Komentar

Božični čudež

Prva svetovna vojna je bila v polnem razmahu, vojaki so umirali v rovih, med tem ko so njihovi poveljniki v drugi in tretji liniji narekovali napad za napadom. In nato se je zgodilo. Na božični večer so vojaki z obeh strani fronte odkorakali na nikogaršnje ozemlje in tam skupaj praznovali praznike. Razum in človečnost sta zmagala nad populizmom in slepo vero.

25.12.2014 00:30
Piše: Jaka Šoba

Na sliki: Božično rokovanje vojskujočih se strani - britanskih in nemških vojakov, za božič leta 1914. Foto: Wikipedia

Celoten slovenski sistem je ustvarjen tako, da sistematično diskriminira mlade, in dlje kot traja kriza, bolj se razmere za mlade zaostrujejo. Že izhodiščni pogoji, ki jih imajo mladi za delo, so slabši kot pri starejših generacijah.

 

Medgeneracijska solidarnost, na katero se vsi sklicujemo, ne more biti enosmerna in je ne smemo uporabljati le za zagovor polnjenja pokojninskega sistema. Starost sama po sebi pa ne sme biti faktor, ki bi a priori podeljeval pravice in bonitete pri zaposlovanju.

Spopad

 

Čas praznikov je. Čas, ki bi moral biti zaznamovan z veseljem, dobrimi željami in altruizmom. Na politični sceni pa smo iz dneva v dan priča ostrejši retoriki, ki prerašča že skoraj v grožnje. Sindikati javnega sektorja in predstavniki gospodarstva se obmetavajo z argumenti in protiargumenti, da bi pokazali, kdo je bolj kriv za krizo, kdo je že več žrtvoval in kdo še mora. Poveljniki te bitke na tiskovnih konferencah in intervjujih predstavljajo vsak svoje številke in nizajo statistične podatke, da bi dokazali zmoto druge strani. Ravno tako kot v vojni, pa ti poveljniki ne vidijo niti tega, kaj se dogaja z njihovimi četami, kaj šele z nasprotnikovimi. Borba med javnim in zasebnim sektorjem je, če se postavimo v pozicijo nevtralnega opazovalca, tragična. Prepirajo se o tem, kdo ima višje plače in kdo je odpustil več ljudi, ne opazijo pa, da imajo oboji mizerne plače in da najuspešnejši, tako v javnem kot v zasebnem sektorju, dajejo odpovedi in podjetja selijo v tujino. Zadnji primer tega so Rutarjeve harmonike, ki jih bodo odslej proizvajali v Avstriji.

 

Javni sektor v zasebnikih vidi množico tajkunov, ki so okradli Slovenijo. Da je to neumnost, je vsakomur, ki ima malo soli v glavi, popolnoma jasno. Vaš lokalni pek, pleskar in električar niso požrešni tajkuni, so le ljudje, ki skušajo preživeti z lastnim delom. Ravno tako kot vsi drugi bodo tudi oni plačevali za svinjarije, ki so jih zagrešili tajkuni, banke in politika. Tako kot vsi državljani te države so se tudi oni morali prilagoditi, tako na nivoju državljana kot podjetnika. Vsi ti podjetniki so morali odpuščati in kdor tega še ni poizkusil, ne ve, kako izgleda, ko moraš zato, da podjetje preživi, enemu od sodelavcev, s katerim si delal dolga leta in je vestno opravljal svoje delo, reči "oprosti, ni dela". Podjetniki in gospodarstvo so se morali prilagoditi, ni šlo drugače, to zahteva trg in kdor se ni prilagodil, ga je trg izpljunil. To, da te trg izpljune, pa lahko pomeni, da ostaneš tudi brez hiše, ki si jo zastavil za kredit, s katerim si financiral nakup strojev za zagon podjetja. Zato naj zaposleni v javnem sektorju, preden prehudo ocenjujejo zasebnike in omenjajo jahte in vile, dobro premislijo, kaj sploh pomeni biti zasebnik in kakšno tveganje je s tem povezano.

 

Zasebni sektor v javnem vidi le nepotrebno oviro in zajedavca, ki ničesar ne prispeva. Da je to neumnost, tudi ni potrebno posebno izpostavljati. Javni sektor opravlja funkcije, brez katerih bi naša družba razpadla. Na tem mestu ne bom zahajal v debato, kaj bi moralo biti del javnega sektorja in kaj ne, v smislu, ali bi šolstvo in zdravstvo lahko bila zasebna. V tem trenutku sta oba v veliki večini javna, takšna je realnost, zato so vse druge anarho-kapitalistične fantazije morda lahko upravičene, a popolnoma brezpredmetne. Ima pa vseeno javni sektor pred zasebnim to prednost, da ni na trgu in zato se mu ni potrebno tako silovito in hitro prilagajati, kot je to potrebno v zasebnem sektorju. Nekaj prilagoditve je sicer opravil tudi javni sektor, a so bile te prilagoditve, resnici na ljubo, bistveno premalo ambiciozne in izpeljane na način, ki je nepravičen predvsem do dobrih javnih uslužbencev. Večina javnih uslužbencev svoje delo opravlja vestno, a tudi javni sektor ima svoje "tajkune",ki bi jih moral že davno izločiti.

