Komentar

Štirje absurdi leta 2014

Absurd je meniti, da ti še vedno pripada medijsko fabricirana "težka beseda" v javnem prostoru, če v levico instaliraš nekaj tako politično brezveznega, kot je Zoran Janković, in absurd je, če Kučan meni, da po tako malo rezultatih, kot jih je dal levici, lahko še kdorkoli iz njega naredi javnomnenjskega voditelja s težo. Na Dnevniku, Delu in Mladini res delajo zelo temeljito in trdo, ne morejo pa narediti javnomnenjskih čudežev. Če parafraziram Laibach: Kučan ist tot.

28.12.2014 20:00
Piše: Kizo

Letos smo dokončno izvedeli, da sta nekdanji pomladni stranki in najbolj zvesti koalicijski partnerici SDS, SLS in NSi del velike murgelske hobotnice.

Letos so mediji z desne razkrinkali kar nekaj murglistov, denimo sociologa Vehovarja in Makaroviča, ekonomista Šušteršiča, kolumnista Luko Lisjaka Gabrijelčiča itd. Ali je Kučan seznanjen, da so to njegovi kadri, ni jasno, ampak, kot zatrjujejo Marceli Štefančiči desnice, so. 

 

Razkrilo se je, da volivci upravljanja z državo niso zaupali ekipi, ki bi bila racionalna, z obema nogama trdno na tleh, ampak množici šamanov, astrologov, novorojenih kristjanov in preučevalcev neznanih letečih predmetov.

 

Ne bi bili objektivni, če bi zamolčali, da je fatva padla tudi na Portal Plus. Janša je avtorju tega teksta prijazno poklonil piškotek (pazite, to ni tako slabo v teh časih, ko večina njegovih nekdanjih poslancev trpi lakoto), urednika Megliča pa je na Twitterju enostavno blokiral. Milan Kučan, here we come!

Zato, da se izognemo medijskim klišejem izbora naj in antinaj leta 2014, je pred vami komentar z absurdi leta 2014. Absurdov je bilo v tej državi sicer več, kot jih je povprečen komentator lahko sposoben našteti in komentar prenesti, vendar pa naj bodo štirje dovolj. V nabor absurdov bi vsakič lahko vključili tudi ljudi tipa Jože Mencinger, Branislav Štrukelj in Marcel Štefančič, vendar sem mnenja, da ni nobene potrebe vedno znova omenjati tovrstnih grotesknih pojav slovenskega javnega prostora.

 

Priporočam, da komentar berete tako, da vsakič kliknete na priložene povezave, saj bodo sicer poante izgubljene. Besedilo in priloženi posnetki so namreč komplementarni.

 

 

Absurd številka 4: Show Alenke Bratušek

 

Nekje do meseca maja je Alenka Bratušek verjela člankom, ki so jih o njej pisali geniji slovenskega novinarstva. V svojih očeh je bila od boga dana in ljudstvu poslana ali kot pravi Mekina v intervjuju z Bratuškovo: "Ženska je bila tako silna, da je niti potres ni mogel zaustaviti." Potem je šlo samo še navzdol. V Bosno je pošiljala že tako nekompetentne agente Sove iskati nafto, v resnici pa neke kobajagi dokumente, ki naj bi dokončno potrdili Janševo zločinsko naravo. Ja, tako enostavno si je zamislila ta posel; ne Kučan, ne Zemljarič ga nista zaključila, ona ga bo pa brez problema.

 

Pisala je nič manj kot Papežu in mu sporočila, da nek župnik v nekih ceremonijah podpira SDS. Fantastično, kajne? Zavoljo nekaj političnih točk je sredi volilne kampanje pompozno zaustavila privatizacijo in izpadla vrhunski bedak in popoln šalabajzer pred tujimi investitorji. Seveda, sledil je vrhunski finale Bratuškova gre za evropsko komisarko. Njena limonada se je zaključila s teorijo zarote tipa Marcel Štefančič – vsi so se zarotili proti njej- od Junckerja preko Kacina in Janše vse do SD in Cerarja. To finale njenih absurdov je bilo mitoloških razsežnosti. Saj razumete, kajne? Alenka Bratušek je tako neverjetno kul in "politično nevarna", da se ni proti njej združila samo na smrt skregana domača politična scena, ampak tudi celotna Evropa.

 

Zdaj razumete, kako bedasti liki se skrivajo za sojem novinarskih obdelav? Kako grozljiva je resničnost v samem jedru njihove praznosti? Ali vam je jasno, kaj ostane po tem, ko se medijska megla razgradi? Ostane vam Alenka Bratušek.

