Razkrivamo

Namesto iz zdravstvene blagajne ministrica pobira kar iz žepov upokojencev

Neživljenjska ministrica, namesto da bi reševala probleme državljank in državljanov, le-te raje pometa pod preprogo. Zdi se, da so državne koncesije same sebi namen, vsaj tako meni ministrica dr. Anja Kopač Mrak, ki se skriva za togo zakonodajo in zapravlja davkoplačevalski denar, ki bi ga morala nameniti pomoči potrebnim starejšim državljanom. Prav ste slišali, tistim državljanom, ki vse težje shajajo iz dneva v dan, za lastno preživetje pa potrebujejo nujno zdravstveno nego. Tistim državljanom, ki v svoji jeseni življenja čakajo tudi škandalozno več let, da dobijo prosto mesto v domovih za ostarele.

08.01.2015 20:17
Piše: Kizo

Kar 130 enot za starejše in takojšnje pomoči potrebne državljane v letu 2015, torej sedem let po dodeljeni koncesiji, (še) ni zgrajenih, čeprav obstaja interes na vseh straneh.

Ni kaj, Slovenija je znova dokazano zgolj socialna država na papirju.

 

Ergo: namesto da bi vsi vpleteni našli skupni jezik in oba projekta dokončali, so 13. maja 2014 v podjetju IMP, d.d. dobili dopis MDDSZEM, da prenos že podeljene koncesije ni mogoč, 12. septembra 2014 pa v Comett domovi od istega ministrstva dobijo še obvestilo o prenehanju koncesije. 

Ko imajo skupni interes trikotnik - ministrstvo, občina in zasebni vlagatelj - gre le malokdaj kaj narobe. Še posebej, če ministrstvo izda koncesijo, občina priskrbi vso dokumentacijo in zagotovi zemljišče, zasebnik pa kapital.  Projekt, kot je izgradnja doma za starejše občane, ne bi smel imeti ovir, saj gre za pomoč tisti najbolj ranljivi socialni kategoriji državljanov - starejšim in pomoči potrebnim ljudem, katerih interese pretežno zastopa tudi politična stranka vladne koalicije DeSUS. Pa ni tako. Primer bi bil smešen, če ne bi bil žalosten, in ga je mogoče preslikati na mnogo drugih podobnih primerov v Sloveniji. Pod novo vlado, novimi ministri, novim zagonom, mladostjo ...

 

Konkretno: ministrstvo izda koncesijo za izvajanje storitev javne službe institucionalnega varstva starejših v domovih. Občina zagotovi vso prostorsko, gradbeno, okolijsko dokumentacijo za izvedbo projekta, zasebnik z referenčnimi projekti in kapitalom želi zgraditi objekt, toda ... 

 

Podjetje, ki je od države oz. ministrstva dobilo koncesijo pred izvajanjem projekta, postane del drugega, večjega podjetja. Povedano po domače: podjetje s koncesijo je prevzeto, novonastala družba pa želi nadaljevati projekt izgradnje doma za ostarele, ki bi sicer nikdar ne ugledal luči sveta. In tu pride do biblijskega zapleta. Čeprav imamo v Sloveniji podeljenih 977 tovrstnih "nedelujočih" koncesij za nekaj deset tisoč pomoči potrebnih ljudi, za katere  država iz proračuna nameni in subvencionira približno z 250 evri vsakega posameznika mesečno, nimamo zakonodaje, ki bi regulirala opisani primer.

 

Pravni subjekti, torej podjetja, se med seboj združujejo in prevzemajo, to ni nikakršna novost za ministrstva. Koncesionarske zaveze in pravila so spisani v aktih o koncesijah. Vse regulira zakonodaja v okviru ministrstva za zdravje, ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in ministrstva za finance. Pa se vseeno zaplete. Kar 130 enot za starejše in takojšnje pomoči potrebne državljane v letu 2015, torej sedem let po dodeljeni koncesiji, (še) ni zgrajenih, čeprav obstaja interes na vseh straneh.

 

Kako je to mogoče? Ministrstvo je pred podelitvijo koncesije moralo preveriti vsakega bodočega koncesionarja, torej pričakovano ve, s kom ima opravka. Vmes je – kot ničkoliko podjetij pred njimi – podjetje zašlo v finančne težave, se še prej dokazalo z referenčnim projektom na Gorenjskem, a ga je k sreči uspešno pred potopom prevzela druga družba. Novi lastnik podjetja s koncesijo o pravni spremembi, ki nima vpliva na izvedbo koncesijskega projekta, obvesti ustrezna ministrstva in občino. Za vsak slučaj za pravna mnenja najame odvetniško pisarno, še prej za mnenje zaprosi Urad za javna naročila pri ministrstvu za finance, kar bi naredil vsak resen izvajalec tovrstnih projektov. Še posebej, ker ima projekt podporo lokalne skupnosti in je na trgu potreba po izbranih storitvah izjemna. Ministrstvo torej pozna tako staro podjetje z referencami kot novo podjetje, ki želi izpeljati do konca projekt. Ljudje v podjetjih so isti, namen tudi.

