Komentar

Putin je svetovni luzer leta 2014!

Leto 2014 je postreglo z nekaterimi precej nepričakovanimi dogodki, denimo vojno v Ukrajini, bliskovitim širjenjem ISIS, izbruhom Ebole in novimi brutalnimi spopadi v Gazi. Te so pospremili odmevni dogodki, denimo močna rast ameriškega gospodarstva (kljub bizarnosti Obamove ekonomske politike), jačanje nacionalističnih strank v EU in evropskem parlamentu in padec referenduma za škotsko neodvisnost. Izmed vseh teh dogodkov pa je edino ruska vpletenost v spopade v Ukrajini in kataklizmični padec ruske ekonomije zaradi padca cen nafte dokončno razkril nek svetovni problem v samem jedru: predsednik Ruske federacije Vladimir Putin je popolnoma nekompetenten fantast in posledično luzer leta 2014.

02.01.2015 01:30
Piše: Kizo

Skupni stroški Putinove avanture v Ukrajini? Težko jih je oceniti, ampak v naslednjih desetih letih zagotovo okoli 100 milijard evrov.

Putin te dni ni več v poziciji, da bi masiral EU, zdaj potrebuje naš denar, ker če tega denarja ne bo, ne more kupovati miru na Zakavkazju in Tverskayi, to pa zanj že ne more biti dobra novica.

 

Putin s silo vojske ne osvaja območij, ki bi bila strateško pomembna, podobno kot je nacistična Nemčija pred začetkom vojne zavzela Sudete in Porurje, ne zaletava se v države, ki imajo močno zaščiten hrbet, namesto tega zbira blato in ustvarja notranjepolitično iluzijo vizionarskega voditelja in močne Rusije.

 

Fiskalna in valutna kriza, ki je nedavno prizadela Rusko federacijo, je razkrila vso bedo ruske ekonomije: nenormalno odvisnost državnega proračuna od izvoza nafte, problem kronične nediverzificiranosti ruske ekonomije in pomanjkanje malih in srednjih podjetij.

 

Čeprav se je kadrovska slika v podjetjih, kot so Rosneft, Gazprom, Rostelecom itd. spremenila do te mere, da je poleg starih kgbjevcev sedaj v fokusu tudi precej dobro izobraženih mladih kadrov z osupljivimi delovnimi izkušnjami iz mednarodnih finančnih centrov, pa se vzvodi iz Kremlja niso spremenili. Putin potegne – kgbjevci se napnejo – ostali izvršijo. In izvršijo v skladu z nacionalnim interesom, ki ga določi Putin.

Imperij iz blata

 

Ni jih malo, ki trdijo, da je Putinova agenda vzpostavitev nove Sovjetske zveze, bodisi na lep način (Evrazijska ekonomska unija), bodisi s plinsko–naftnimi posli (energetski diskonti za Rusiji politično prijazne vlade) ali pa na silo. Bralce Putinovih misli občasno zmoti njegov stavek, ki gre nekako takole: "Kdor ne pogreša Sovjetske zveze, nima srca, kdor pa si želi njene vrnitve, pa je nor!" Vseeno pa večina interpretira, da je Putin imperialist. Naše mnenje je drugačno, Putin je obseden z etatizmom, nenaklonjen vsem ureditvam, ki v jedru ne nosijo kulta osebnosti, pripravljen odžirati ozemlja sosedom, istočasno pa ni sposoben ničesar, kar bi spominjalo na imperializem. Še več, z vsako novo teritorialno osvojitvijo naredi samemu sebi nerešljive politične in ekonomske probleme. Paradoksalno je, da bolj kot Putin širi svoj vpliv po sosednjih državah, manj stabilna je njegova vloga v Ruski federaciji.

