Komentar

Zverinice iz Rezije. Pardon ... iz Peticije!

Že karikatura v Mladini priča o tem, da "peticija proti privatizaciji in razprodaji državnega premoženja" nima resnih gospodarskih namenov, ampak je ideološki in politični konstrukt.

07.01.2015 20:03
Piše: Goran Novković

V devetih letih, od leta 2005 do 2013, so banke v posredni in neposredni državni lasti ustvarile 3,2 milijarde evrov izgube, banke v tuji lasti pa 220 milijonov evrov dobička. Foto: Mladina

Generalni direktorat Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve (ECFIN) je že junija 2013 analiziral podjetja, ki so bila v lasti ali pod prevladujočim vplivom slovenske države, torej politike. Ugotovil je lastniške in druge povezave med državnimi podjetji v težavah in državnimi bankami, kar je povečalo vrednost slabih terjatev in s tem tveganja.

 

Tvorci peticije iz Bruslja delajo zunanjega sovražnika.

 

Ni problem v privatizaciji. Problema sta v nepreglednih in strateško zgrešenih privatizacijah in v totalnem odporu kakršnikoli privatizaciji, s stigmatizacijsko taktiko tako imenovane razprodaje državne srebrnine.

 

Besedilo peticije Jožeta Mencingerja namiguje na neke špekulante, čeprav vemo, da so to - če je privatizacija pregledna,  kar mora biti - specializirani posredniki, in to na obeh straneh, tudi na prodajni. Prav tako vnaprej označuje prodajo slovenskega premoženja za razprodajo, čeprav cene za večino podjetij sploh še niso znane.

Oni dan se je v Odmevih pojavil ekonomist dr. Bogomir Kovač na temo tako imenovane razprodaje slovenske srebrnine. Po žgečkanju s strani voditelja Slavka Bobovnika, ali je proti privatizaciji, je odvrnil, da ne. Da bodo namreč vedno tako privatizacije kot nacionalizacije. Ko ga je Slavko Bobovnik opozoril na naslov peticije, pa je Bogomir Kovač odvrnil, da je besedilo, ki ga je pripravil dr. Jože Mencinger, dovolj široko, da ga lahko podpiše tudi on, ki sicer ni povsem proti privatizaciji. 

 

Mar je res besedilo omenjene peticije tako široko? Ne, ni. To besedilo je zelo ozko in jasno priča, da ne gre za gospodarske in širše koristne družbene interese somišljenikov, ampak gre za ideološki, politični, morda tudi za kakšen drug interes tvorcev peticije in somišljenikov. To dokazuje tako besedilo peticije kot dejstva. Gre za odpor kakršnikoli privatizaciji in zmanjšanju vloge države ter s tem politike v Sloveniji in njenem gospodarstvu.

 

Poglejmo najprej nekaj delov besedila peticije, ki si jo sicer z zgovorno karikaturo v celoti lahko preberete na tej povezavi.

 

"Prodaja je menjava blaga za denar; prodajalec običajno postavi ceno, kupec jo sprejme ali ne. Cena in s tem menjava naj bi bila pravična, takšna je le, če je prostovoljna in če tako kupec kot prodajalec menita, da je zanju koristna. Pri zdajšnji razprodaji slovenskega premoženja ni tako. Ceno postavljajo posredniki, ki so povezani s kupci in ki imajo od prodaje koristi." 

 

Besedilo vnaprej namiguje na neke špekulante, čeprav vemo, da so to - če je privatizacija pregledna,  kar mora biti - specializirani posredniki, in to na obeh straneh, tudi na prodajni. Prav tako vnaprej označuje prodajo slovenskega premoženja za razprodajo, čeprav cene za večino podjetij sploh še niso znane. Pri tistih podjetjih, ki smo jih v zadnjih mesecih uspeli prodati, pa so po mnenju neodvisnih poznavalcev in analitikov dosežene cene celo dobre. Mimogrede, dr. Bogomir Kovač jih je v Odmevih označil za slabe, čeprav ni postregel niti z enim strokovnim podatkom.

 

"Večina prebivalstva, torej pravih lastnikov državnega premoženja, meni, da je prodaja škodljiva in jo zavrača. Tudi oblasti dvomijo v njeno koristnost, a trdijo, da morajo prodajati, ker so to obljubile evropskim oblastem in finančnim trgom. Prodaja torej ni ne poštena, ne prostovoljna in ne koristna." 

 

Pisec peticije zamolči, zakaj je prišlo do zaveze o intenzivnejši privatizaciji. Generalni direktorat Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve (ECFIN) je že junija 2013 analiziral podjetja, ki so bila v lasti ali pod prevladujočim vplivom slovenske države, torej politike. Ugotovil je lastniške in druge povezave med državnimi podjetji v težavah in državnimi bankami, kar je povečalo vrednost slabih terjatev in s tem tveganja. Dolg državnih podjetij je dosegal kar 30 odstotkov BDP, čeprav so ustvarila le šestino dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu. ECFIN  je zato junija 2013 opozoril na fiskalna tveganja, povezana z državnimi podjetji, na pomanjkljivo korporativno upravljanje in prezadolženost državnih podjetij. Obenem je svetoval znižanje vloge države, zlasti v finančnem sektorju in nekaterih drugih panogah. To pa zato, ker so mnogi sektorji, ki so jih pregledali, v drugih tržnih gospodarstvih pretežno v zasebni lasti. 