 

Še bolj konkretno: Pred leti, natančno 14. oktobra 2008, je podjetje Comett domovi, d.o.o. dobilo koncesijo za izvajanje dejavnosti javne službe institucionalnega varstva starejših v domovih za starejše na lokaciji Moravče pri Ljubljani za približno 130 uporabnikov tovrstnih storitev. Vmes je podjetje zaradi finančnih težav prevzelo drugo podjetje IMP, d.d. oziroma njena hčerinska družba IMP MGC Bistrica, d.o.o. 

 

Do 1. aprila 2010, ki je koncesijsko določen datum za izgradnjo doma v Moravčah,  podjetje Comett domovi ni izpolnilo obveznosti, mimogrede, medtem je Comett domovi leta  2012 v Kranjski Gori končal projekt doma starejših občanov, pa  se je zapletlo. Navkljub temu, da je občina imela interes in so skupaj iskali finančne rešitve za nastalo situacijo. Vmes je IMP, d.d. oziroma njena hčerinska družba IMP MGC Bistrica, d.o.o. v Domžalah že zgradilo tak podoben dom za starejše občane, a ker nima koncesije, mora breme medicinske zdravstvene oskrbe, ki je sicer v domeni države, plačevati iz lastnih sredstev oz. mora ponujati svojim varovancem dražje storitve kot drugi domovi s podeljenimi koncesijami. S prevzemom podjetja Comett domovi so v IMP želeli zadovoljiti apetite vseh: starejših občanov v Domžalah, v Moravčah, ministrstva, da koncesija ne bi šla v nič, in občine, ki bi veliko pridobila s takim objektom, saj je v ta projekt vložila tudi lastna sredstva in zemljišče.

 

Povedano drugače in v pravnem jeziku za poznavalce: pravno formalno ni nikakršnih ovir za prehod koncesije iz premoženja obstoječega koncesionarja po postopku statusnega preoblikovanja podjetja z univerzalnim pravnim nasledstvom na prevzemno družbo. Po prehodu pride do spremenjenih okoliščin, kot navaja zakonodaja, in so le-te utemeljena podlaga za spremembo vsebine koncesijskega razmerja. Vendar se temu navkljub koncesijska dejavnost takoj začne izvajati tako na lokaciji Domžale kot tudi na lokaciji Moravče. Sprememba vsebine koncesijskega razmerja ne predstavlja bistvene spremembe, saj se delno spremeni le mikrolokacija izvajanja dejavnosti, kapaciteta in krajevno območje izvajanja koncesije pa ostaneta nespremenjeni.

 

Ergo: namesto da bi vsi vpleteni našli skupni jezik in oba projekta dokončali, so 13. maja 2014 v podjetju IMP, d.d. dobili dopis MDDSZEM, da prenos že podeljene koncesije ni mogoč, 12. septembra 2014 pa v Comett domovi od istega ministrstva dobijo še obvestilo o prenehanju koncesije. 

 

Kratek, jedrnat in enostavčen ter k samemu bistvu usmerjen odgovor je, paradoksalno, hkrati preveč splošen. Zaradi togosti zakonodaje, neživljenjskih aktov in birokratske zaplankanosti starejši občani, ki so pomoči potrebni, niti v Domžalah v že zgrajenem niti v Moravčah v še ne zgrajenem domu nimajo možnosti koristiti "brezplačne" medicinske oskrbe. Država torej raje podeljuje koncesije v prazno in le na papirju subvencionira storitve, ki jih sama blokira.

 

In glavni igralec v tej zgodbi je ministrica, ki sliši na ime dr. Anja Kopač Mrak. Z mladostjo in prožnostjo bi v novi, dokazovanja željni vladi lahko delala premike. Pozitivne premike. V smeri življenjske zakonodaje, v smeri zakonskih prilagajanj družbenim tokovom in pravilom. Pričujoč zaplet, ki ima fatalne posledice za vse vpletene, bi od ministrice terjal zgolj življenjski premislek o tem, da je potrebno zaplete reševati, ne pa jih ukinjati s pometanjem pod preprogo. Da je potrebno deležnikom v projektih, še posebej ko gre za starejše in pomoči potrebne ljudi, stopiti naproti, ne pa mižati. Kaj o tem mislijo drugi ministri in etični predsednik vlade?

