Komentar

Zverinice iz Rezije. Pardon ... iz Peticije!

Že karikatura v Mladini priča o tem, da "peticija proti privatizaciji in razprodaji državnega premoženja" nima resnih gospodarskih namenov, ampak je ideološki in politični konstrukt.

07.01.2015 20:03
Piše: Goran Novković

V devetih letih, od leta 2005 do 2013, so banke v posredni in neposredni državni lasti ustvarile 3,2 milijarde evrov izgube, banke v tuji lasti pa 220 milijonov evrov dobička. Foto: Mladina

Generalni direktorat Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve (ECFIN) je že junija 2013 analiziral podjetja, ki so bila v lasti ali pod prevladujočim vplivom slovenske države, torej politike. Ugotovil je lastniške in druge povezave med državnimi podjetji v težavah in državnimi bankami, kar je povečalo vrednost slabih terjatev in s tem tveganja.

 

Tvorci peticije iz Bruslja delajo zunanjega sovražnika.

 

Ni problem v privatizaciji. Problema sta v nepreglednih in strateško zgrešenih privatizacijah in v totalnem odporu kakršnikoli privatizaciji, s stigmatizacijsko taktiko tako imenovane razprodaje državne srebrnine.

 

Besedilo peticije Jožeta Mencingerja namiguje na neke špekulante, čeprav vemo, da so to - če je privatizacija pregledna,  kar mora biti - specializirani posredniki, in to na obeh straneh, tudi na prodajni. Prav tako vnaprej označuje prodajo slovenskega premoženja za razprodajo, čeprav cene za večino podjetij sploh še niso znane.

Oni dan se je v Odmevih pojavil ekonomist dr. Bogomir Kovač na temo tako imenovane razprodaje slovenske srebrnine. Po žgečkanju s strani voditelja Slavka Bobovnika, ali je proti privatizaciji, je odvrnil, da ne. Da bodo namreč vedno tako privatizacije kot nacionalizacije. Ko ga je Slavko Bobovnik opozoril na naslov peticije, pa je Bogomir Kovač odvrnil, da je besedilo, ki ga je pripravil dr. Jože Mencinger, dovolj široko, da ga lahko podpiše tudi on, ki sicer ni povsem proti privatizaciji. 

 

Mar je res besedilo omenjene peticije tako široko? Ne, ni. To besedilo je zelo ozko in jasno priča, da ne gre za gospodarske in širše koristne družbene interese somišljenikov, ampak gre za ideološki, politični, morda tudi za kakšen drug interes tvorcev peticije in somišljenikov. To dokazuje tako besedilo peticije kot dejstva. Gre za odpor kakršnikoli privatizaciji in zmanjšanju vloge države ter s tem politike v Sloveniji in njenem gospodarstvu.

 

Poglejmo najprej nekaj delov besedila peticije, ki si jo sicer z zgovorno karikaturo v celoti lahko preberete na tej povezavi.

 

"Prodaja je menjava blaga za denar; prodajalec običajno postavi ceno, kupec jo sprejme ali ne. Cena in s tem menjava naj bi bila pravična, takšna je le, če je prostovoljna in če tako kupec kot prodajalec menita, da je zanju koristna. Pri zdajšnji razprodaji slovenskega premoženja ni tako. Ceno postavljajo posredniki, ki so povezani s kupci in ki imajo od prodaje koristi." 

 

Besedilo vnaprej namiguje na neke špekulante, čeprav vemo, da so to - če je privatizacija pregledna,  kar mora biti - specializirani posredniki, in to na obeh straneh, tudi na prodajni. Prav tako vnaprej označuje prodajo slovenskega premoženja za razprodajo, čeprav cene za večino podjetij sploh še niso znane. Pri tistih podjetjih, ki smo jih v zadnjih mesecih uspeli prodati, pa so po mnenju neodvisnih poznavalcev in analitikov dosežene cene celo dobre. Mimogrede, dr. Bogomir Kovač jih je v Odmevih označil za slabe, čeprav ni postregel niti z enim strokovnim podatkom.

 

"Večina prebivalstva, torej pravih lastnikov državnega premoženja, meni, da je prodaja škodljiva in jo zavrača. Tudi oblasti dvomijo v njeno koristnost, a trdijo, da morajo prodajati, ker so to obljubile evropskim oblastem in finančnim trgom. Prodaja torej ni ne poštena, ne prostovoljna in ne koristna." 

 

Pisec peticije zamolči, zakaj je prišlo do zaveze o intenzivnejši privatizaciji. Generalni direktorat Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve (ECFIN) je že junija 2013 analiziral podjetja, ki so bila v lasti ali pod prevladujočim vplivom slovenske države, torej politike. Ugotovil je lastniške in druge povezave med državnimi podjetji v težavah in državnimi bankami, kar je povečalo vrednost slabih terjatev in s tem tveganja. Dolg državnih podjetij je dosegal kar 30 odstotkov BDP, čeprav so ustvarila le šestino dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu. ECFIN  je zato junija 2013 opozoril na fiskalna tveganja, povezana z državnimi podjetji, na pomanjkljivo korporativno upravljanje in prezadolženost državnih podjetij. Obenem je svetoval znižanje vloge države, zlasti v finančnem sektorju in nekaterih drugih panogah. To pa zato, ker so mnogi sektorji, ki so jih pregledali, v drugih tržnih gospodarstvih pretežno v zasebni lasti. 