 

Putinove de facto satelitske države in anektirani teritoriji to potrjujejo, gre namreč zgolj za območja, ki Ruski federaciji ne prinesejo nič, odnesejo pa jim mnogo, in to nepovratno. Govora je o Abkhaziji, Južni Osetiji (ki so bile "odcepljene" s pomočjo Kremlja), Transnistriji (ki je od razpada Sovjetske Zveze fiskalno skorajda v celoti obešena na Kremelj) in Krimu (ki se je "prostovoljno" anektiral k Ruski federaciji). Če k temu dodamo še Zakavkazje, ki je že dolgo teritorij zase in ga na Rusko federacijo vežejo zgolj fiskalne injekcije v Čečenijo, Dagestan in Ingušetijo (kot najbolj krvava žarišča in jedro tako imenovanega Kavkaškega Emirata) ter vladavina Putinovih oligarhov, postane jasno, da je moskovski imperialni domet izjemno šibek.

 

Naj ne bo razumljeno narobe, ampak Putin s silo vojske ne osvaja območij, ki bi bila strateško pomembna, podobno kot je nacistična Nemčija pred začetkom vojne zavzela Sudete in Porurje, ne zaletava se v države, ki imajo močno zaščiten hrbet, namesto tega zbira blato in ustvarja notranjepolitično iluzijo vizionarskega voditelja in močne Rusije. Toda s tem zbiranjem ozemlja je prišel strošek in zdi se, da bo račun zelo kmalu izstavljen. Cena njegovih teritorialnih ekspanzij se ne meri samo v ohlajanju odnosov z EU, ZDA in Natom in začudenimi pogledi s Kitajske, stroški vseh teh akcij, ki rezultirajo v bremzanju mednarodnih odnosov, se merijo tudi v milijardah evrov, ki jih mora ruski proračun vedno znova najti in to za zasedena območja, od katerih ne dobi nazaj niti centa.

 

Vzemimo primer zadnje aneksije Krima. Stroški te pripojitve bodo enormni, prvič zato, ker bo potrebno (in to mnenje deli večina ekonomskih analitikov) vsako leto iz, tudi zaradi padca cene nafte, razpadajočega ruskega proračuna v krimski proračun nakazati nekje med pol in ene milijarde evrov letno. Podobno je s pokojninami, ki bodo morale narasti na rusko raven (ne povejte tega Erjavcu, ker bo prijatelju Nikiforovu predlagal pripojitev slovenskih upokojencev ruski federaciji) in so jih začasno financirali s pustošenjem ruskih pokojninskih skladov, da ne govorimo o infrastrukturnih projektih (tako obnove uničene infrastrukture, kot izgradnje nove, ki bo krimsko eksklavo povezala z Rusko federacijo) ali pa že dane milijardne injekcije v turistične kapacitete na Krimu. Skupni stroški Putinove avanture v Ukrajini? Težko jih je oceniti, ampak v naslednjih desetih letih zagotovo okoli 100 milijard evrov. Zdaj veste, zakaj bo moral Donbas ostati v Ukrajini? Ker si Putin enostavno ne more več finančno privoščiti svojega imperializma.

 

Če smo cinični, je bil Krim za Ukrajino zgolj finančna in politična obveznost. S tiho odpovedjo Krimu so Ukrajinci odrezali del ozemlja, na katerem ekonomija mimo fiskalnih injekcij nikakor ni hotela zaživeti, hkrati pa so iz volilnega telesa izrezali ruske glasove, ki nikoli ne bi glasovali za karkoli drugega kot vse mogoče kopije Yanukovycha, ne glede na to, koliko subvencij bi Kiev poslal v Sevastopol. Še več, tiha odpoved Krimu je Ukrajini prinesla mednarodno finančno pomoč. Po drugi strani je Putin skuhal sledečo situacijo: v območje, ki je, gledano z ekonomskega vidika, strukturno popolnoma skrahirano, bo moral iz ruskega proračuna neskončno dolgo nakazovati subvencije za krimski proračun, pokojnine, plače v javnem sektorju, odškodnino za nacionalizirana ukrajinska državna podjetja, infrastrukturo itd. Krim je mogoče res za stopnico bolj zanimivo območje kot Južna Osetija, vendar pa je vseeno strahovita in draga napaka Putina in njegove administracije. Da ne govorimo, koliko fiskalnih sredstev gre v kupovanje miru v Zakavkazju, koliko Rusijo stane vzdrževanje avtonomije v slepem črevu imenovanem Transnistria in koliko vzdrževanje progruzijskega sentimenta v Abkhaziji in Južni Osetiji. 

