Komentar

Božični čudež

Prva svetovna vojna je bila v polnem razmahu, vojaki so umirali v rovih, med tem ko so njihovi poveljniki v drugi in tretji liniji narekovali napad za napadom. In nato se je zgodilo. Na božični večer so vojaki z obeh strani fronte odkorakali na nikogaršnje ozemlje in tam skupaj praznovali praznike. Razum in človečnost sta zmagala nad populizmom in slepo vero.

25.12.2014 00:30
Piše: Jaka Šoba

Na sliki: Božično rokovanje vojskujočih se strani - britanskih in nemških vojakov, za božič leta 1914. Foto: Wikipedia

Celoten slovenski sistem je ustvarjen tako, da sistematično diskriminira mlade, in dlje kot traja kriza, bolj se razmere za mlade zaostrujejo. Že izhodiščni pogoji, ki jih imajo mladi za delo, so slabši kot pri starejših generacijah.

 

Medgeneracijska solidarnost, na katero se vsi sklicujemo, ne more biti enosmerna in je ne smemo uporabljati le za zagovor polnjenja pokojninskega sistema. Starost sama po sebi pa ne sme biti faktor, ki bi a priori podeljeval pravice in bonitete pri zaposlovanju.

Spopad

 

Čas praznikov je. Čas, ki bi moral biti zaznamovan z veseljem, dobrimi željami in altruizmom. Na politični sceni pa smo iz dneva v dan priča ostrejši retoriki, ki prerašča že skoraj v grožnje. Sindikati javnega sektorja in predstavniki gospodarstva se obmetavajo z argumenti in protiargumenti, da bi pokazali, kdo je bolj kriv za krizo, kdo je že več žrtvoval in kdo še mora. Poveljniki te bitke na tiskovnih konferencah in intervjujih predstavljajo vsak svoje številke in nizajo statistične podatke, da bi dokazali zmoto druge strani. Ravno tako kot v vojni, pa ti poveljniki ne vidijo niti tega, kaj se dogaja z njihovimi četami, kaj šele z nasprotnikovimi. Borba med javnim in zasebnim sektorjem je, če se postavimo v pozicijo nevtralnega opazovalca, tragična. Prepirajo se o tem, kdo ima višje plače in kdo je odpustil več ljudi, ne opazijo pa, da imajo oboji mizerne plače in da najuspešnejši, tako v javnem kot v zasebnem sektorju, dajejo odpovedi in podjetja selijo v tujino. Zadnji primer tega so Rutarjeve harmonike, ki jih bodo odslej proizvajali v Avstriji.

 

Javni sektor v zasebnikih vidi množico tajkunov, ki so okradli Slovenijo. Da je to neumnost, je vsakomur, ki ima malo soli v glavi, popolnoma jasno. Vaš lokalni pek, pleskar in električar niso požrešni tajkuni, so le ljudje, ki skušajo preživeti z lastnim delom. Ravno tako kot vsi drugi bodo tudi oni plačevali za svinjarije, ki so jih zagrešili tajkuni, banke in politika. Tako kot vsi državljani te države so se tudi oni morali prilagoditi, tako na nivoju državljana kot podjetnika. Vsi ti podjetniki so morali odpuščati in kdor tega še ni poizkusil, ne ve, kako izgleda, ko moraš zato, da podjetje preživi, enemu od sodelavcev, s katerim si delal dolga leta in je vestno opravljal svoje delo, reči "oprosti, ni dela". Podjetniki in gospodarstvo so se morali prilagoditi, ni šlo drugače, to zahteva trg in kdor se ni prilagodil, ga je trg izpljunil. To, da te trg izpljune, pa lahko pomeni, da ostaneš tudi brez hiše, ki si jo zastavil za kredit, s katerim si financiral nakup strojev za zagon podjetja. Zato naj zaposleni v javnem sektorju, preden prehudo ocenjujejo zasebnike in omenjajo jahte in vile, dobro premislijo, kaj sploh pomeni biti zasebnik in kakšno tveganje je s tem povezano.

 

Zasebni sektor v javnem vidi le nepotrebno oviro in zajedavca, ki ničesar ne prispeva. Da je to neumnost, tudi ni potrebno posebno izpostavljati. Javni sektor opravlja funkcije, brez katerih bi naša družba razpadla. Na tem mestu ne bom zahajal v debato, kaj bi moralo biti del javnega sektorja in kaj ne, v smislu, ali bi šolstvo in zdravstvo lahko bila zasebna. V tem trenutku sta oba v veliki večini javna, takšna je realnost, zato so vse druge anarho-kapitalistične fantazije morda lahko upravičene, a popolnoma brezpredmetne. Ima pa vseeno javni sektor pred zasebnim to prednost, da ni na trgu in zato se mu ni potrebno tako silovito in hitro prilagajati, kot je to potrebno v zasebnem sektorju. Nekaj prilagoditve je sicer opravil tudi javni sektor, a so bile te prilagoditve, resnici na ljubo, bistveno premalo ambiciozne in izpeljane na način, ki je nepravičen predvsem do dobrih javnih uslužbencev. Večina javnih uslužbencev svoje delo opravlja vestno, a tudi javni sektor ima svoje "tajkune",ki bi jih moral že davno izločiti.