 

Paradoks je,  da v Bruslju menijo, da bi bil ta del gospodarstva zaradi negativnih učinkov politike bistveno koristnejši in učinkovitejši za slovensko gospodarstvo in širšo družbo, če bi umaknili državo iz teh podjetij, ne pa zato, ker bi vsiljevali a priori neprostovoljno prodajo. Tvorci peticije pa iz Bruslja delajo zunanjega sovražnika.

 

"Dejansko ne prodajamo le podjetij, prodajamo ostanke gospodarske suverenosti. Čemu sploh smo se osamosvajali? Da bomo sami pa tudi naši otroci in vnuki postali poceni delovna sila multinacionalk?"

 

Ne prodajamo ostankov gospodarske suverenosti. Težava ni v tem, da bi kdo hotel prodati kar vse povprek. Težava je v tem, ker je slovenska država izjemno velika lastnica gospodarstva, daleč nad povprečjem EU. To pa onemogoča normalno delovanje gospodarstva, ker so interesi politikov in povezanih interesnih skupin pogosto v izrazitem nasprotju z interesom širše skupnosti. Zato tudi tolikšna korupcijska tveganja.

 

Slovenska država je imela ob koncu lanskega leta v posredni, neposredni lasti ali pod močnim kontrolnim deležem (minimalno 25-odstotni lastniški delež) okoli 640 družb (bank, zavarovalnic in podjetij). Kar 80.000 ljudi je bilo zaposlenih v teh državnih podjetjih, v bankah še dodatnih 7.000 in v zavarovalnicah 5.000. V državnih družbah je bilo tako zaposlenih kar 14,5 % vseh zaposlenih v gospodarstvu. Če upoštevamo še število zaposlenih v javnem sektorju (158.000), je bilo od države odvisno vsako tretje delovno mesto (250.000 ljudi). Vsakokratna vlada je tako v Sloveniji strahotno velik kapitalist in delodajalec.

 

Delež državnega lastništva je bil najvišji v energetiki in javni oskrbi, visok pa tudi v rudarstvu, prehrambeni industriji, transportu in skladiščenju, turizmu, telekomunikacijah in financah. Družbe v državni lasti (okoli 600) so v lanskem letu ustvarile za 143 milijonov evrov neto izgube. Ustvarile so 22 % vsega dobička in 29 % celotne izgube v gospodarskih družbah, zato so bile podpovprečno donosne. Od analize ECFIN-a iz leta 2013 se torej ni veliko spremenilo.

 

Še banke. V devetih  letih, od leta 2005 do 2013, so banke v posredni in neposredni državni lasti ustvarile 3,2 milijarde evrov izgube, banke v tuji lasti pa 220 milijonov evrov dobička.

 

Negospodarno poslovanje državnih podjetij pogosto pomeni oviro za nastop zasebnega sektorja, tudi prihodu tujega kapitala. Posledično nismo dovolj deležni prenosa dobrih praks pri proizvodnji, upravljanju podjetij, kar je težko izmeriti, pozna pa se na nižji blaginji v državi in manj delovnih mestih. V današnjem globalnem svetu so mnoge panoge izjemno ozko specializirane, znanje pa je osredotočeno pri upravljavcih in lastnikih teh dejavnosti. Pričakovati, da bo državni lastnik uspešno lahko vodil tako širok spekter podjetij v tako različnih dejavnostih in nišah, je v današnji globalni konkurenci čista utopija in hkrati zavajanje javnosti. 

 

"Evropska komisija nima pravice posegati v naš pravni red, kaj šele zahtevati »privatizacijo«, a to počne zaradi naše klečeplaznosti. Da bomo razjezili kapitalske trge in izgubili verodostojnost, sta votla argumenta tujih in domačih špekulantov, ki s prodajo služijo. Mnogo bolj kot neuspeh Slovenije, jih skrbi njen uspeh, saj jim kvari zaslužke." 

 

Ko ni pravih argumentov, je treba najti zunanjega sovražnika. Zveri iz karikature v Mladini. Že v nekdanji Jugoslaviji je bil znan pregovor, da bo država obstala toliko časa, dokler bomo imeli skupnega, tudi namišljenega sovražnika. Slovenija se seveda ne more primerjati z nekdanjo državo. A taktika, ki je vidna v besedilu peticije, zelo spominja na ta pregovor.

 

Kapitalskih trgov ne bomo razjezili, bomo pa s takšnimi karikaturami in peticijami dodatno usmerili investitorje, da bodo vlagali svoj denar, ohranjali in odpirali delovna mesta drugod, ne pa pri nas. Kot da si to še lahko privoščimo!