 

Putinov imperij bolj kot na Sovjetskega spominja na Avstro-Ogrskega, saj veste, ko ta rajnka monarhija ni imela več denarja, da bi tekmovala z resnimi evropskimi imperiji, je zbirala južno in vzhodnoevropske vukojebine, kot so Bosna, Galicija in Bukovina, ter subvencionirala tradicionalne izgubarje, kot je bila Kranjska. Zato v perspektivi Ruska federacija s Putinovimi vojnami ni pridobila prav nič, izgubila je masivno, in zato je Putin svetovni luzer leta 2014.

 

 

Ekonomski imperij, ki to ni in pod Putinom nikoli ne bo

 

Fiskalna in valutna kriza, ki je nedavno prizadela Rusko federacijo, je razkrila vso bedo ruske ekonomije: nenormalno odvisnost državnega proračuna od izvoza nafte, problem kronične nediverzificiranosti ruske ekonomije in pomanjkanje malih in srednjih podjetij. Stanje, ki vlada danes v ruski ekonomiji, in nenormalnost razsutja celotne ekonomije zgolj zaradi kolapsa cene nafte je odsev zgolj Putinove ekonomske doktrine.

 

Spomnimo, ta pristop k ekonomski politiki, ki se imenuje doktrina nacionalnih šampionov, je v osnovi zgolj v realnost prenesena ideja slovenskega mencingerjanstva: poudarjanje velikih podjetij, ki so tesno vertikalno in horizontalno povezana (od bančnega sistema, prek telekomunikacij, vse do naftnih in plinskih podjetij), katerih primarna vloga je  zagotavljanje ruskega nacionalnega interesa. Povedano na kratko: ekonomska in zunanja politika v enem. Kje nastopi problem?

 

Prvič, čeprav so Putinovi predsedniški mandati zaznamovani s strmo rastjo BDP, vam bo velika večina ekonomskih analitikov (recimo na tej povezavi) povedala, da so bile skorajda vse protržne reforme narejene do nastopa prvega Putinovega predsedniškega mandata. Od tedaj dalje je bilo Putinovo protržno reformiranje omejeno zgolj na zniževanje davkov, vse ostalo je zavzela ekonomska politika nacionalnega interesa. Nacionalizacija naftne in plinske industrije je omogočila, da so Jelcinove oligarhe nadomestili Putinovi oligarhi, nafta in plin pa sta postala večinska kontributorja v ruskem proračunu. Podobno se je zgodilo na področju telekomunikacij, medijev, letalskih prevozov, naftovodov in plinovodov ter v bančnem sektorju. Mala in srednja podjetja so lahko preživela samo, če niso vstopala na trge, rezervirane za politične podvige. Popolnoma normalno je postalo, da je ruska centralna banka lastnik največje domače komercialne banke (Sber), uprave in nadzorne odbore so začeli prevzemati Putinovi ministri in člani njegovega kabineta, skratka pod Putinom je ekonomija naredila U obrat proti državni ekonomiji. In ta je kolapsirala popolnoma in takoj, ko je padla zgolj cena nafte. Sklep? Rusija, mimo politično vodene ekonomije, sploh nima normalne ekonomije, ki bi lahko balansirala zunanje šoke. Zato če pride do zunanjega šoka, se zaustavi celotna država. Dodajte k temu še dejstvo, da je bila že tako nizka napovedana gospodarska rast (2,5 %) še znižana na skromen 1 % in da se bodo proračunski prihodki zaradi cen nafte skrčili, Putin pa bo moral plačevati ne samo za pripojene teritorije in kupovati mir v Zakavkazju, temveč začeti subvencionirati tudi svoje nacionalne šampione, in dobili boste sliko popolnoma nesmiselne ekonomske politike in nekompetentnosti tega človeka. 