 

Show Alenke Bratušek pa ima še posebno nadrealistične ekstenzije. Recimo, v parlamentu imamo stranko, katere program je zgolj in samo Janez Janša, saj se za poslance te stranke zdi, da imajo vsi po vrsti izjemno močen Tourettov sindrom in ne zdržijo, da ne bi vsaj v vsakem drugem stavku omenili prvega desničarja te države. Zato postaja ZaAB vse bolj zanimiva z vidika moderne nevropsihologije in vse manj z vidika politologije. Poslanec ZaAB Peter Vilfan, košarkaš, ki v komunistični Jugoslaviji ni imel težav kazati gole riti košarkarskim sodnikom, in to vpričo prepolnih košarkarskih dvoran, se je sesedel v kimavca Alenki Bratušek. In s tem je politika ubila "zlobnega fanta jugo košarke" in rodila političnega upognjenca. 

 

Ekipa MAD TV je verjetno imela v mislih parodijo na Alenko Bratušek, ko so posneli ta skeč:

 

 

 

 

Absurd številka 3: SMC osvoji slovenski parlament

 

Miro Cerar in prijatelji so se baje dobivali dve leti in razmišljali o tem, kaj jim je narediti. Posledica tega dveletnega samoizpraševanja je bil nastop na predčasnih volitvah z nekajstransko Power Point predstavitvijo programa, kar je zadostovalo, da so jim slovenski volivci naklonili zgodovinsko zmago. Vendar pa je SMC kljub epohalni zmagi potrebovala cel mesec dni, da je oblikovala vlado in ja, to je rodilo še eno vlado, ki vključuje Karla Erjavca. Epohalen in brezupen absurd.

 

Sledila je farsa z ministri za gospodarstvo, ki so bili vsi po vrsti najboljši, dokler ni končno prišel najboljši. Primer Bratušek gre v Bruselj (ali slovenska različica filma Hangover) je v središče porinil osebo iz ožjega kroga predsednika vlade- Violeto Bulc, za katero se je izkazalo, da ne samo, da se poganja z magičnimi verovanji, ampak je na njih naredila celo poslovno kariero. S tem se je razkrilo, da volivci upravljanja z državo niso zaupali ekipi, ki bi bila racionalna, z obema nogama trdno na tleh, ampak množici šamanov, astrologov, novorojenih kristjanov in preučevalcev neznanih letečih predmetov. Vidite absurd? Ali zaznate do skrajnosti izpeljano deformacijo slovenske realnosti?

 

Stranka SMC (kar je smešno, ker smo ravnokar uporabili absurden nateg, ki ga ponavlja cela država: stranka (S)tranka (M)ira (C)erarja) se je v prvih stotih dneh nove vlade prelevila v kult: nihče nič ne ve, če jim Swami ne dovoli vedeti, nihče nič ne pove, če jim Swami tega eksplicitno ne dovoli. Tihi, pridni in ubogljivi pritiskajo na gumbe v parlamentu, enotni v svoji anonimnosti in v odsotnosti svojih mnenj in idej. 36 poslancev spremeniti v 36 parkomatov je absurd epskih razsežnosti. 

 

Njihov fiasko z glasovanjem o tem, ali lahko Janša, kljub temu da je kandidiral in bil izvoljen, sedi z njimi v parlamentu ali ne, se je zapisal v zgodovino že na samem začetku njihovega delovanja. S tem je stranka Stranka Mira Cerarja naredila ultimativni institucionalni absurd: parlament je pretvorila v otroško igro ala "Janša, ne jezi se" ali zbijte ga iz parlamenta. 

 

Pa da ne pozabimo: vlada še kar naprej preučuje stanje, sestavlja komisije in pregleduje zakonske procedure, zato ker, saj veste, je potrebno stvari narediti.

 

Menim, da se ne da na boljši način opisati operativnosti in smiselnosti stranke Stranka Mira Cerarja kot s sledečim skečom legendarnih Monty Python (proti koncu je najboljši prikaz delovanja naše krasne, nove vlade):

 

 

 

Absurd številka 2: Večina slovenske desnice izvira iz Murgel

 

Letos smo dokončno izvedeli, da sta nekdanji pomladni stranki in najbolj zvesti koalicijski partnerici SDS, SLS in NSi del velike murgelske hobotnice. Škoda, ker tega nismo izvedeli že leta 2004 ali pa leta 2012, ko sta bili ti stranki del obeh koalicij, ki jih je sestavila SDS. Zakaj so v SDS toliko časa čakali, da nam povedo, da je tretjina slovenske pomladi murgelska lastnina, je nejasno. Če ne drugega, pa zdaj vsaj vemo, da je SDS, preko NSi in SLS, dvakrat sklepala koalicijo z Murglami.

