Komentar

Štirje absurdi leta 2014

Absurd je meniti, da ti še vedno pripada medijsko fabricirana "težka beseda" v javnem prostoru, če v levico instaliraš nekaj tako politično brezveznega, kot je Zoran Janković, in absurd je, če Kučan meni, da po tako malo rezultatih, kot jih je dal levici, lahko še kdorkoli iz njega naredi javnomnenjskega voditelja s težo. Na Dnevniku, Delu in Mladini res delajo zelo temeljito in trdo, ne morejo pa narediti javnomnenjskih čudežev. Če parafraziram Laibach: Kučan ist tot.

28.12.2014 20:00
Piše: Kizo

Letos smo dokončno izvedeli, da sta nekdanji pomladni stranki in najbolj zvesti koalicijski partnerici SDS, SLS in NSi del velike murgelske hobotnice.

Letos so mediji z desne razkrinkali kar nekaj murglistov, denimo sociologa Vehovarja in Makaroviča, ekonomista Šušteršiča, kolumnista Luko Lisjaka Gabrijelčiča itd. Ali je Kučan seznanjen, da so to njegovi kadri, ni jasno, ampak, kot zatrjujejo Marceli Štefančiči desnice, so. 

 

Razkrilo se je, da volivci upravljanja z državo niso zaupali ekipi, ki bi bila racionalna, z obema nogama trdno na tleh, ampak množici šamanov, astrologov, novorojenih kristjanov in preučevalcev neznanih letečih predmetov.

 

Ne bi bili objektivni, če bi zamolčali, da je fatva padla tudi na Portal Plus. Janša je avtorju tega teksta prijazno poklonil piškotek (pazite, to ni tako slabo v teh časih, ko večina njegovih nekdanjih poslancev trpi lakoto), urednika Megliča pa je na Twitterju enostavno blokiral. Milan Kučan, here we come!

Zato, da se izognemo medijskim klišejem izbora naj in antinaj leta 2014, je pred vami komentar z absurdi leta 2014. Absurdov je bilo v tej državi sicer več, kot jih je povprečen komentator lahko sposoben našteti in komentar prenesti, vendar pa naj bodo štirje dovolj. V nabor absurdov bi vsakič lahko vključili tudi ljudi tipa Jože Mencinger, Branislav Štrukelj in Marcel Štefančič, vendar sem mnenja, da ni nobene potrebe vedno znova omenjati tovrstnih grotesknih pojav slovenskega javnega prostora.

 

Priporočam, da komentar berete tako, da vsakič kliknete na priložene povezave, saj bodo sicer poante izgubljene. Besedilo in priloženi posnetki so namreč komplementarni.

 

 

Absurd številka 4: Show Alenke Bratušek

 

Nekje do meseca maja je Alenka Bratušek verjela člankom, ki so jih o njej pisali geniji slovenskega novinarstva. V svojih očeh je bila od boga dana in ljudstvu poslana ali kot pravi Mekina v intervjuju z Bratuškovo: "Ženska je bila tako silna, da je niti potres ni mogel zaustaviti." Potem je šlo samo še navzdol. V Bosno je pošiljala že tako nekompetentne agente Sove iskati nafto, v resnici pa neke kobajagi dokumente, ki naj bi dokončno potrdili Janševo zločinsko naravo. Ja, tako enostavno si je zamislila ta posel; ne Kučan, ne Zemljarič ga nista zaključila, ona ga bo pa brez problema.

 

Pisala je nič manj kot Papežu in mu sporočila, da nek župnik v nekih ceremonijah podpira SDS. Fantastično, kajne? Zavoljo nekaj političnih točk je sredi volilne kampanje pompozno zaustavila privatizacijo in izpadla vrhunski bedak in popoln šalabajzer pred tujimi investitorji. Seveda, sledil je vrhunski finale Bratuškova gre za evropsko komisarko. Njena limonada se je zaključila s teorijo zarote tipa Marcel Štefančič – vsi so se zarotili proti njej- od Junckerja preko Kacina in Janše vse do SD in Cerarja. To finale njenih absurdov je bilo mitoloških razsežnosti. Saj razumete, kajne? Alenka Bratušek je tako neverjetno kul in "politično nevarna", da se ni proti njej združila samo na smrt skregana domača politična scena, ampak tudi celotna Evropa.

 

Zdaj razumete, kako bedasti liki se skrivajo za sojem novinarskih obdelav? Kako grozljiva je resničnost v samem jedru njihove praznosti? Ali vam je jasno, kaj ostane po tem, ko se medijska megla razgradi? Ostane vam Alenka Bratušek.