 

Vstopanje v nepotrebne vojaške konflikte, skupaj z razkritjem, da mimo nafte in plina ruske ekonomije sploh ni oziroma, da nafta in plin zagotavljata ekonomsko normalnost do prvega zunanjega šoka, potem pa se zgodi kolaps epskih razsežnosti, razkriva Putina, skupaj z njegovo doktrino nacionalnega interesa v ekonomiji, za svetovnega luzerja leta 2014.

 

 

Siloviki in kgbjevci

 

Vrh Ruske federacije, ki ga ne predstavlja samo Putinova administracija ampak tudi uprave in nadzorni sveti podjetij, ki se vodijo kot nacionalni šampioni, je poln isajlovićev. Torej ljudi, ki so se kalili v varnostno-obveščevalnih službah totalitarnih sistemov, v času tranzicije pa so na površje priplavali kot paradržavni podjetniki. Saj veste– sodelovanje in posledično prosperiranje na državno financiranih projektih.

 

Čeprav se je kadrovska slika v podjetjih, kot so Rosneft, Gazprom, Rostelecom itd. spremenila do te mere, da je poleg starih kgbjevcev sedaj v fokusu tudi precej dobro izobraženih mladih kadrov z osupljivimi delovnimi izkušnjami iz mednarodnih finančnih centrov, pa se vzvodi iz Kremlja niso spremenili. Putin potegne – kgbjevci se napnejo – ostali izvršijo. In izvršijo v skladu z nacionalnim interesom, ki ga določi Putin. Če ne verjamete, si preglejte, kdo vse sedi po upravah in nadzornih svetih največjih ruskih podjetij. Verjetno boste presenečeni, ko boste ugotovili, da po teh podjetjih sedi toliko ministrov in Putinovih svetovalcev, da se poslovno politiko teh podjetij lahko določa kar na sestankih v Kremlju. Razumem, da v Sloveniji to ni poseben problem, saj je medtem že postala praksa, da se ali ministri "preskusijo v  gospodarstvu" ali pa sekretarji iz kabineta predsednika vlade osvajajo položaje po največjih podjetjih. Problem je, če želite imeti normalno ekonomijo, pa se vam kot politični podjetnik zaredi kakšen Arkady Rotenberg.

 

Rotenberg ni kdorkoli, je podjetnik in v prostem času Putinov judo sparring partner, v realnosti pa pooseblja vse, kar je narobe z ruskim razumevanjem poslovanja. Rotenberga boste našli povsod, od gradnje plinske infrastrukture in naftovodov, do izmuzljivega lastništva v Gazpromu in Rosneftu, pa preko lastništva v bančnem sektorju, izgradnji infrastrukture za olimpijske igre v Sočiju do eksekucije Putinovega prevzema Rostelecoma (prek Nikiforova, Erjavčevega prijatelja in gostujočega predavatelja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani). Da bo bolj razumljivo, naj vam zadevo preselim v slovensko realnost: če bi Slovenija imela Rotenberga, bi to bil Zoran Janković in ta bi bil eksekutor v poslovnem svetu in to v vsakem trenutku in na vsakem koraku.

 

Vas zanima, kakšna je magnituda problemov Putinovih roparskih baronov? Vzemite primer olimpijskih iger v Sočiju, kjer je Rotenberg sodeloval pri izgradnji cestnih povezav. Celoten strošek je znašal 51 milijard ameriških dolarjev, od tega je šlo za organizacije in izvedbe iger borih 6,5 milijard ameriških dolarjev, ostalo je bilo korito za Rotenberga in prijatelje. In tako naprej in nazaj po celotni ruski ekonomiji. 

 

Menim, da je nadaljevanje zgodbe jasno, četudi obstaja Putinova doktrina nacionalnega interesa v ekonomiji in četudi je ta izključno vezan na nafto in plin, je ideja, da bi ruske verzije isajlovičev in jankovićev učinkovito vodile ekonomijo na izvršni, torej poslovni ravni, absurdna. Koncentracija ekonomije na horizontalno in vertikalno integrirane nacionalne šampione v rokah ljudi, ki se odlikujejo z bizarnimi poslovnimi metodami in oligarhičnimi prijemi, je razlog, da se Putina vstavi v zgodovinski kontekst luzerja. Nič drugega ne more biti človek, ki preslika mafijske metode poslovanja na državno in podjetniško raven in potem pričakuje učinkovito in uspešno ekonomijo.