 

Prečiščevanje desnice je bilo temeljito in vztrajno, istočasno pa tudi izjemno transparentno. Namreč, če ste na kateri točki postali dezorientirani (in do tega je z lahkoto prišlo, ker se je kot Kučanove kadre razkrinkalo cele množice trmastih slovenskih antikomunistov), ste lahko prebrali denimo moralne direktive, ki jih izbrani posvečenci iz te stranke ali pa njihovi neodvisni dvorjani objavljajo na Twitterju in z lahkoto ste se znašli v novem razumevanju desne politične realnosti. 

 

Letos so mediji z desne razkrinkali kar nekaj murglistov, denimo sociologa Vehovarja in Makaroviča, ekonomista Šušteršiča, kolumnista Luko Lisjaka Gabrijelčiča itd. Ali je Kučan seznanjen, da so to njegovi kadri, ni jasno, ampak, kot zatrjujejo Marceli Štefančiči desnice, so. Če ne verjamete, spremljajte Twitter. Seveda ne bi bili objektivni, če bi zamolčali, da je fatva padla tudi na Portal Plus. Janša je avtorju tega teksta prijazno poklonil piškotek (pazite, to ni tako slabo v teh časih, ko večina njegovih nekdanjih poslancev trpi lakoto), urednika Megliča pa je na Twitterju enostavno blokiral. Milan Kučan, here we come!

 

2014 je bilo leto čiščenja na desnici in zmagovalci so ljudje tipa Andrej Magajna, Vili Kovačič in Aleš Hojs. Če si lahko sposodim kolumnista tega portala Milana Balažica, potem lahko rečemo, da so vsi ti Janševa klinika. In to je absurd.

 

Postopek, po katerem so letos desničarji in antikomunisti, po Twitter fatvah, leteli v Kučanov tabor, najlepše opiše sledeči posnetek: 

 

 

 

 

(Ne)častne omembe

 

Predno pa razkrijemo največji absurd leta 2014, pa omenimo še nekaj tistih, ki so si zaslužili pojavljanje na tej lestvici, pa jih deloma zaradi prostorskih omejitev, deloma zaradi minornosti njihovega dometa, ne bomo obširneje pokrili. Absurdi leta 2014 pa so večinoma vezani na konkretne osebe.

 

Aleš Hojs se kot Frodo poda v obupni boj proti neoliberalizmu. Absurd nastopi, ko se ta politik spopade s slovenskim komunizmom tako silno, da implicitno obtoži 75 % lastne stranke, da se je prodala Kučanu, vendar pa istočasno z besedami, ki jih uporabljajo zgolj liki tipa Mencinger, Golobič, Kučan, Mesec, Tomič, Mladinin Mekina, napade "neoliberalizem" in se zavzame za ekonomski socializem. "Prava" desnica se zdaj skupaj s Kučanom in Štefančičem bori proti neoliberalizmu? WTF leta!

 

Aleš Debeljak, slovenski pesnik, ki začne, še predno postane senilen, pisati epigone proti prodaji politično upravljanih podjetij (sam pravi temu prodaja državnih podjetij tujcem). Absurd je v tem, da si je človek z eno samo pesmijo podrl celoten opus, ki ga je gradil kot pesnik, in se moralno sesedel na raven političnega literata tipa Dobrica Čosić. Skratka, absurdni vdor trivialnega politiziranja najslabše in najbolj poceni vrste v literaturo. Če je bil Jančar vrhunec slovenske literature leta, je Debeljak njegov antipod. Marcel Štefančič slovenskih pesnikov, če hočete. In Debeljak dobesedno pooseblja vse, kar je narobe s peticijo proti privatizaciji, ki ji je posvetil svoje verze: brez stila, brez okusa in poceni demagogija, vse to zavito v željo po nacionalsocialistični državi, ki naj bo vir akumulacije in distribucije kapitala za posvečene.

 

Senko Pličanič. Ta človek je faking genij, pokazal in dokazal je namreč ves absurd delovanja na najvišjih pozicijah v državi. Delal ni skorajda nič, v službo je prihajal zelo nerad, ministrstvo je pod njim dobesedno eksistiralo v limbu, zakoni so nastajali ... saj veste, kje ... Fantastično, kajne? Upam, da bo Pličanič nekoč napisal knjigo, kajti neprecenljivo bi bilo razgaliti, da je možno biti minister v kriznih časih, brez da bi naredil karkoli, še v službo ti ni treba.