 

 

O žrtvah

 

Žrtve so že bile in še bodo, a zanimivo je, da obe spopadajoči se strani ne vidita, kdo je dejanska žrtev tega spopada. V zadnjih petih letih vam lahko naštejem vsaj deset mladih ljudi iz moje neposredne okolice, ki so odšli v tujino. Nekateri so delali v zasebnem, drugi v javnem sektorju. Vsi so odšli zaradi popolnoma istih razlogov. Dovolj jim je bilo tega, da ne morejo začeti samostojnega življenja. Celoten slovenski sistem je ustvarjen tako, da sistematično diskriminira mlade, in dlje kot traja kriza, bolj se razmere za mlade zaostrujejo. Že izhodiščni pogoji, ki jih imajo mladi za delo, so slabši kot pri starejših generacijah. Dodatki za delovno dobo, nezmožnost napredovanja, komprimiranje plač, rotiranje po raznih oddelkih zaradi izmikanja stalni zaposlitvi. Uravnilovka v javnem sektorju tepe najbolj mlade. V zasebnem sektorju so vzroki za diskriminacijo malenkost različni, a rezultat je enak. Zakonodaja sistematično ščiti in podeljuje bonitete starejšim delavcem. Mladi so zato iztisnjeni iz trdega dela, če pa so pri njem udeleženi, so v popolnoma podrejenem položaju. Medgeneracijska solidarnost, na katero se vsi sklicujemo, ne more biti enosmerna in je ne smemo uporabljati le za zagovor polnjenja pokojninskega sistema. Starost sama po sebi pa ne sme biti faktor, ki bi a priori podeljeval pravice in bonitete pri zaposlovanju.

 

Mladi bi se s podrejenim položajem in izginotjem varnosti stalne zaposlitve še nekako sprijaznili, a ker je bančni sektor zastarel in se še ni privadil na to, da mladi nimajo več klasičnih zaposlitev za nedoločen čas, kjer bi celo življenje preživeli pred enim in istim ekranom ali tekočim trakom, so storitve, ki jih banke ponujajo, ukrojene več ali manj za redno zaposlene (poseben bonus imajo redno zaposleni v javnem sektorju, ker je ta najvarnejši) in upokojence. Mladi so tako za začetek lastne življenjske poti odvisni od miloščine njihovih staršev in starih staršev, kar je ponižujoče.

 

 

Vojna generacij

 

Božič je torej tu. Naj se sprti strani odpravita na nikogaršnje ozemlje, si sežeta v roke, priznata svoje grehe in skleneta premirje. Gospodarstveniki naj še naprej iz svojih vrst izločajo ljudi, kot so Tovšakova, Černigoj in Zidar, zaposleni v javnem sektorju pa naj se lotijo prečiščenja lastnih vrst, ker bodo s tem zaščitili tiste dobre javne uslužbence, ki jih ta država rabi. Prepričan sem, da znajo zaposleni vsakega javnega zavoda, podjetja, inšpektorata itd. v petih minutah pokazati na tiste, ki le sedijo v svojih pisarnah in jim morajo vsi drugi odnašati rit. Predvsem pa, "vojaki", v rovih prenehajte poslušati populizme svojih poveljujočih, ki vam poveljujejo iz druge in tretje bojne linije in nimajo kaj izgubiti, pokažite na "špijune" in saboterje v lastnih vrstah in tako preprečite klanje nedolžnih.

 

Vsem nam želim veliko pameti in sreče pri reševanju težav, ki so se pojavile med javnim in zasebnim sektorjem, ker če jih ne bomo uspeli v kratkem rešiti, se lahko zgodita dva bistveno hujša scenarija kot besedna vojna med GZS-jem in sindikati. V prvem se bodo mladi izselili iz te države in bo država v končnem stanju postala skupnost bankrotiranih upokojencev, v drugem pa bo spopad med zasebnim in javnim sektorjem po naravni poti prerasel v spopad mladih proti starim. Premislimo še enkrat, ali si resnično želimo medgeneracijske vojne?

 

Vesele praznike vsem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
4
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
15
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,806
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,643
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,025
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,611
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,813
06/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,378
07/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,785
08/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 853
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 997
10/
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,098