 

Show Alenke Bratušek pa ima še posebno nadrealistične ekstenzije. Recimo, v parlamentu imamo stranko, katere program je zgolj in samo Janez Janša, saj se za poslance te stranke zdi, da imajo vsi po vrsti izjemno močen Tourettov sindrom in ne zdržijo, da ne bi vsaj v vsakem drugem stavku omenili prvega desničarja te države. Zato postaja ZaAB vse bolj zanimiva z vidika moderne nevropsihologije in vse manj z vidika politologije. Poslanec ZaAB Peter Vilfan, košarkaš, ki v komunistični Jugoslaviji ni imel težav kazati gole riti košarkarskim sodnikom, in to vpričo prepolnih košarkarskih dvoran, se je sesedel v kimavca Alenki Bratušek. In s tem je politika ubila "zlobnega fanta jugo košarke" in rodila političnega upognjenca. 

 

Ekipa MAD TV je verjetno imela v mislih parodijo na Alenko Bratušek, ko so posneli ta skeč:

 

 

 

 

Absurd številka 3: SMC osvoji slovenski parlament

 

Miro Cerar in prijatelji so se baje dobivali dve leti in razmišljali o tem, kaj jim je narediti. Posledica tega dveletnega samoizpraševanja je bil nastop na predčasnih volitvah z nekajstransko Power Point predstavitvijo programa, kar je zadostovalo, da so jim slovenski volivci naklonili zgodovinsko zmago. Vendar pa je SMC kljub epohalni zmagi potrebovala cel mesec dni, da je oblikovala vlado in ja, to je rodilo še eno vlado, ki vključuje Karla Erjavca. Epohalen in brezupen absurd.

 

Sledila je farsa z ministri za gospodarstvo, ki so bili vsi po vrsti najboljši, dokler ni končno prišel najboljši. Primer Bratušek gre v Bruselj (ali slovenska različica filma Hangover) je v središče porinil osebo iz ožjega kroga predsednika vlade- Violeto Bulc, za katero se je izkazalo, da ne samo, da se poganja z magičnimi verovanji, ampak je na njih naredila celo poslovno kariero. S tem se je razkrilo, da volivci upravljanja z državo niso zaupali ekipi, ki bi bila racionalna, z obema nogama trdno na tleh, ampak množici šamanov, astrologov, novorojenih kristjanov in preučevalcev neznanih letečih predmetov. Vidite absurd? Ali zaznate do skrajnosti izpeljano deformacijo slovenske realnosti?

 

Stranka SMC (kar je smešno, ker smo ravnokar uporabili absurden nateg, ki ga ponavlja cela država: stranka (S)tranka (M)ira (C)erarja) se je v prvih stotih dneh nove vlade prelevila v kult: nihče nič ne ve, če jim Swami ne dovoli vedeti, nihče nič ne pove, če jim Swami tega eksplicitno ne dovoli. Tihi, pridni in ubogljivi pritiskajo na gumbe v parlamentu, enotni v svoji anonimnosti in v odsotnosti svojih mnenj in idej. 36 poslancev spremeniti v 36 parkomatov je absurd epskih razsežnosti. 

 

Njihov fiasko z glasovanjem o tem, ali lahko Janša, kljub temu da je kandidiral in bil izvoljen, sedi z njimi v parlamentu ali ne, se je zapisal v zgodovino že na samem začetku njihovega delovanja. S tem je stranka Stranka Mira Cerarja naredila ultimativni institucionalni absurd: parlament je pretvorila v otroško igro ala "Janša, ne jezi se" ali zbijte ga iz parlamenta. 

 

Pa da ne pozabimo: vlada še kar naprej preučuje stanje, sestavlja komisije in pregleduje zakonske procedure, zato ker, saj veste, je potrebno stvari narediti.

 

Menim, da se ne da na boljši način opisati operativnosti in smiselnosti stranke Stranka Mira Cerarja kot s sledečim skečom legendarnih Monty Python (proti koncu je najboljši prikaz delovanja naše krasne, nove vlade):

 

 

 

Absurd številka 2: Večina slovenske desnice izvira iz Murgel

 

Letos smo dokončno izvedeli, da sta nekdanji pomladni stranki in najbolj zvesti koalicijski partnerici SDS, SLS in NSi del velike murgelske hobotnice. Škoda, ker tega nismo izvedeli že leta 2004 ali pa leta 2012, ko sta bili ti stranki del obeh koalicij, ki jih je sestavila SDS. Zakaj so v SDS toliko časa čakali, da nam povedo, da je tretjina slovenske pomladi murgelska lastnina, je nejasno. Če ne drugega, pa zdaj vsaj vemo, da je SDS, preko NSi in SLS, dvakrat sklepala koalicijo z Murglami.