 

"Govorjenje o strateškem partnerstvu in strateških lastnikih je nesmiselno. Partnerstva sklepajo enakopravni subjekti. Ko podjetje prodamo, postane lastnina kupca. Zaveze o ohranitvi delovnih mest so le metanje peska v oči; kupec bo zaposlenost prilagajal maksimiranju dobička, kar je normalno. Še slabše je, če so kupci finančni skladi, saj že kupijo zato, da bodo preprodali." 

 

Drži, ko je podjetje prodano kupcu, je last kupca. A kupec za to dobi kupnino, s katero lahko upravlja. V rokah ima še vedno vrednost prodanega podjetja. Ameriški Goodyear v Kranju še vedno razvija nekdanjo Savino tovarno in nadaljuje tradicijo proizvodnje pnevmatik v hudi globalni konkurenci. Težava pri prodaji nekdanje Save je, da je bila kupnina bistveno slabše naložena. Namesto da bi imeli dve Savi, imamo zdaj samo eno, pa še malce zraven. Večina kupnine pa je izpuhtela, ne zaradi prodaje podjetja, temveč zaradi slabih naložb kupnine. 

 

To je samo en primer. Večina tujih investicij v Sloveniji je uspešna. Tudi veliko prodaj podjetij domačim zasebnim lastnikom je uspešnih in se razvijajo. Mnoga od teh podjetij so del korpusa slovenskih izvoznikov, ki so kljub krizi od leta 2009 naprej povečali izvoz za več kot 40 odstotkov! Res pa je prišlo do hudih anomalij, zlasti tam, kjer je bila v spregi dela političnih in gospodarskih elit izpeljana nepregledna privatizacija napačnim lastnikom z izkrivljeno strategijo. 

 

Ni problem v privatizaciji. Problema sta v nepreglednih in strateško zgrešenih privatizacijah in v totalnem odporu kakršnikoli privatizaciji, s stigmatizacijsko taktiko tako imenovane razprodaje državne srebrnine. O tem pričajo tudi besednjak in druge navedbe iz naslednjega odstavka peticije:

 

"Razprodaja je vsiljena ideološka odtujitev, ki naj bi zagotovila prelom z »umazano« socialistično preteklostjo, v kateri so bila zgrajena podjetja, ki jih zdaj prodajamo, in ki bo Slovenijo uvrstila med druga nekdanja socialistična gospodarstva, o katerih usodi odločajo lastniki multinacionalk.

 

Najbrž podjetje, ki ga prevzame multinacionalka, res postane učinkovitejše, a družbeni (gospodarski, socialni, razvojni, ekološki) učinki niso pozitivni, kar potrjujejo empirične študije in dogajanja v gospodarstvih, ki so prodala vse, kar se je dalo prodati. Med krizo je prav zaradi prodaj podjetij pred tem iz nekdanjih socialističnih držav letno odtekalo 40 milijard evrov." 

 

Države, ki jih omenja peticija, zaradi že navedenih dejstev sploh niso primerljive s Slovenijo. Slovenija je doslej privatizirala zelo malo, ne pa vsega, kot je navedeno v peticiji. Poleg tega je podatek nazorno enostranski. Ne govori o prednostih privatizacij, ampak zgolj o odlivih dobička. Toda, ali bi bila češka Škoda danes res tako konkurenčna in bi imelo toliko ljudi zaposlitev, če se Čehi ne bi odločili za prodajo Škode Volkswagnu, ki je s svojim znanjem omogočil tudi njeno konkurenčnost? Ne morete meriti le odliva dobičkov, ampak tudi koristi od konkurenčno močnejših podjetij.

 

"»Privatizacija« naj bi preprečila nedostojno vmešavanje politike v podjetja. A državna podjetja, na primer Telekom, bomo prodali državnim podjetjem drugih držav. Zdravilo za preprečitev nespodobnega vmešavanja pa je enostavno; vladajoča stranka ali koalicija naj se preneha nedostojno vmešavati." 

 

Bilo bi lepo, če bi še verjeli v to pravljico iz zadnjega stavka. Pa nas vsakodnevno dogajanje prepriča, da so to žal le pravljice.

 

Rešitev je drugačna: uravnotežiti, torej zmanjšati moč politike v gospodarstvu, ki je v Sloveniji še vedno izrazita. To je mogoče le s privatizacijo pomembnega dela, ne pa celote državnega premoženja. Privatizacija mora biti pregledna in strateško usmerjena k pridobitvi lastnikov, ki imajo znanje in moč, da bodo razvijali podjetja in odpirali delovna mesta še naprej. 

 

Radikalna nepregledna privatizacija vsega, brez te strateške usmeritve, in vnaprejšnja stigmatizacija privatizacije pod krinko "razprodaje" državnega premoženja sta med največjimi sovražnicami tako boljšega gospodarskega razvoja kot višjega standarda prebivalcev v Sloveniji.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Veliko steklo in nadškof Alojzij Šuštar v vonju vanilije
1
07.06.2020 01:00
Najmanj tri izjemne situacije so se mi zgodile s tremi nadškofi v različnih časovnih obdobjih. Za lažje razumevanje umetnine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
24
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
26
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.416
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.180
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.541
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.240
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.133
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.895
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.190
08/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.074
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.757
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.500