 

Skoraj takojšen kolaps ruske ekonomije torej ni posledica zgolj bolestne odvisnosti od cene nafte, ampak tudi od Putinove politične intervencije v podjetja, ki delajo dobiček za vse drugo, samo za reinvestiranje ne. Zato je Putin svetovni luzer leta 2014.

 

 

Kaj čaka Putina leta 2015

 

Zagotovo sledeče: prvič, pojasniti prebivalcem anektiranih ozemelj, da nima toliko denarja, kot jim je ga je obljubil v trenutku, ko je potreboval njihovo politično privolitev za maskirane vojaške intervencije. Drugič: pojasniti prebivalcem Donbasa, da ne bodo videli krimskega scenarija, ker enostavno nima denarja, da bi ga izvedel, in bodo zaradi tega ostali v Ukrajini. Tretjič: število subvencioniranih oligarhov se bo zmanjšalo, državnih sredstev iz proračuna zaradi padca cen nafte in znižanja napovedi gospodarske rasti za 2015 za nov Soči namreč ni. Četrtič: spravljivejši toni z EU, nekomu mora prodati nafto in plin in vsaj malo napolniti proračun. Putin te dni namreč ni več v poziciji, da bi masiral EU, zdaj potrebuje naš denar, ker če tega denarja ne bo, ne more kupovati miru na Zakavkazju in Tverskayi, to pa zanj že ne more biti dobra novica.

 

Leta 2015 Putin ne bo več russkiy medved, ampak to kar je v resnici ves čas bil: muzhik.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
58
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Birokracija in voditeljstvo: V vojni načrt bitke preživi samo do prvega strela
3
02.01.2021 06:00
Pravim, dajte mi voditelje, ki sprejemajo odločitve, ukrepajo ter napake odpravljajo hitro, in ne birokratskih voditeljev, ki ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj v Sloveniji niti levica niti desnica ne more uspešno vladati
15
31.12.2020 22:12
Morda pa je težava v tem, da je tradicija kot gonilo konservativne politike pravzaprav na strani t.i. levega pola in predstavlja ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Esej ob stoletnici Velikega razkola: Slovenski prokomunisti so državni udar zasnovali že leta 1920
17
30.12.2020 19:14
Za nami je stoletje temeljnega problema slovenskega naroda in državnosti, tj. procesa Velikega razkola zaradi nikoli pretrgane ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Joe Biden mi je rekel: "V primeru ponovnega rojstva bi se želel roditi v Sloveniji."
11
29.12.2020 20:13
Joseph Biden se ni zadovoljil le s stiskom roke, ampak je, ko me je generalni sekretar Nata predstavil, navezal pogovor. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dončić, Janša, Dragić, Erjavec: Nova sezona NBA in slovensko politično leto 2020
8
27.12.2020 23:59
Končuje se nesrečno leto in začela se je nova sezona košarkarske lige NBA. Politika in košarka se igrata na podobnih parketih in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O pudingu in lačnih otrocih: Hrupen molk javnih institucij in prekipevanje od solidarnosti
15
27.12.2020 11:00
Spoštovani zdravniki! Računamo na vašo podporo, ki žal do zdaj ni bila slišna. V zadnjih letih so se le posamezniki med ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Da, Balkan je dada, umetniki na Balkanu vedno nihajo med politično direktnostjo ali nezavedno asociativnostjo
4
27.12.2020 06:27
Dada je umetnost emigrantov. Umetniška združba si je v eksilu osvobodila ozemlje, da je lahko uveljavljala svojo umetniško ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.880
02/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.162
03/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.780
04/
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
Igor Mekina
Ogledov: 2.189
05/
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
Simona Rebolj
Ogledov: 2.279
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.704
07/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.558
08/
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.270
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.169
10/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 797