. Ker nimajo neposrednega stika z bogovi, so predstavniki te kaste bolj grešni in morajo zato nase prevzeti večji delež odgovornosti za stanje v družbi.

 

 

Gospodarska kasta

 

Tukaj najdemo trgovce, obrtnike, podjetnike in gospodarstvenike. Seveda je potrebno ločiti med gospodarsko kasto in njej nadrejeno kasto državnih rentnikov in subvencionirancev. Predstavniki gospodarske kaste so namreč tisti, ki nimajo zaveznikov v nadrejenih kastah, zato ne morejo računati na državne subvencije, odpise kreditov, posebne razpise za avtoceste in pisarniški material, nepovratne pomoči in sredstva in kar je še drugih dobrih stvari, ki jih vrhovna kasta nudi. Prepuščeni so lastni iznajdljivosti in borbi za obstoj. Nemalokrat so v nemilosti predstavnikov nadrejene kaste, ker se ne želijo kar prevaliti na hrbet in umreti, temveč zahtevajo konkurenco in pošten tržni boj.

 

 

Kasta nedotakljivih in brezposelnih

 

V tej kasti so ljudje brez redne zaposlitve, tako v javnem kot zasebnem sektorju in brezposelni. Predstavniki te kaste so odrinjeni na rob družbenega dogajanja. Možnost, da iz svojih življenj karkoli naredijo, je minimalna, saj niso zmožni dobiti niti kredita za nakup starega avtomobila, kaj šele za nakup nepremičnine ali za začetek lastne poslovne poti. Bogovi so jih že davno odpisali, višje kaste pa se z njimi ne ukvarjajo, ker od njih nimajo kaj pričakovati.

 

 

Bogovi

 

Jasno je, da je gibanje med kastami zelo oteženo, če že ne nemogoče. Prehod v kasto upokojencev je determinističen in ni v ničemer odvisen od volje ali zaslužnosti posameznika, upokojenec pač postaneš, lahko pa postaneš prav posebno moder modrec, če se vpišeš v kakšnega od zborov ali forumov. Najpogostejši načrtovani in zavestni prehodi so  prehodi iz gospodarske kaste v kasto rentnikov in subvencionirancev, zlasti če ste bogovom ali vrhovni kasti pripravljeni darovati darove.

 

Najtežje je iziti iz kaste nedotakljivih. Za nedotakljive se nihče posebno ne zanima, ker nimajo česa ponuditi ne bogovom in ne vrhovnim kastam. Naravni red veli, da se povečuje število in s tem tudi moč višjih kast. Državni uslužbenci in upokojenci, ki so starejši in izkušeni, bodo zato z blagoslovom bogov vedno bolj pravično vodili našo skupnost. Zmanjšuje pa se število in s tem tudi vpliv mlajših, ki bolj ali manj padejo v kasto nedotakljivih, kamor tudi spadajo, saj nimajo nobene zasluge za to, da je naša družba tako čudovita, kot je. Njihova naloga je, da pridno zalagajo višje kaste z vsem, kar te potrebujejo.

 

Zakaj? Ker je tako vedno bilo in je tako tudi prav. In tako se sindikalni, vladni in lobistični bogovi s pomočjo njihovih medijskih angelov, ki na zemljo prinašajo pravično božjo besedo, poigravajo s slovensko družbo. Višje in nižje kaste se za sedaj med seboj še ne spopadajo. Prišel pa bo dan, ko bodo nižje kaste spoznale, da bi bilo najpravičneje in najboljše, če bi počasi začeli razmišljati z lastnimi glavami, se odpovedali božjim odposlancem in angelom, bogove pa vrgli na glavo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Pandemija ni zgolj katastrofa, ampak je tudi nova priložnost za doslej zamujene spremembe
8
09.04.2020 06:30
Koronavirus bomo lažje preživeli in tragične žrtve ne bodo povsem zastonj, če bo spopad z njim določneje pokazal na pretirane ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
9
08.04.2020 12:00
Pred nami sta dva velika praznika, ki sta oba tudi potencialno zelo rizična prav zaradi navade, da se v teh dneh zbiramo s ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Koronavirus in teorija črnega laboda
7
07.04.2020 21:30
Se bo po koncu pandemije kaj spremenilo? Bomo spoznali vrednost lokalnih trgovin in industrije, čeprav bo morda nekoliko dražja? ... Več.
Piše: Keith Miles
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,197
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,957
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,176
04/
Koronavirus in teorija črnega laboda
Keith Miles
Ogledov: 1,290
05/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,382
06/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,254
07/
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
Edvard Kadič
Ogledov: 1,404
08/
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
Bine Kordež
Ogledov: 993
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,081
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 9,032