Razkrivamo

Namesto iz zdravstvene blagajne ministrica pobira kar iz žepov upokojencev

Neživljenjska ministrica, namesto da bi reševala probleme državljank in državljanov, le-te raje pometa pod preprogo. Zdi se, da so državne koncesije same sebi namen, vsaj tako meni ministrica dr. Anja Kopač Mrak, ki se skriva za togo zakonodajo in zapravlja davkoplačevalski denar, ki bi ga morala nameniti pomoči potrebnim starejšim državljanom. Prav ste slišali, tistim državljanom, ki vse težje shajajo iz dneva v dan, za lastno preživetje pa potrebujejo nujno zdravstveno nego. Tistim državljanom, ki v svoji jeseni življenja čakajo tudi škandalozno več let, da dobijo prosto mesto v domovih za ostarele.

08.01.2015 20:17
Piše: Kizo

Kar 130 enot za starejše in takojšnje pomoči potrebne državljane v letu 2015, torej sedem let po dodeljeni koncesiji, (še) ni zgrajenih, čeprav obstaja interes na vseh straneh.

Ni kaj, Slovenija je znova dokazano zgolj socialna država na papirju.

 

Ergo: namesto da bi vsi vpleteni našli skupni jezik in oba projekta dokončali, so 13. maja 2014 v podjetju IMP, d.d. dobili dopis MDDSZEM, da prenos že podeljene koncesije ni mogoč, 12. septembra 2014 pa v Comett domovi od istega ministrstva dobijo še obvestilo o prenehanju koncesije. 

Ko imajo skupni interes trikotnik - ministrstvo, občina in zasebni vlagatelj - gre le malokdaj kaj narobe. Še posebej, če ministrstvo izda koncesijo, občina priskrbi vso dokumentacijo in zagotovi zemljišče, zasebnik pa kapital.  Projekt, kot je izgradnja doma za starejše občane, ne bi smel imeti ovir, saj gre za pomoč tisti najbolj ranljivi socialni kategoriji državljanov - starejšim in pomoči potrebnim ljudem, katerih interese pretežno zastopa tudi politična stranka vladne koalicije DeSUS. Pa ni tako. Primer bi bil smešen, če ne bi bil žalosten, in ga je mogoče preslikati na mnogo drugih podobnih primerov v Sloveniji. Pod novo vlado, novimi ministri, novim zagonom, mladostjo ...

 

Konkretno: ministrstvo izda koncesijo za izvajanje storitev javne službe institucionalnega varstva starejših v domovih. Občina zagotovi vso prostorsko, gradbeno, okolijsko dokumentacijo za izvedbo projekta, zasebnik z referenčnimi projekti in kapitalom želi zgraditi objekt, toda ... 

 

Podjetje, ki je od države oz. ministrstva dobilo koncesijo pred izvajanjem projekta, postane del drugega, večjega podjetja. Povedano po domače: podjetje s koncesijo je prevzeto, novonastala družba pa želi nadaljevati projekt izgradnje doma za ostarele, ki bi sicer nikdar ne ugledal luči sveta. In tu pride do biblijskega zapleta. Čeprav imamo v Sloveniji podeljenih 977 tovrstnih "nedelujočih" koncesij za nekaj deset tisoč pomoči potrebnih ljudi, za katere  država iz proračuna nameni in subvencionira približno z 250 evri vsakega posameznika mesečno, nimamo zakonodaje, ki bi regulirala opisani primer.

 

Pravni subjekti, torej podjetja, se med seboj združujejo in prevzemajo, to ni nikakršna novost za ministrstva. Koncesionarske zaveze in pravila so spisani v aktih o koncesijah. Vse regulira zakonodaja v okviru ministrstva za zdravje, ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in ministrstva za finance. Pa se vseeno zaplete. Kar 130 enot za starejše in takojšnje pomoči potrebne državljane v letu 2015, torej sedem let po dodeljeni koncesiji, (še) ni zgrajenih, čeprav obstaja interes na vseh straneh.

 

Kako je to mogoče? Ministrstvo je pred podelitvijo koncesije moralo preveriti vsakega bodočega koncesionarja, torej pričakovano ve, s kom ima opravka. Vmes je – kot ničkoliko podjetij pred njimi – podjetje zašlo v finančne težave, se še prej dokazalo z referenčnim projektom na Gorenjskem, a ga je k sreči uspešno pred potopom prevzela druga družba. Novi lastnik podjetja s koncesijo o pravni spremembi, ki nima vpliva na izvedbo koncesijskega projekta, obvesti ustrezna ministrstva in občino. Za vsak slučaj za pravna mnenja najame odvetniško pisarno, še prej za mnenje zaprosi Urad za javna naročila pri ministrstvu za finance, kar bi naredil vsak resen izvajalec tovrstnih projektov. Še posebej, ker ima projekt podporo lokalne skupnosti in je na trgu potreba po izbranih storitvah izjemna. Ministrstvo torej pozna tako staro podjetje z referencami kot novo podjetje, ki želi izpeljati do konca projekt. Ljudje v podjetjih so isti, namen tudi.