 

 

O žrtvah

 

Žrtve so že bile in še bodo, a zanimivo je, da obe spopadajoči se strani ne vidita, kdo je dejanska žrtev tega spopada. V zadnjih petih letih vam lahko naštejem vsaj deset mladih ljudi iz moje neposredne okolice, ki so odšli v tujino. Nekateri so delali v zasebnem, drugi v javnem sektorju. Vsi so odšli zaradi popolnoma istih razlogov. Dovolj jim je bilo tega, da ne morejo začeti samostojnega življenja. Celoten slovenski sistem je ustvarjen tako, da sistematično diskriminira mlade, in dlje kot traja kriza, bolj se razmere za mlade zaostrujejo. Že izhodiščni pogoji, ki jih imajo mladi za delo, so slabši kot pri starejših generacijah. Dodatki za delovno dobo, nezmožnost napredovanja, komprimiranje plač, rotiranje po raznih oddelkih zaradi izmikanja stalni zaposlitvi. Uravnilovka v javnem sektorju tepe najbolj mlade. V zasebnem sektorju so vzroki za diskriminacijo malenkost različni, a rezultat je enak. Zakonodaja sistematično ščiti in podeljuje bonitete starejšim delavcem. Mladi so zato iztisnjeni iz trdega dela, če pa so pri njem udeleženi, so v popolnoma podrejenem položaju. Medgeneracijska solidarnost, na katero se vsi sklicujemo, ne more biti enosmerna in je ne smemo uporabljati le za zagovor polnjenja pokojninskega sistema. Starost sama po sebi pa ne sme biti faktor, ki bi a priori podeljeval pravice in bonitete pri zaposlovanju.

 

Mladi bi se s podrejenim položajem in izginotjem varnosti stalne zaposlitve še nekako sprijaznili, a ker je bančni sektor zastarel in se še ni privadil na to, da mladi nimajo več klasičnih zaposlitev za nedoločen čas, kjer bi celo življenje preživeli pred enim in istim ekranom ali tekočim trakom, so storitve, ki jih banke ponujajo, ukrojene več ali manj za redno zaposlene (poseben bonus imajo redno zaposleni v javnem sektorju, ker je ta najvarnejši) in upokojence. Mladi so tako za začetek lastne življenjske poti odvisni od miloščine njihovih staršev in starih staršev, kar je ponižujoče.

 

 

Vojna generacij

 

Božič je torej tu. Naj se sprti strani odpravita na nikogaršnje ozemlje, si sežeta v roke, priznata svoje grehe in skleneta premirje. Gospodarstveniki naj še naprej iz svojih vrst izločajo ljudi, kot so Tovšakova, Černigoj in Zidar, zaposleni v javnem sektorju pa naj se lotijo prečiščenja lastnih vrst, ker bodo s tem zaščitili tiste dobre javne uslužbence, ki jih ta država rabi. Prepričan sem, da znajo zaposleni vsakega javnega zavoda, podjetja, inšpektorata itd. v petih minutah pokazati na tiste, ki le sedijo v svojih pisarnah in jim morajo vsi drugi odnašati rit. Predvsem pa, "vojaki", v rovih prenehajte poslušati populizme svojih poveljujočih, ki vam poveljujejo iz druge in tretje bojne linije in nimajo kaj izgubiti, pokažite na "špijune" in saboterje v lastnih vrstah in tako preprečite klanje nedolžnih.

 

Vsem nam želim veliko pameti in sreče pri reševanju težav, ki so se pojavile med javnim in zasebnim sektorjem, ker če jih ne bomo uspeli v kratkem rešiti, se lahko zgodita dva bistveno hujša scenarija kot besedna vojna med GZS-jem in sindikati. V prvem se bodo mladi izselili iz te države in bo država v končnem stanju postala skupnost bankrotiranih upokojencev, v drugem pa bo spopad med zasebnim in javnim sektorjem po naravni poti prerasel v spopad mladih proti starim. Premislimo še enkrat, ali si resnično želimo medgeneracijske vojne?

 

Vesele praznike vsem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,471
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,344
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,710
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,283
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,171
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 982
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,166
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,113
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,017
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,137