Komentar

Božični čudež

Prva svetovna vojna je bila v polnem razmahu, vojaki so umirali v rovih, med tem ko so njihovi poveljniki v drugi in tretji liniji narekovali napad za napadom. In nato se je zgodilo. Na božični večer so vojaki z obeh strani fronte odkorakali na nikogaršnje ozemlje in tam skupaj praznovali praznike. Razum in človečnost sta zmagala nad populizmom in slepo vero.

25.12.2014 00:30
Piše: Jaka Šoba

Na sliki: Božično rokovanje vojskujočih se strani - britanskih in nemških vojakov, za božič leta 1914. Foto: Wikipedia

Celoten slovenski sistem je ustvarjen tako, da sistematično diskriminira mlade, in dlje kot traja kriza, bolj se razmere za mlade zaostrujejo. Že izhodiščni pogoji, ki jih imajo mladi za delo, so slabši kot pri starejših generacijah.

 

Medgeneracijska solidarnost, na katero se vsi sklicujemo, ne more biti enosmerna in je ne smemo uporabljati le za zagovor polnjenja pokojninskega sistema. Starost sama po sebi pa ne sme biti faktor, ki bi a priori podeljeval pravice in bonitete pri zaposlovanju.

Spopad

 

Čas praznikov je. Čas, ki bi moral biti zaznamovan z veseljem, dobrimi željami in altruizmom. Na politični sceni pa smo iz dneva v dan priča ostrejši retoriki, ki prerašča že skoraj v grožnje. Sindikati javnega sektorja in predstavniki gospodarstva se obmetavajo z argumenti in protiargumenti, da bi pokazali, kdo je bolj kriv za krizo, kdo je že več žrtvoval in kdo še mora. Poveljniki te bitke na tiskovnih konferencah in intervjujih predstavljajo vsak svoje številke in nizajo statistične podatke, da bi dokazali zmoto druge strani. Ravno tako kot v vojni, pa ti poveljniki ne vidijo niti tega, kaj se dogaja z njihovimi četami, kaj šele z nasprotnikovimi. Borba med javnim in zasebnim sektorjem je, če se postavimo v pozicijo nevtralnega opazovalca, tragična. Prepirajo se o tem, kdo ima višje plače in kdo je odpustil več ljudi, ne opazijo pa, da imajo oboji mizerne plače in da najuspešnejši, tako v javnem kot v zasebnem sektorju, dajejo odpovedi in podjetja selijo v tujino. Zadnji primer tega so Rutarjeve harmonike, ki jih bodo odslej proizvajali v Avstriji.

 

Javni sektor v zasebnikih vidi množico tajkunov, ki so okradli Slovenijo. Da je to neumnost, je vsakomur, ki ima malo soli v glavi, popolnoma jasno. Vaš lokalni pek, pleskar in električar niso požrešni tajkuni, so le ljudje, ki skušajo preživeti z lastnim delom. Ravno tako kot vsi drugi bodo tudi oni plačevali za svinjarije, ki so jih zagrešili tajkuni, banke in politika. Tako kot vsi državljani te države so se tudi oni morali prilagoditi, tako na nivoju državljana kot podjetnika. Vsi ti podjetniki so morali odpuščati in kdor tega še ni poizkusil, ne ve, kako izgleda, ko moraš zato, da podjetje preživi, enemu od sodelavcev, s katerim si delal dolga leta in je vestno opravljal svoje delo, reči "oprosti, ni dela". Podjetniki in gospodarstvo so se morali prilagoditi, ni šlo drugače, to zahteva trg in kdor se ni prilagodil, ga je trg izpljunil. To, da te trg izpljune, pa lahko pomeni, da ostaneš tudi brez hiše, ki si jo zastavil za kredit, s katerim si financiral nakup strojev za zagon podjetja. Zato naj zaposleni v javnem sektorju, preden prehudo ocenjujejo zasebnike in omenjajo jahte in vile, dobro premislijo, kaj sploh pomeni biti zasebnik in kakšno tveganje je s tem povezano.

 

Zasebni sektor v javnem vidi le nepotrebno oviro in zajedavca, ki ničesar ne prispeva. Da je to neumnost, tudi ni potrebno posebno izpostavljati. Javni sektor opravlja funkcije, brez katerih bi naša družba razpadla. Na tem mestu ne bom zahajal v debato, kaj bi moralo biti del javnega sektorja in kaj ne, v smislu, ali bi šolstvo in zdravstvo lahko bila zasebna. V tem trenutku sta oba v veliki večini javna, takšna je realnost, zato so vse druge anarho-kapitalistične fantazije morda lahko upravičene, a popolnoma brezpredmetne. Ima pa vseeno javni sektor pred zasebnim to prednost, da ni na trgu in zato se mu ni potrebno tako silovito in hitro prilagajati, kot je to potrebno v zasebnem sektorju. Nekaj prilagoditve je sicer opravil tudi javni sektor, a so bile te prilagoditve, resnici na ljubo, bistveno premalo ambiciozne in izpeljane na način, ki je nepravičen predvsem do dobrih javnih uslužbencev. Večina javnih uslužbencev svoje delo opravlja vestno, a tudi javni sektor ima svoje "tajkune",ki bi jih moral že davno izločiti.