 

Paradoks je,  da v Bruslju menijo, da bi bil ta del gospodarstva zaradi negativnih učinkov politike bistveno koristnejši in učinkovitejši za slovensko gospodarstvo in širšo družbo, če bi umaknili državo iz teh podjetij, ne pa zato, ker bi vsiljevali a priori neprostovoljno prodajo. Tvorci peticije pa iz Bruslja delajo zunanjega sovražnika.

 

"Dejansko ne prodajamo le podjetij, prodajamo ostanke gospodarske suverenosti. Čemu sploh smo se osamosvajali? Da bomo sami pa tudi naši otroci in vnuki postali poceni delovna sila multinacionalk?"

 

Ne prodajamo ostankov gospodarske suverenosti. Težava ni v tem, da bi kdo hotel prodati kar vse povprek. Težava je v tem, ker je slovenska država izjemno velika lastnica gospodarstva, daleč nad povprečjem EU. To pa onemogoča normalno delovanje gospodarstva, ker so interesi politikov in povezanih interesnih skupin pogosto v izrazitem nasprotju z interesom širše skupnosti. Zato tudi tolikšna korupcijska tveganja.

 

Slovenska država je imela ob koncu lanskega leta v posredni, neposredni lasti ali pod močnim kontrolnim deležem (minimalno 25-odstotni lastniški delež) okoli 640 družb (bank, zavarovalnic in podjetij). Kar 80.000 ljudi je bilo zaposlenih v teh državnih podjetjih, v bankah še dodatnih 7.000 in v zavarovalnicah 5.000. V državnih družbah je bilo tako zaposlenih kar 14,5 % vseh zaposlenih v gospodarstvu. Če upoštevamo še število zaposlenih v javnem sektorju (158.000), je bilo od države odvisno vsako tretje delovno mesto (250.000 ljudi). Vsakokratna vlada je tako v Sloveniji strahotno velik kapitalist in delodajalec.

 

Delež državnega lastništva je bil najvišji v energetiki in javni oskrbi, visok pa tudi v rudarstvu, prehrambeni industriji, transportu in skladiščenju, turizmu, telekomunikacijah in financah. Družbe v državni lasti (okoli 600) so v lanskem letu ustvarile za 143 milijonov evrov neto izgube. Ustvarile so 22 % vsega dobička in 29 % celotne izgube v gospodarskih družbah, zato so bile podpovprečno donosne. Od analize ECFIN-a iz leta 2013 se torej ni veliko spremenilo.

 

Še banke. V devetih  letih, od leta 2005 do 2013, so banke v posredni in neposredni državni lasti ustvarile 3,2 milijarde evrov izgube, banke v tuji lasti pa 220 milijonov evrov dobička.

 

Negospodarno poslovanje državnih podjetij pogosto pomeni oviro za nastop zasebnega sektorja, tudi prihodu tujega kapitala. Posledično nismo dovolj deležni prenosa dobrih praks pri proizvodnji, upravljanju podjetij, kar je težko izmeriti, pozna pa se na nižji blaginji v državi in manj delovnih mestih. V današnjem globalnem svetu so mnoge panoge izjemno ozko specializirane, znanje pa je osredotočeno pri upravljavcih in lastnikih teh dejavnosti. Pričakovati, da bo državni lastnik uspešno lahko vodil tako širok spekter podjetij v tako različnih dejavnostih in nišah, je v današnji globalni konkurenci čista utopija in hkrati zavajanje javnosti. 

 

"Evropska komisija nima pravice posegati v naš pravni red, kaj šele zahtevati »privatizacijo«, a to počne zaradi naše klečeplaznosti. Da bomo razjezili kapitalske trge in izgubili verodostojnost, sta votla argumenta tujih in domačih špekulantov, ki s prodajo služijo. Mnogo bolj kot neuspeh Slovenije, jih skrbi njen uspeh, saj jim kvari zaslužke." 

 

Ko ni pravih argumentov, je treba najti zunanjega sovražnika. Zveri iz karikature v Mladini. Že v nekdanji Jugoslaviji je bil znan pregovor, da bo država obstala toliko časa, dokler bomo imeli skupnega, tudi namišljenega sovražnika. Slovenija se seveda ne more primerjati z nekdanjo državo. A taktika, ki je vidna v besedilu peticije, zelo spominja na ta pregovor.

 

Kapitalskih trgov ne bomo razjezili, bomo pa s takšnimi karikaturami in peticijami dodatno usmerili investitorje, da bodo vlagali svoj denar, ohranjali in odpirali delovna mesta drugod, ne pa pri nas. Kot da si to še lahko privoščimo!