 

Prečiščevanje desnice je bilo temeljito in vztrajno, istočasno pa tudi izjemno transparentno. Namreč, če ste na kateri točki postali dezorientirani (in do tega je z lahkoto prišlo, ker se je kot Kučanove kadre razkrinkalo cele množice trmastih slovenskih antikomunistov), ste lahko prebrali denimo moralne direktive, ki jih izbrani posvečenci iz te stranke ali pa njihovi neodvisni dvorjani objavljajo na Twitterju in z lahkoto ste se znašli v novem razumevanju desne politične realnosti. 

 

Letos so mediji z desne razkrinkali kar nekaj murglistov, denimo sociologa Vehovarja in Makaroviča, ekonomista Šušteršiča, kolumnista Luko Lisjaka Gabrijelčiča itd. Ali je Kučan seznanjen, da so to njegovi kadri, ni jasno, ampak, kot zatrjujejo Marceli Štefančiči desnice, so. Če ne verjamete, spremljajte Twitter. Seveda ne bi bili objektivni, če bi zamolčali, da je fatva padla tudi na Portal Plus. Janša je avtorju tega teksta prijazno poklonil piškotek (pazite, to ni tako slabo v teh časih, ko večina njegovih nekdanjih poslancev trpi lakoto), urednika Megliča pa je na Twitterju enostavno blokiral. Milan Kučan, here we come!

 

2014 je bilo leto čiščenja na desnici in zmagovalci so ljudje tipa Andrej Magajna, Vili Kovačič in Aleš Hojs. Če si lahko sposodim kolumnista tega portala Milana Balažica, potem lahko rečemo, da so vsi ti Janševa klinika. In to je absurd.

 

Postopek, po katerem so letos desničarji in antikomunisti, po Twitter fatvah, leteli v Kučanov tabor, najlepše opiše sledeči posnetek: 

 

 

 

 

(Ne)častne omembe

 

Predno pa razkrijemo največji absurd leta 2014, pa omenimo še nekaj tistih, ki so si zaslužili pojavljanje na tej lestvici, pa jih deloma zaradi prostorskih omejitev, deloma zaradi minornosti njihovega dometa, ne bomo obširneje pokrili. Absurdi leta 2014 pa so večinoma vezani na konkretne osebe.

 

Aleš Hojs se kot Frodo poda v obupni boj proti neoliberalizmu. Absurd nastopi, ko se ta politik spopade s slovenskim komunizmom tako silno, da implicitno obtoži 75 % lastne stranke, da se je prodala Kučanu, vendar pa istočasno z besedami, ki jih uporabljajo zgolj liki tipa Mencinger, Golobič, Kučan, Mesec, Tomič, Mladinin Mekina, napade "neoliberalizem" in se zavzame za ekonomski socializem. "Prava" desnica se zdaj skupaj s Kučanom in Štefančičem bori proti neoliberalizmu? WTF leta!

 

Aleš Debeljak, slovenski pesnik, ki začne, še predno postane senilen, pisati epigone proti prodaji politično upravljanih podjetij (sam pravi temu prodaja državnih podjetij tujcem). Absurd je v tem, da si je človek z eno samo pesmijo podrl celoten opus, ki ga je gradil kot pesnik, in se moralno sesedel na raven političnega literata tipa Dobrica Čosić. Skratka, absurdni vdor trivialnega politiziranja najslabše in najbolj poceni vrste v literaturo. Če je bil Jančar vrhunec slovenske literature leta, je Debeljak njegov antipod. Marcel Štefančič slovenskih pesnikov, če hočete. In Debeljak dobesedno pooseblja vse, kar je narobe s peticijo proti privatizaciji, ki ji je posvetil svoje verze: brez stila, brez okusa in poceni demagogija, vse to zavito v željo po nacionalsocialistični državi, ki naj bo vir akumulacije in distribucije kapitala za posvečene.

 

Senko Pličanič. Ta človek je faking genij, pokazal in dokazal je namreč ves absurd delovanja na najvišjih pozicijah v državi. Delal ni skorajda nič, v službo je prihajal zelo nerad, ministrstvo je pod njim dobesedno eksistiralo v limbu, zakoni so nastajali ... saj veste, kje ... Fantastično, kajne? Upam, da bo Pličanič nekoč napisal knjigo, kajti neprecenljivo bi bilo razgaliti, da je možno biti minister v kriznih časih, brez da bi naredil karkoli, še v službo ti ni treba.