 

Ni kaj, Slovenija je znova dokazano zgolj socialna država na papirju. Očitno države ne skrbi, da morajo njeni državljani vsak mesec odšteti 250 evrov iz lastnega žepa, čeprav bi to morala storiti na podlagi koncesijske zaveze država sama iz zdravstvene blagajne. Pozitivna odločitev ministrice v takšnih primerih bi bila povsem v skladu z veljavnimi predpisi in zakonodajo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
16
21.05.2019 21:10
Vsake volitve, tudi tiste v Evropski parlament, občutno dvignejo raven patološkega narcisizma med politiki. Za boljši vpogled v ... Več.
Piše: Uredništvo
"Kdo ve, če tudi v meni ne počiva oseba, ki bi lahko postala papež!"
2
17.05.2019 22:59
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo četrti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
4
15.05.2019 23:59
Aljoša Pečan je leta 1998 kot uradnik ministrstva za gospodarstvo po nalogu tedanjega ministra vodil sklepanje poravnav z ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
17
14.05.2019 23:30
Ob novici, da je slovenski zunanji minister svojemu italijanskemu kolegu predlagal skupne policijske patrulje za učinkovito ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
7
10.05.2019 21:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo tretji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Vitomil Zupan: Obraz sežganega (2/10)
0
03.05.2019 23:59
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo drugi odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Vitomil Zupan: Obraz sežganega (1/10)
3
26.04.2019 23:00
V sodelovanju z založbo Beletrina bomo v desetih nadaljevanjih objavili odlomke iz čitanke Vitomila Zupana z naslovom Obraz ... Več.
Piše: Uredništvo
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
10
23.04.2019 23:45
V občini Komen, kamor geografsko sodi tudi Štanjel, bo jutri 5. redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu bo odvzem naziva ... Več.
Piše: Uredništvo, Jožef Švagelj
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
4
20.04.2019 14:01
Končno sem dočakal veliki intelektualni spopad umov moderne dobe, Jordana Petersona in Slavoja Žižka. V samem dogodku sem res ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
26
18.04.2019 23:00
Potem ko si je Marko Makovec zapravil možnosti za imenovanje na veleposlaniški položaj v Zagrebu, se je izmed ostalih kandidatov ... Več.
Piše: Uredništvo
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
14
18.04.2019 00:00
Ker se Marjanu Šarcu nevarno približuje zgodba s prisluškovanjem dvema tujima državljanoma, katerih pogovor je objavila zasebna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
15
15.04.2019 23:45
Orožarski posel stoletja, ki ga je vodila prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja, niso pokopale proračunske nejasnosti, pač pa ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
20
14.04.2019 23:15
Star slovenski pregovor pravi: za vsako rit raste palica, tudi zate! To ti obljubim. To sporočilo sem dobil v nedeljo zjutraj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
5
11.04.2019 21:00
Medtem ko slovenska vlada ni bila pripravljena finančno podpreti mreženacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Prisluškovalni škandal: "Bizantinska realpolitika" Hrvaške ali kako je SOA nadigrala SOVO
9
07.04.2019 21:00
Bolj kot nad Hrvaško smo lahko začudeninad naivnostjo in nesposobnostjo slovenskih politikov in diplomatov, ki so nas pripeljali ... Več.
Piše: Igor Mekina
Éric Vuillard, Dnevni red: Mrtvi (6)
3
06.04.2019 06:00
Alma Biro ni naredila samomora. Karl Schlesinger ni naredil samomora. Leopold Bien ni naredil samomora. Tudi Helene Kuhner ne. ... Več.
Piše: Uredništvo
Davkoplačevalec Vili je spet udaril: V pismu evropske bankirje poziva, naj za božjo voljo ne kreditirajo 2. tira
8
05.04.2019 14:00
Vili Kovačič, znan tudi pod vzdevkom Državljan K., je v imenu civilnodružbene iniciative Davkoplačevalci se ne damo direktorju ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Veleposlanik: Marko Makovec se je že zahvaljeval za čestitke za novo službo, ki pa jo uradno sploh še nima!
7
04.04.2019 22:45
Včeraj smo poročali o škandalu z imenovanjem bodočega veleposlanika na Hrvaškem. Nekdanji predsednikov svetovalec Marko Makovec, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ups, bivšemu Pahorjevemu svetovalcu Makovcu že čestitajo za imenovanje za veleposlanika v Zagrebu, čeprav postopek sploh še ni končan!
9
03.04.2019 23:11
Česa takšnega slovenska diplomacija res ne pomni: da bi nekdo v medijih postal novi veleposlanik v tujini, še preden bi bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Društvo senilnih pisateljev: V lasti imajo nepremičnine, vredne več milijonov evrov, nimajo pa denarja za novo streho!
6
03.04.2019 00:00
Kaj se dogaja v Društvu slovenskih pisateljev, da je dan pred prvim aprilom odstopila predsednica Aksinja Kermauner, ki je ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,819
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,036
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,587
04/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 1,180
05/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,353
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,210
07/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,039
08/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,491
09/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,312
10/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 969