Komentar

Zverinice iz Rezije. Pardon ... iz Peticije!

Že karikatura v Mladini priča o tem, da "peticija proti privatizaciji in razprodaji državnega premoženja" nima resnih gospodarskih namenov, ampak je ideološki in politični konstrukt.

07.01.2015 20:03
Piše: Goran Novković

V devetih letih, od leta 2005 do 2013, so banke v posredni in neposredni državni lasti ustvarile 3,2 milijarde evrov izgube, banke v tuji lasti pa 220 milijonov evrov dobička. Foto: Mladina

Generalni direktorat Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve (ECFIN) je že junija 2013 analiziral podjetja, ki so bila v lasti ali pod prevladujočim vplivom slovenske države, torej politike. Ugotovil je lastniške in druge povezave med državnimi podjetji v težavah in državnimi bankami, kar je povečalo vrednost slabih terjatev in s tem tveganja.

 

Tvorci peticije iz Bruslja delajo zunanjega sovražnika.

 

Ni problem v privatizaciji. Problema sta v nepreglednih in strateško zgrešenih privatizacijah in v totalnem odporu kakršnikoli privatizaciji, s stigmatizacijsko taktiko tako imenovane razprodaje državne srebrnine.

 

Besedilo peticije Jožeta Mencingerja namiguje na neke špekulante, čeprav vemo, da so to - če je privatizacija pregledna,  kar mora biti - specializirani posredniki, in to na obeh straneh, tudi na prodajni. Prav tako vnaprej označuje prodajo slovenskega premoženja za razprodajo, čeprav cene za večino podjetij sploh še niso znane.

Oni dan se je v Odmevih pojavil ekonomist dr. Bogomir Kovač na temo tako imenovane razprodaje slovenske srebrnine. Po žgečkanju s strani voditelja Slavka Bobovnika, ali je proti privatizaciji, je odvrnil, da ne. Da bodo namreč vedno tako privatizacije kot nacionalizacije. Ko ga je Slavko Bobovnik opozoril na naslov peticije, pa je Bogomir Kovač odvrnil, da je besedilo, ki ga je pripravil dr. Jože Mencinger, dovolj široko, da ga lahko podpiše tudi on, ki sicer ni povsem proti privatizaciji. 

 

Mar je res besedilo omenjene peticije tako široko? Ne, ni. To besedilo je zelo ozko in jasno priča, da ne gre za gospodarske in širše koristne družbene interese somišljenikov, ampak gre za ideološki, politični, morda tudi za kakšen drug interes tvorcev peticije in somišljenikov. To dokazuje tako besedilo peticije kot dejstva. Gre za odpor kakršnikoli privatizaciji in zmanjšanju vloge države ter s tem politike v Sloveniji in njenem gospodarstvu.

 

Poglejmo najprej nekaj delov besedila peticije, ki si jo sicer z zgovorno karikaturo v celoti lahko preberete na tej povezavi.

 

"Prodaja je menjava blaga za denar; prodajalec običajno postavi ceno, kupec jo sprejme ali ne. Cena in s tem menjava naj bi bila pravična, takšna je le, če je prostovoljna in če tako kupec kot prodajalec menita, da je zanju koristna. Pri zdajšnji razprodaji slovenskega premoženja ni tako. Ceno postavljajo posredniki, ki so povezani s kupci in ki imajo od prodaje koristi." 

 

Besedilo vnaprej namiguje na neke špekulante, čeprav vemo, da so to - če je privatizacija pregledna,  kar mora biti - specializirani posredniki, in to na obeh straneh, tudi na prodajni. Prav tako vnaprej označuje prodajo slovenskega premoženja za razprodajo, čeprav cene za večino podjetij sploh še niso znane. Pri tistih podjetjih, ki smo jih v zadnjih mesecih uspeli prodati, pa so po mnenju neodvisnih poznavalcev in analitikov dosežene cene celo dobre. Mimogrede, dr. Bogomir Kovač jih je v Odmevih označil za slabe, čeprav ni postregel niti z enim strokovnim podatkom.

 

"Večina prebivalstva, torej pravih lastnikov državnega premoženja, meni, da je prodaja škodljiva in jo zavrača. Tudi oblasti dvomijo v njeno koristnost, a trdijo, da morajo prodajati, ker so to obljubile evropskim oblastem in finančnim trgom. Prodaja torej ni ne poštena, ne prostovoljna in ne koristna." 

 

Pisec peticije zamolči, zakaj je prišlo do zaveze o intenzivnejši privatizaciji. Generalni direktorat Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve (ECFIN) je že junija 2013 analiziral podjetja, ki so bila v lasti ali pod prevladujočim vplivom slovenske države, torej politike. Ugotovil je lastniške in druge povezave med državnimi podjetji v težavah in državnimi bankami, kar je povečalo vrednost slabih terjatev in s tem tveganja. Dolg državnih podjetij je dosegal kar 30 odstotkov BDP, čeprav so ustvarila le šestino dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu. ECFIN  je zato junija 2013 opozoril na fiskalna tveganja, povezana z državnimi podjetji, na pomanjkljivo korporativno upravljanje in prezadolženost državnih podjetij. Obenem je svetoval znižanje vloge države, zlasti v finančnem sektorju in nekaterih drugih panogah. To pa zato, ker so mnogi sektorji, ki so jih pregledali, v drugih tržnih gospodarstvih pretežno v zasebni lasti. 

