Komentar

Slovenija v Cerarjevi zobozdravstveni ordinaciji

V priložnostnih intervjujih okrog novega leta se je ob stoti obdnevnici svoje vlade njen predsednik Miro Cerar nekajkrat raznežil in ljudstvu privoščil vrsto nepozabnih sprenevedavosti.

05.01.2015 23:34
Piše: Milan Balažic

Slovenski državljani vztrajno glasujejo proti lastni svobodi in blaginji – proti drži samostojnega racionalnega posameznika v politiki, ker so raje podvrženi temu ali onemu kolektivizmu, in proti ekonomski svobodi.

SMC je glasnik najrazvitejšega, a hkrati najbolj bankrotiranega dela slovenskega kapitala, ki je v ostri konkurenci z ostalimi. Njegov prvi interes je servisiranje dolgov, prenos le-teh na slabo banko in podržavljenje kredita, kar bodo spet plačali davkoplačevalci.

Pohvalil se je s konsolidacijo vlade v trenutku, ko sta oba koalicijska partnerja penasta zaradi običajne SMC-jevske metode preglasovanja, posamezni vidni člani koalicije pa javno šibajo Cerarjevo vlado, da nima doslej pokazati še nobenih rezultatov, da je brez jasne vizije in potrebne odločnosti.

 

Zapredel je, da mu je v državi uspelo zagotoviti politično stabilnost, čeprav je javnomnenjska podpora njegovi vladi in stranki v prostem padu. Pridušal se je, da je ustvaril dober javno-finančni položaj, čeravno zgolj servisira dolgove z novimi in nima pojma o tem, kako bi Slovenijo odrešil peklenskega dolžniškega primeža. Tvezil je o znova pridobljenem ugledu države v tujini, kar naj bi pritegnilo nove tuje investicije – lahko našteje eno samo (s številko: 1) omembe vredno novo tujo investicijo? Ponavljal je svojo proslulo etično mantro o transparentni kadrovski politiki, da bi prikril nov val SMC-jevskega klientelizma, korupcije in nepotizma.

 

Iz petnih žil je potegnil nekaj konkretnega – akcijski načrt proti-poplavne zaščite, ki ni vreden niti gasilske označbe. In nenazadnje, z ostro kritiko se je loteval slovenskega gospodarstva, ki ne razume njegove velike dobrote in novoletne zaobljube o prijaznejšem poslovnem okolju. Konec koncev je potrebno leta 2015 samo zdržati: če bo zdržala vlada, bo leto prelomno. Brezposelnost že pada, gospodarska rast je obetavna in – resnici na ljubo bi moral dodati le to, da zadnja dva podatka nista posledica vladnih ukrepov, temveč prej zunanjih okoliščin, torej mimo in v nasprotju z vladno (ne)dejavnostjo.

 

Kaj poreči ob vsem tem? Najprej – če je človek vsaj malo dobronamernega liberalca – ga zagrabi zavest poraza Slovenije, celo brezupa. Zgodovinski porazi liberalizma na Slovenskem se namreč še kar vrstijo: od avstro-ogrskega "proti-slovenskega" liberalizma in liberal-unitarizma prve Jugoslavije do očiščenega partijskega liberalizma druge Jugoslavije in vulgo-liberalizma LDS ter njenih reciklaž vse do SMC. Ko razmišljamo o vzrokih za stanje, kjer je liberalizem v Sloveniji lahko le figov list socialistične levice ali pa utelešenje vsega zla v psovki neo-liberalizma, je jasno vsaj to, da ne moremo govoriti o nezadostni zrelosti objektivnih pogojev za liberalni preboj. Vsi pogoji so že dolgo dozoreli, reformni preboj pa je izostal. Človeka ima, da bi obudil znano tezo o odpovedi subjektivnega faktorja: slovenski državljani vztrajno glasujejo proti lastni svobodi in blaginji – proti drži samostojnega racionalnega posameznika v politiki, ker so raje podvrženi temu ali onemu kolektivizmu, in proti ekonomski svobodi, ker zavračajo tveganje podjetništva in so raje na toplem v državni službi. Kot da bi slovenske množice konsistentno delovale proti lastnim zgodovinskim interesom – svoboda je neznosna in blagostanje vselej pri drugih.

 

Na tej točki pogorišča je vzniknil novi rešitelj, na točki, kjer se že četrt stoletja mlatita levičarsko zanesenjaštvo podivjanega proti-janšizma na eni strani in desničarsko čaščenje voditelja, ki zna najbolje demonizirati "komunistične" Murgle. Obe navedeni drži sta izraz zakasnelosti nacije, bolezni slovenske družbe, ki od časa demokratične revolucije in osamosvojitve na prelomu iz osemdesetih v devetdeseta leta prejšnjega stoletja zgodovino lovi le še za rep. Arhaična slovenska levica in desnica (levica mnogo bolj) sta vzrok za gospodarsko katastrofo, ki jo nadaljujeta kot varuha propadlega slovenskega – tovarišijskega ali domačijskega – kapitalizma. Janšisti v SDS in kučanovci v SMC se ne izključujejo, marveč se vzajemno dopolnjujejo; ne gre za antipoda, ampak za enojajčna dvojčka. Ljudstvo je dajalo podporo zdaj enim zdaj drugim (levici mnogo bolj) in se samo-kaznovalo za to, da po osamosvojitvi ni nadaljevalo in gnalo naprej demokratične revolucije, da bi uveljavilo vse elemente svobodne odprte družbe. V to klavstrofobijo dveh izbir lani iz kučanovske kuhinje izstopi do včeraj politično nepismena peščica samoveličavnih frustrirancev z družboslovnih fakultet, provincialnih deklasirancev in državnih uslužbencev vseh vrst.