 

 

O žrtvah

 

Žrtve so že bile in še bodo, a zanimivo je, da obe spopadajoči se strani ne vidita, kdo je dejanska žrtev tega spopada. V zadnjih petih letih vam lahko naštejem vsaj deset mladih ljudi iz moje neposredne okolice, ki so odšli v tujino. Nekateri so delali v zasebnem, drugi v javnem sektorju. Vsi so odšli zaradi popolnoma istih razlogov. Dovolj jim je bilo tega, da ne morejo začeti samostojnega življenja. Celoten slovenski sistem je ustvarjen tako, da sistematično diskriminira mlade, in dlje kot traja kriza, bolj se razmere za mlade zaostrujejo. Že izhodiščni pogoji, ki jih imajo mladi za delo, so slabši kot pri starejših generacijah. Dodatki za delovno dobo, nezmožnost napredovanja, komprimiranje plač, rotiranje po raznih oddelkih zaradi izmikanja stalni zaposlitvi. Uravnilovka v javnem sektorju tepe najbolj mlade. V zasebnem sektorju so vzroki za diskriminacijo malenkost različni, a rezultat je enak. Zakonodaja sistematično ščiti in podeljuje bonitete starejšim delavcem. Mladi so zato iztisnjeni iz trdega dela, če pa so pri njem udeleženi, so v popolnoma podrejenem položaju. Medgeneracijska solidarnost, na katero se vsi sklicujemo, ne more biti enosmerna in je ne smemo uporabljati le za zagovor polnjenja pokojninskega sistema. Starost sama po sebi pa ne sme biti faktor, ki bi a priori podeljeval pravice in bonitete pri zaposlovanju.

 

Mladi bi se s podrejenim položajem in izginotjem varnosti stalne zaposlitve še nekako sprijaznili, a ker je bančni sektor zastarel in se še ni privadil na to, da mladi nimajo več klasičnih zaposlitev za nedoločen čas, kjer bi celo življenje preživeli pred enim in istim ekranom ali tekočim trakom, so storitve, ki jih banke ponujajo, ukrojene več ali manj za redno zaposlene (poseben bonus imajo redno zaposleni v javnem sektorju, ker je ta najvarnejši) in upokojence. Mladi so tako za začetek lastne življenjske poti odvisni od miloščine njihovih staršev in starih staršev, kar je ponižujoče.

 

 

Vojna generacij

 

Božič je torej tu. Naj se sprti strani odpravita na nikogaršnje ozemlje, si sežeta v roke, priznata svoje grehe in skleneta premirje. Gospodarstveniki naj še naprej iz svojih vrst izločajo ljudi, kot so Tovšakova, Černigoj in Zidar, zaposleni v javnem sektorju pa naj se lotijo prečiščenja lastnih vrst, ker bodo s tem zaščitili tiste dobre javne uslužbence, ki jih ta država rabi. Prepričan sem, da znajo zaposleni vsakega javnega zavoda, podjetja, inšpektorata itd. v petih minutah pokazati na tiste, ki le sedijo v svojih pisarnah in jim morajo vsi drugi odnašati rit. Predvsem pa, "vojaki", v rovih prenehajte poslušati populizme svojih poveljujočih, ki vam poveljujejo iz druge in tretje bojne linije in nimajo kaj izgubiti, pokažite na "špijune" in saboterje v lastnih vrstah in tako preprečite klanje nedolžnih.

 

Vsem nam želim veliko pameti in sreče pri reševanju težav, ki so se pojavile med javnim in zasebnim sektorjem, ker če jih ne bomo uspeli v kratkem rešiti, se lahko zgodita dva bistveno hujša scenarija kot besedna vojna med GZS-jem in sindikati. V prvem se bodo mladi izselili iz te države in bo država v končnem stanju postala skupnost bankrotiranih upokojencev, v drugem pa bo spopad med zasebnim in javnim sektorjem po naravni poti prerasel v spopad mladih proti starim. Premislimo še enkrat, ali si resnično želimo medgeneracijske vojne?

 

Vesele praznike vsem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.222
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.950
03/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.950
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.316
05/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.978
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.977
07/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.207
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.080
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.687
10/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.184