 

Paradoks je,  da v Bruslju menijo, da bi bil ta del gospodarstva zaradi negativnih učinkov politike bistveno koristnejši in učinkovitejši za slovensko gospodarstvo in širšo družbo, če bi umaknili državo iz teh podjetij, ne pa zato, ker bi vsiljevali a priori neprostovoljno prodajo. Tvorci peticije pa iz Bruslja delajo zunanjega sovražnika.

 

"Dejansko ne prodajamo le podjetij, prodajamo ostanke gospodarske suverenosti. Čemu sploh smo se osamosvajali? Da bomo sami pa tudi naši otroci in vnuki postali poceni delovna sila multinacionalk?"

 

Ne prodajamo ostankov gospodarske suverenosti. Težava ni v tem, da bi kdo hotel prodati kar vse povprek. Težava je v tem, ker je slovenska država izjemno velika lastnica gospodarstva, daleč nad povprečjem EU. To pa onemogoča normalno delovanje gospodarstva, ker so interesi politikov in povezanih interesnih skupin pogosto v izrazitem nasprotju z interesom širše skupnosti. Zato tudi tolikšna korupcijska tveganja.

 

Slovenska država je imela ob koncu lanskega leta v posredni, neposredni lasti ali pod močnim kontrolnim deležem (minimalno 25-odstotni lastniški delež) okoli 640 družb (bank, zavarovalnic in podjetij). Kar 80.000 ljudi je bilo zaposlenih v teh državnih podjetjih, v bankah še dodatnih 7.000 in v zavarovalnicah 5.000. V državnih družbah je bilo tako zaposlenih kar 14,5 % vseh zaposlenih v gospodarstvu. Če upoštevamo še število zaposlenih v javnem sektorju (158.000), je bilo od države odvisno vsako tretje delovno mesto (250.000 ljudi). Vsakokratna vlada je tako v Sloveniji strahotno velik kapitalist in delodajalec.

 

Delež državnega lastništva je bil najvišji v energetiki in javni oskrbi, visok pa tudi v rudarstvu, prehrambeni industriji, transportu in skladiščenju, turizmu, telekomunikacijah in financah. Družbe v državni lasti (okoli 600) so v lanskem letu ustvarile za 143 milijonov evrov neto izgube. Ustvarile so 22 % vsega dobička in 29 % celotne izgube v gospodarskih družbah, zato so bile podpovprečno donosne. Od analize ECFIN-a iz leta 2013 se torej ni veliko spremenilo.

 

Še banke. V devetih  letih, od leta 2005 do 2013, so banke v posredni in neposredni državni lasti ustvarile 3,2 milijarde evrov izgube, banke v tuji lasti pa 220 milijonov evrov dobička.

 

Negospodarno poslovanje državnih podjetij pogosto pomeni oviro za nastop zasebnega sektorja, tudi prihodu tujega kapitala. Posledično nismo dovolj deležni prenosa dobrih praks pri proizvodnji, upravljanju podjetij, kar je težko izmeriti, pozna pa se na nižji blaginji v državi in manj delovnih mestih. V današnjem globalnem svetu so mnoge panoge izjemno ozko specializirane, znanje pa je osredotočeno pri upravljavcih in lastnikih teh dejavnosti. Pričakovati, da bo državni lastnik uspešno lahko vodil tako širok spekter podjetij v tako različnih dejavnostih in nišah, je v današnji globalni konkurenci čista utopija in hkrati zavajanje javnosti. 

 

"Evropska komisija nima pravice posegati v naš pravni red, kaj šele zahtevati »privatizacijo«, a to počne zaradi naše klečeplaznosti. Da bomo razjezili kapitalske trge in izgubili verodostojnost, sta votla argumenta tujih in domačih špekulantov, ki s prodajo služijo. Mnogo bolj kot neuspeh Slovenije, jih skrbi njen uspeh, saj jim kvari zaslužke." 

 

Ko ni pravih argumentov, je treba najti zunanjega sovražnika. Zveri iz karikature v Mladini. Že v nekdanji Jugoslaviji je bil znan pregovor, da bo država obstala toliko časa, dokler bomo imeli skupnega, tudi namišljenega sovražnika. Slovenija se seveda ne more primerjati z nekdanjo državo. A taktika, ki je vidna v besedilu peticije, zelo spominja na ta pregovor.

 

Kapitalskih trgov ne bomo razjezili, bomo pa s takšnimi karikaturami in peticijami dodatno usmerili investitorje, da bodo vlagali svoj denar, ohranjali in odpirali delovna mesta drugod, ne pa pri nas. Kot da si to še lahko privoščimo!