 

Kadrovska struktura nove stranke daje misliti, da tokrat na oblast nismo dobili samo nove stranke, pač pa tudi drugačen tip oblasti. Ko Poulantzas razvije tipologijo izjemnih oblik oblasti, te razlikuje po tem, kateri del represivnega aparata države je prevzel dominanto. S SMC je v Sloveniji oblast prevzela administrativno-birokratska struktura, javni sektor s prvim profesorskim ešalonom na čelu. Takšen tip oblasti po vzoru na Bonapartejevo diktaturo (govorimo o Napoleonu III. in ne I.!) imenujemo bonapartizem: ravnotežje med silami dela in kapitala omogoča samostojno vlogo državno-strankarske birokracije, ki jo vodijo lumpen-socialisti. Zato bomo pojem dopolnili: gre za social-bonapartizem, za nadaljevanje poznega socializma z drugimi sredstvi. Lumpen-socialisti v SMC so z etičnimi obljubami na zadnjih volitvah pridobili razočarane množice, ker so znali apelirati na njihove najbolj žgoče stiske in potrebe, predsodke in občutke za pravičnost. Kar je ostalo od obljub, je nadaljevanje politike velike pogoltne države in boječe prakticiranje keynesijanske ekonomske šablone.

 

SMC je glasnik najrazvitejšega, a hkrati najbolj bankrotiranega dela slovenskega kapitala, ki je v ostri konkurenci z ostalimi. Njegov prvi interes je servisiranje dolgov, prenos le-teh na slabo banko in podržavljenje kredita, kar bodo spet plačali davkoplačevalci. SMC zato pomeni zmago pasive slovenskega gospodarstva nad aktivo: v nasprotju z avstrijskim kapitalom, ki ohranja klasično demokratično formo, je slovenski bankrotirani kapitalizem zlomljeni kapitalizem, lomna oblika, ki nastane pri najšibkejših členih verige EU: v Grčiji, Španiji, Italiji, na Portugalskem in v Sloveniji je prignan do roba bankrota. Bankrotirani del kapitala je tako svoj deficit zvalil na državo in si odslej lahko privošči državno gospodarjenje za svoj privatni račun. Država pa je zapitek avtoritarno prevalila na davkoplačevalce, ki bodo poravnali deficite, emancipirane od trga.

 

V Sloveniji imamo poleg tega dve ekonomiji – zasebno in državno – obema pa skuša poveljevati vrh SMC. Rezultat je že po nekaj mesecih znan: kaotični državni kapitalizem, v katerem politika prevladuje nad ekonomijo že zato, ker je vladavina SMC negotova brez ekonomske oblasti. Tu imamo opravka z razkorakom med razvojem ekonomske baze, ki teži v desno (od socializma k liberalizmu), in razvojem ideologije vladajočih, ki povečini teži v levo (od državnega socializma SMC h komunizmu ZL). SMC pri tem podpirajo tisti posamezniki, ki nase ne morejo vzeti bremen svobode: "svoboda od" še ni postala "svoboda za" - za nove podjetniške možnosti, za lastni ustvarjalni razvoj ipd. Namesto tega ljudje bežijo v najrazličnejše oblike nove nesvobode, od katerih je podpora SMC le ena od mnogih. Takšne boste hitro prepoznali po bolj ali manj avtoritarnem značaju, se pravi, mešanici sadomazohizma: želja po pokorščini zunanji avtoriteti (mazohizem Cerarjevega kulta) se meša z željo po gospodovanju nad šibkejšimi (sadizem). 

 

Skratka, če že kaj, potem Cerarjeva demagogija izkazuje odsotnost vsakega pozitivnega programa in argumentacije. Gre za propagando, ki teatralično nastopa tako proti kapitalu kot proti sindikatom in deluje kot izpolnitev želje. Vmes med navidezno bojevitimi sindikati, ki dejansko podpirajo Cerarjevo vlado, in brezvoljnimi, razočaranimi in nesložnimi predstavniki kapitala, deluje povampirjena eksekutiva, osamosvojena izvršilna oblast SMC. Ta oblast je odlepljena od ekonomske realnosti in njeni ukrepi povzročajo veliko gospodarsko škodo.

 

Ker skuša Cerar bonapartistično navidezno zadostiti interesom vseh družbenih skupin, se podaja iz enega protislovja v drugega: nobenemu namreč ne more dati, ne da bi vzel drugemu. Predsednik vlade tako že po nekaj mesecih postaja karikatura tega začaranega kroga. Tone vse globlje v državno-intervencionistično močvirje in se skuša tako kot baron Münchhausen povleči ven za lastne lase. Pri vratolomijah takšnih kljukcev ni priporočljivo, da se na široko smejite. Ker je Slovenijo predsednik vlade po lastnih besedah spremenil v svojo imaginarno zobno ordinacijo, se vam lahko zgodi, da kaj kmalu ostanete še brez preostalih zob. Preveč je revščine, nezadovoljstva in brezperspektivnosti. In premalo je časa za vse napake nove proti-liberalne politične elite javnega sektorja in bankrotiranega kapitala. Slovenija, zbudi se!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,956
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,211
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,041
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,516
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,204
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,414
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,119
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,379
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,016
10/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 803