 

Izvolitev Zorana Jankovića za župana Ljubljane. Naj se temu še karkoli doda?

 

Borut Pahor. Hočete absurd? Predsednik države kot prostovoljec nešteto ur nameni za hvalevredno prostovoljstvo. Navadnim smrtnikom priskoči na pomoč, daje jim upanje, vliva jim moč. Potem pa vse to v eni potezi z ritjo podre. Hočete dokaze? Štefanec na KPK, "tistavirantova" na IPS, nična podpora reformam, nikakršna aktivnost pri razkrajanju stričevskih mrež, skratka, briga Pahorja za navadne smrtnike, on bo prodal koledar s podobami njihove mizerije. Zanj so ljudje telečja pečenka.

 

(Ne)častnim namenjam komad Loser:

 

 

 

 

Absurd številka 1: Milan Kučan potoži čez medijsko obravnavo

 

Ja, prav ste prebrali. Izjemno dolgočasen in intelektualno popolnoma pust politik, ki se ima za svojo kariero zahvaliti zgolj sreči in upehanosti starih komunistov v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in ki je postal levičarski gigant samo zaradi večdesetletne persistentne medijske obdelave, se je na neki obletnici njegovega Foruma 21 pritožil, da ta grupacija ni dala pravih rezultatov zaradi pristranske medijske obravnave (poiščite si njegovo jamranje na spletni strani Foruma 21 sami, povezave na vsako neumnost namreč ne nameravam objavljati). Brez medijev je Milan Kučan ničla, petorazredni partijec, pa vseeno mu očitno ni dovolj, da so ga povzdignili v velikega genija slovenske levice, zdaj hoče biti še Nelson Mandela.

 

Absurd je meniti, tako kot meni Kučan, da bi katerikoli medij lahko iz njegovega Foruma 21 naredil zgodbo o združenju intelektualcev. Iz zbirke tajkunov lahko kvečjemu posnamejo kakšno serijo o tranzicijskih spačkih in kriminalcih, iz množice akademskih ničel, ki so se tam zbirale in predavale, pa ne morete iztisniti ničesar drugega kot v najboljšem primeru akademske puhlosti in za življenje preteče dolgočasnosti. Ignoriranje ali zgražanje nad to združbo je zato lahko edini naravni odziv in ni takega medija, ki bi Kučanu uresničil želje in iz Foruma 21 naredil podobo o zboru vrhunskih intelektualcev z revolucionarnimi debatami.

 

Absurd je meniti, da ti še vedno pripada medijsko fabricirana "težka beseda" v javnem prostoru, če v levico instaliraš nekaj tako politično brezveznega, kot je Zoran Janković, in absurd je, če Kučan meni, da po tako malo rezultatih, kot jih je dal levici, lahko še kdorkoli iz njega naredi javnomnenjskega voditelja s težo. Na Dnevniku, Delu in Mladini res delajo zelo temeljito in trdo, ne morejo pa narediti javnomnenjskih čudežev. Če parafraziram Laibach: Kučan ist tot.

 

V zbornik ob obletnici Foruma 21 pa nas je Kučan, ki smo ga na Portalu Plus razglasili za porazno intelektualno praznino, razveselil z uvodnikom. Ta uvodnik seveda potrjuje moje trditve, da gre za človeka brez dometa, ki je slabo razgledan ignorant ter blefer in lahko fascinira kvečjemu osebe tipa Marcel Štefančič, Tone Fornezzi - Tof ali pa Dejan Židan. Ta uvodnik vsekakor priporočam v branje, ker je naravnost fascinantno, kako lahko star dec s tako dolgo politično kariero ob somraku življenja spiše kvečjemu zelo slab srednješolski esej.  

 

Kučan je zato prvi absurd leta 2014, tranzicijski balast brez pomena in namena, ki je uničil slovensko levico, pa vendar še kar obstaja ter vedri po javnem prostoru in ostaja glavna referenca vseh levičarjev v boju proti slovenski desnici. Ali razumete? Ta godzila slovenske politike je že trideset let edina stalnica levice in to dejstvo bi moralo slovenske levičarje pognati v depresijo na robu samomora.

 

Slovenski levičarji, tole si jaz mislim o vašem stricu številka ena:

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
1
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
7
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,449
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,262
03/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,663
04/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,931
05/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,606
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,371
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,078
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,218
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 932
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 838