 

Izvolitev Zorana Jankovića za župana Ljubljane. Naj se temu še karkoli doda?

 

Borut Pahor. Hočete absurd? Predsednik države kot prostovoljec nešteto ur nameni za hvalevredno prostovoljstvo. Navadnim smrtnikom priskoči na pomoč, daje jim upanje, vliva jim moč. Potem pa vse to v eni potezi z ritjo podre. Hočete dokaze? Štefanec na KPK, "tistavirantova" na IPS, nična podpora reformam, nikakršna aktivnost pri razkrajanju stričevskih mrež, skratka, briga Pahorja za navadne smrtnike, on bo prodal koledar s podobami njihove mizerije. Zanj so ljudje telečja pečenka.

 

(Ne)častnim namenjam komad Loser:

 

 

 

 

Absurd številka 1: Milan Kučan potoži čez medijsko obravnavo

 

Ja, prav ste prebrali. Izjemno dolgočasen in intelektualno popolnoma pust politik, ki se ima za svojo kariero zahvaliti zgolj sreči in upehanosti starih komunistov v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in ki je postal levičarski gigant samo zaradi večdesetletne persistentne medijske obdelave, se je na neki obletnici njegovega Foruma 21 pritožil, da ta grupacija ni dala pravih rezultatov zaradi pristranske medijske obravnave (poiščite si njegovo jamranje na spletni strani Foruma 21 sami, povezave na vsako neumnost namreč ne nameravam objavljati). Brez medijev je Milan Kučan ničla, petorazredni partijec, pa vseeno mu očitno ni dovolj, da so ga povzdignili v velikega genija slovenske levice, zdaj hoče biti še Nelson Mandela.

 

Absurd je meniti, tako kot meni Kučan, da bi katerikoli medij lahko iz njegovega Foruma 21 naredil zgodbo o združenju intelektualcev. Iz zbirke tajkunov lahko kvečjemu posnamejo kakšno serijo o tranzicijskih spačkih in kriminalcih, iz množice akademskih ničel, ki so se tam zbirale in predavale, pa ne morete iztisniti ničesar drugega kot v najboljšem primeru akademske puhlosti in za življenje preteče dolgočasnosti. Ignoriranje ali zgražanje nad to združbo je zato lahko edini naravni odziv in ni takega medija, ki bi Kučanu uresničil želje in iz Foruma 21 naredil podobo o zboru vrhunskih intelektualcev z revolucionarnimi debatami.

 

Absurd je meniti, da ti še vedno pripada medijsko fabricirana "težka beseda" v javnem prostoru, če v levico instaliraš nekaj tako politično brezveznega, kot je Zoran Janković, in absurd je, če Kučan meni, da po tako malo rezultatih, kot jih je dal levici, lahko še kdorkoli iz njega naredi javnomnenjskega voditelja s težo. Na Dnevniku, Delu in Mladini res delajo zelo temeljito in trdo, ne morejo pa narediti javnomnenjskih čudežev. Če parafraziram Laibach: Kučan ist tot.

 

V zbornik ob obletnici Foruma 21 pa nas je Kučan, ki smo ga na Portalu Plus razglasili za porazno intelektualno praznino, razveselil z uvodnikom. Ta uvodnik seveda potrjuje moje trditve, da gre za človeka brez dometa, ki je slabo razgledan ignorant ter blefer in lahko fascinira kvečjemu osebe tipa Marcel Štefančič, Tone Fornezzi - Tof ali pa Dejan Židan. Ta uvodnik vsekakor priporočam v branje, ker je naravnost fascinantno, kako lahko star dec s tako dolgo politično kariero ob somraku življenja spiše kvečjemu zelo slab srednješolski esej.  

 

Kučan je zato prvi absurd leta 2014, tranzicijski balast brez pomena in namena, ki je uničil slovensko levico, pa vendar še kar obstaja ter vedri po javnem prostoru in ostaja glavna referenca vseh levičarjev v boju proti slovenski desnici. Ali razumete? Ta godzila slovenske politike je že trideset let edina stalnica levice in to dejstvo bi moralo slovenske levičarje pognati v depresijo na robu samomora.

 

Slovenski levičarji, tole si jaz mislim o vašem stricu številka ena:

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
O anonimnih komentatorjih
3
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,467
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,339
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,706
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,280
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,169
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 975
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,165
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,111
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,015
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,134