 

Še bolj konkretno: Pred leti, natančno 14. oktobra 2008, je podjetje Comett domovi, d.o.o. dobilo koncesijo za izvajanje dejavnosti javne službe institucionalnega varstva starejših v domovih za starejše na lokaciji Moravče pri Ljubljani za približno 130 uporabnikov tovrstnih storitev. Vmes je podjetje zaradi finančnih težav prevzelo drugo podjetje IMP, d.d. oziroma njena hčerinska družba IMP MGC Bistrica, d.o.o. 

 

Do 1. aprila 2010, ki je koncesijsko določen datum za izgradnjo doma v Moravčah,  podjetje Comett domovi ni izpolnilo obveznosti, mimogrede, medtem je Comett domovi leta  2012 v Kranjski Gori končal projekt doma starejših občanov, pa  se je zapletlo. Navkljub temu, da je občina imela interes in so skupaj iskali finančne rešitve za nastalo situacijo. Vmes je IMP, d.d. oziroma njena hčerinska družba IMP MGC Bistrica, d.o.o. v Domžalah že zgradilo tak podoben dom za starejše občane, a ker nima koncesije, mora breme medicinske zdravstvene oskrbe, ki je sicer v domeni države, plačevati iz lastnih sredstev oz. mora ponujati svojim varovancem dražje storitve kot drugi domovi s podeljenimi koncesijami. S prevzemom podjetja Comett domovi so v IMP želeli zadovoljiti apetite vseh: starejših občanov v Domžalah, v Moravčah, ministrstva, da koncesija ne bi šla v nič, in občine, ki bi veliko pridobila s takim objektom, saj je v ta projekt vložila tudi lastna sredstva in zemljišče.

 

Povedano drugače in v pravnem jeziku za poznavalce: pravno formalno ni nikakršnih ovir za prehod koncesije iz premoženja obstoječega koncesionarja po postopku statusnega preoblikovanja podjetja z univerzalnim pravnim nasledstvom na prevzemno družbo. Po prehodu pride do spremenjenih okoliščin, kot navaja zakonodaja, in so le-te utemeljena podlaga za spremembo vsebine koncesijskega razmerja. Vendar se temu navkljub koncesijska dejavnost takoj začne izvajati tako na lokaciji Domžale kot tudi na lokaciji Moravče. Sprememba vsebine koncesijskega razmerja ne predstavlja bistvene spremembe, saj se delno spremeni le mikrolokacija izvajanja dejavnosti, kapaciteta in krajevno območje izvajanja koncesije pa ostaneta nespremenjeni.

 

Ergo: namesto da bi vsi vpleteni našli skupni jezik in oba projekta dokončali, so 13. maja 2014 v podjetju IMP, d.d. dobili dopis MDDSZEM, da prenos že podeljene koncesije ni mogoč, 12. septembra 2014 pa v Comett domovi od istega ministrstva dobijo še obvestilo o prenehanju koncesije. 

 

Kratek, jedrnat in enostavčen ter k samemu bistvu usmerjen odgovor je, paradoksalno, hkrati preveč splošen. Zaradi togosti zakonodaje, neživljenjskih aktov in birokratske zaplankanosti starejši občani, ki so pomoči potrebni, niti v Domžalah v že zgrajenem niti v Moravčah v še ne zgrajenem domu nimajo možnosti koristiti "brezplačne" medicinske oskrbe. Država torej raje podeljuje koncesije v prazno in le na papirju subvencionira storitve, ki jih sama blokira.

 

In glavni igralec v tej zgodbi je ministrica, ki sliši na ime dr. Anja Kopač Mrak. Z mladostjo in prožnostjo bi v novi, dokazovanja željni vladi lahko delala premike. Pozitivne premike. V smeri življenjske zakonodaje, v smeri zakonskih prilagajanj družbenim tokovom in pravilom. Pričujoč zaplet, ki ima fatalne posledice za vse vpletene, bi od ministrice terjal zgolj življenjski premislek o tem, da je potrebno zaplete reševati, ne pa jih ukinjati s pometanjem pod preprogo. Da je potrebno deležnikom v projektih, še posebej ko gre za starejše in pomoči potrebne ljudi, stopiti naproti, ne pa mižati. Kaj o tem mislijo drugi ministri in etični predsednik vlade?

 

Ni kaj, Slovenija je znova dokazano zgolj socialna država na papirju. Očitno države ne skrbi, da morajo njeni državljani vsak mesec odšteti 250 evrov iz lastnega žepa, čeprav bi to morala storiti na podlagi koncesijske zaveze država sama iz zdravstvene blagajne. Pozitivna odločitev ministrice v takšnih primerih bi bila povsem v skladu z veljavnimi predpisi in zakonodajo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
7
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.367
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.239
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.919
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 794
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 923