 

"Govorjenje o strateškem partnerstvu in strateških lastnikih je nesmiselno. Partnerstva sklepajo enakopravni subjekti. Ko podjetje prodamo, postane lastnina kupca. Zaveze o ohranitvi delovnih mest so le metanje peska v oči; kupec bo zaposlenost prilagajal maksimiranju dobička, kar je normalno. Še slabše je, če so kupci finančni skladi, saj že kupijo zato, da bodo preprodali." 

 

Drži, ko je podjetje prodano kupcu, je last kupca. A kupec za to dobi kupnino, s katero lahko upravlja. V rokah ima še vedno vrednost prodanega podjetja. Ameriški Goodyear v Kranju še vedno razvija nekdanjo Savino tovarno in nadaljuje tradicijo proizvodnje pnevmatik v hudi globalni konkurenci. Težava pri prodaji nekdanje Save je, da je bila kupnina bistveno slabše naložena. Namesto da bi imeli dve Savi, imamo zdaj samo eno, pa še malce zraven. Večina kupnine pa je izpuhtela, ne zaradi prodaje podjetja, temveč zaradi slabih naložb kupnine. 

 

To je samo en primer. Večina tujih investicij v Sloveniji je uspešna. Tudi veliko prodaj podjetij domačim zasebnim lastnikom je uspešnih in se razvijajo. Mnoga od teh podjetij so del korpusa slovenskih izvoznikov, ki so kljub krizi od leta 2009 naprej povečali izvoz za več kot 40 odstotkov! Res pa je prišlo do hudih anomalij, zlasti tam, kjer je bila v spregi dela političnih in gospodarskih elit izpeljana nepregledna privatizacija napačnim lastnikom z izkrivljeno strategijo. 

 

Ni problem v privatizaciji. Problema sta v nepreglednih in strateško zgrešenih privatizacijah in v totalnem odporu kakršnikoli privatizaciji, s stigmatizacijsko taktiko tako imenovane razprodaje državne srebrnine. O tem pričajo tudi besednjak in druge navedbe iz naslednjega odstavka peticije:

 

"Razprodaja je vsiljena ideološka odtujitev, ki naj bi zagotovila prelom z »umazano« socialistično preteklostjo, v kateri so bila zgrajena podjetja, ki jih zdaj prodajamo, in ki bo Slovenijo uvrstila med druga nekdanja socialistična gospodarstva, o katerih usodi odločajo lastniki multinacionalk.

 

Najbrž podjetje, ki ga prevzame multinacionalka, res postane učinkovitejše, a družbeni (gospodarski, socialni, razvojni, ekološki) učinki niso pozitivni, kar potrjujejo empirične študije in dogajanja v gospodarstvih, ki so prodala vse, kar se je dalo prodati. Med krizo je prav zaradi prodaj podjetij pred tem iz nekdanjih socialističnih držav letno odtekalo 40 milijard evrov." 

 

Države, ki jih omenja peticija, zaradi že navedenih dejstev sploh niso primerljive s Slovenijo. Slovenija je doslej privatizirala zelo malo, ne pa vsega, kot je navedeno v peticiji. Poleg tega je podatek nazorno enostranski. Ne govori o prednostih privatizacij, ampak zgolj o odlivih dobička. Toda, ali bi bila češka Škoda danes res tako konkurenčna in bi imelo toliko ljudi zaposlitev, če se Čehi ne bi odločili za prodajo Škode Volkswagnu, ki je s svojim znanjem omogočil tudi njeno konkurenčnost? Ne morete meriti le odliva dobičkov, ampak tudi koristi od konkurenčno močnejših podjetij.

 

"»Privatizacija« naj bi preprečila nedostojno vmešavanje politike v podjetja. A državna podjetja, na primer Telekom, bomo prodali državnim podjetjem drugih držav. Zdravilo za preprečitev nespodobnega vmešavanja pa je enostavno; vladajoča stranka ali koalicija naj se preneha nedostojno vmešavati." 

 

Bilo bi lepo, če bi še verjeli v to pravljico iz zadnjega stavka. Pa nas vsakodnevno dogajanje prepriča, da so to žal le pravljice.

 

Rešitev je drugačna: uravnotežiti, torej zmanjšati moč politike v gospodarstvu, ki je v Sloveniji še vedno izrazita. To je mogoče le s privatizacijo pomembnega dela, ne pa celote državnega premoženja. Privatizacija mora biti pregledna in strateško usmerjena k pridobitvi lastnikov, ki imajo znanje in moč, da bodo razvijali podjetja in odpirali delovna mesta še naprej. 

 

Radikalna nepregledna privatizacija vsega, brez te strateške usmeritve, in vnaprejšnja stigmatizacija privatizacije pod krinko "razprodaje" državnega premoženja sta med največjimi sovražnicami tako boljšega gospodarskega razvoja kot višjega standarda prebivalcev v Sloveniji.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
0
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,308
02/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,258
03/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,883
04/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,264
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,464
06/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,231
07/
Operacija Ibiza: Kako je lažna Rusinja tik pred evropskimi volitvami potopila Svobodnjake in povzročila padec avstrijske vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,228
08/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,052
09/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 850
10/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,015