 

"Govorjenje o strateškem partnerstvu in strateških lastnikih je nesmiselno. Partnerstva sklepajo enakopravni subjekti. Ko podjetje prodamo, postane lastnina kupca. Zaveze o ohranitvi delovnih mest so le metanje peska v oči; kupec bo zaposlenost prilagajal maksimiranju dobička, kar je normalno. Še slabše je, če so kupci finančni skladi, saj že kupijo zato, da bodo preprodali." 

 

Drži, ko je podjetje prodano kupcu, je last kupca. A kupec za to dobi kupnino, s katero lahko upravlja. V rokah ima še vedno vrednost prodanega podjetja. Ameriški Goodyear v Kranju še vedno razvija nekdanjo Savino tovarno in nadaljuje tradicijo proizvodnje pnevmatik v hudi globalni konkurenci. Težava pri prodaji nekdanje Save je, da je bila kupnina bistveno slabše naložena. Namesto da bi imeli dve Savi, imamo zdaj samo eno, pa še malce zraven. Večina kupnine pa je izpuhtela, ne zaradi prodaje podjetja, temveč zaradi slabih naložb kupnine. 

 

To je samo en primer. Večina tujih investicij v Sloveniji je uspešna. Tudi veliko prodaj podjetij domačim zasebnim lastnikom je uspešnih in se razvijajo. Mnoga od teh podjetij so del korpusa slovenskih izvoznikov, ki so kljub krizi od leta 2009 naprej povečali izvoz za več kot 40 odstotkov! Res pa je prišlo do hudih anomalij, zlasti tam, kjer je bila v spregi dela političnih in gospodarskih elit izpeljana nepregledna privatizacija napačnim lastnikom z izkrivljeno strategijo. 

 

Ni problem v privatizaciji. Problema sta v nepreglednih in strateško zgrešenih privatizacijah in v totalnem odporu kakršnikoli privatizaciji, s stigmatizacijsko taktiko tako imenovane razprodaje državne srebrnine. O tem pričajo tudi besednjak in druge navedbe iz naslednjega odstavka peticije:

 

"Razprodaja je vsiljena ideološka odtujitev, ki naj bi zagotovila prelom z »umazano« socialistično preteklostjo, v kateri so bila zgrajena podjetja, ki jih zdaj prodajamo, in ki bo Slovenijo uvrstila med druga nekdanja socialistična gospodarstva, o katerih usodi odločajo lastniki multinacionalk.

 

Najbrž podjetje, ki ga prevzame multinacionalka, res postane učinkovitejše, a družbeni (gospodarski, socialni, razvojni, ekološki) učinki niso pozitivni, kar potrjujejo empirične študije in dogajanja v gospodarstvih, ki so prodala vse, kar se je dalo prodati. Med krizo je prav zaradi prodaj podjetij pred tem iz nekdanjih socialističnih držav letno odtekalo 40 milijard evrov." 

 

Države, ki jih omenja peticija, zaradi že navedenih dejstev sploh niso primerljive s Slovenijo. Slovenija je doslej privatizirala zelo malo, ne pa vsega, kot je navedeno v peticiji. Poleg tega je podatek nazorno enostranski. Ne govori o prednostih privatizacij, ampak zgolj o odlivih dobička. Toda, ali bi bila češka Škoda danes res tako konkurenčna in bi imelo toliko ljudi zaposlitev, če se Čehi ne bi odločili za prodajo Škode Volkswagnu, ki je s svojim znanjem omogočil tudi njeno konkurenčnost? Ne morete meriti le odliva dobičkov, ampak tudi koristi od konkurenčno močnejših podjetij.

 

"»Privatizacija« naj bi preprečila nedostojno vmešavanje politike v podjetja. A državna podjetja, na primer Telekom, bomo prodali državnim podjetjem drugih držav. Zdravilo za preprečitev nespodobnega vmešavanja pa je enostavno; vladajoča stranka ali koalicija naj se preneha nedostojno vmešavati." 

 

Bilo bi lepo, če bi še verjeli v to pravljico iz zadnjega stavka. Pa nas vsakodnevno dogajanje prepriča, da so to žal le pravljice.

 

Rešitev je drugačna: uravnotežiti, torej zmanjšati moč politike v gospodarstvu, ki je v Sloveniji še vedno izrazita. To je mogoče le s privatizacijo pomembnega dela, ne pa celote državnega premoženja. Privatizacija mora biti pregledna in strateško usmerjena k pridobitvi lastnikov, ki imajo znanje in moč, da bodo razvijali podjetja in odpirali delovna mesta še naprej. 

 

Radikalna nepregledna privatizacija vsega, brez te strateške usmeritve, in vnaprejšnja stigmatizacija privatizacije pod krinko "razprodaje" državnega premoženja sta med največjimi sovražnicami tako boljšega gospodarskega razvoja kot višjega standarda prebivalcev v Sloveniji.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
26
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,105
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,545
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,378
04/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,341
05/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,469
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,296
07/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,946
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 631
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,349
10/
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
Dragan Živadinov
Ogledov: 520