Razkrivamo

Namesto iz zdravstvene blagajne ministrica pobira kar iz žepov upokojencev

Neživljenjska ministrica, namesto da bi reševala probleme državljank in državljanov, le-te raje pometa pod preprogo. Zdi se, da so državne koncesije same sebi namen, vsaj tako meni ministrica dr. Anja Kopač Mrak, ki se skriva za togo zakonodajo in zapravlja davkoplačevalski denar, ki bi ga morala nameniti pomoči potrebnim starejšim državljanom. Prav ste slišali, tistim državljanom, ki vse težje shajajo iz dneva v dan, za lastno preživetje pa potrebujejo nujno zdravstveno nego. Tistim državljanom, ki v svoji jeseni življenja čakajo tudi škandalozno več let, da dobijo prosto mesto v domovih za ostarele.

08.01.2015 20:17
Piše: Kizo

Kar 130 enot za starejše in takojšnje pomoči potrebne državljane v letu 2015, torej sedem let po dodeljeni koncesiji, (še) ni zgrajenih, čeprav obstaja interes na vseh straneh.

Ni kaj, Slovenija je znova dokazano zgolj socialna država na papirju.

 

Ergo: namesto da bi vsi vpleteni našli skupni jezik in oba projekta dokončali, so 13. maja 2014 v podjetju IMP, d.d. dobili dopis MDDSZEM, da prenos že podeljene koncesije ni mogoč, 12. septembra 2014 pa v Comett domovi od istega ministrstva dobijo še obvestilo o prenehanju koncesije. 

Ko imajo skupni interes trikotnik - ministrstvo, občina in zasebni vlagatelj - gre le malokdaj kaj narobe. Še posebej, če ministrstvo izda koncesijo, občina priskrbi vso dokumentacijo in zagotovi zemljišče, zasebnik pa kapital.  Projekt, kot je izgradnja doma za starejše občane, ne bi smel imeti ovir, saj gre za pomoč tisti najbolj ranljivi socialni kategoriji državljanov - starejšim in pomoči potrebnim ljudem, katerih interese pretežno zastopa tudi politična stranka vladne koalicije DeSUS. Pa ni tako. Primer bi bil smešen, če ne bi bil žalosten, in ga je mogoče preslikati na mnogo drugih podobnih primerov v Sloveniji. Pod novo vlado, novimi ministri, novim zagonom, mladostjo ...

 

Konkretno: ministrstvo izda koncesijo za izvajanje storitev javne službe institucionalnega varstva starejših v domovih. Občina zagotovi vso prostorsko, gradbeno, okolijsko dokumentacijo za izvedbo projekta, zasebnik z referenčnimi projekti in kapitalom želi zgraditi objekt, toda ... 

 

Podjetje, ki je od države oz. ministrstva dobilo koncesijo pred izvajanjem projekta, postane del drugega, večjega podjetja. Povedano po domače: podjetje s koncesijo je prevzeto, novonastala družba pa želi nadaljevati projekt izgradnje doma za ostarele, ki bi sicer nikdar ne ugledal luči sveta. In tu pride do biblijskega zapleta. Čeprav imamo v Sloveniji podeljenih 977 tovrstnih "nedelujočih" koncesij za nekaj deset tisoč pomoči potrebnih ljudi, za katere  država iz proračuna nameni in subvencionira približno z 250 evri vsakega posameznika mesečno, nimamo zakonodaje, ki bi regulirala opisani primer.

 

Pravni subjekti, torej podjetja, se med seboj združujejo in prevzemajo, to ni nikakršna novost za ministrstva. Koncesionarske zaveze in pravila so spisani v aktih o koncesijah. Vse regulira zakonodaja v okviru ministrstva za zdravje, ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in ministrstva za finance. Pa se vseeno zaplete. Kar 130 enot za starejše in takojšnje pomoči potrebne državljane v letu 2015, torej sedem let po dodeljeni koncesiji, (še) ni zgrajenih, čeprav obstaja interes na vseh straneh.

 

Kako je to mogoče? Ministrstvo je pred podelitvijo koncesije moralo preveriti vsakega bodočega koncesionarja, torej pričakovano ve, s kom ima opravka. Vmes je – kot ničkoliko podjetij pred njimi – podjetje zašlo v finančne težave, se še prej dokazalo z referenčnim projektom na Gorenjskem, a ga je k sreči uspešno pred potopom prevzela druga družba. Novi lastnik podjetja s koncesijo o pravni spremembi, ki nima vpliva na izvedbo koncesijskega projekta, obvesti ustrezna ministrstva in občino. Za vsak slučaj za pravna mnenja najame odvetniško pisarno, še prej za mnenje zaprosi Urad za javna naročila pri ministrstvu za finance, kar bi naredil vsak resen izvajalec tovrstnih projektov. Še posebej, ker ima projekt podporo lokalne skupnosti in je na trgu potreba po izbranih storitvah izjemna. Ministrstvo torej pozna tako staro podjetje z referencami kot novo podjetje, ki želi izpeljati do konca projekt. Ljudje v podjetjih so isti, namen tudi.

 

Še bolj konkretno: Pred leti, natančno 14. oktobra 2008, je podjetje Comett domovi, d.o.o. dobilo koncesijo za izvajanje dejavnosti javne službe institucionalnega varstva starejših v domovih za starejše na lokaciji Moravče pri Ljubljani za približno 130 uporabnikov tovrstnih storitev. Vmes je podjetje zaradi finančnih težav prevzelo drugo podjetje IMP, d.d. oziroma njena hčerinska družba IMP MGC Bistrica, d.o.o. 

 

Do 1. aprila 2010, ki je koncesijsko določen datum za izgradnjo doma v Moravčah,  podjetje Comett domovi ni izpolnilo obveznosti, mimogrede, medtem je Comett domovi leta  2012 v Kranjski Gori končal projekt doma starejših občanov, pa  se je zapletlo. Navkljub temu, da je občina imela interes in so skupaj iskali finančne rešitve za nastalo situacijo. Vmes je IMP, d.d. oziroma njena hčerinska družba IMP MGC Bistrica, d.o.o. v Domžalah že zgradilo tak podoben dom za starejše občane, a ker nima koncesije, mora breme medicinske zdravstvene oskrbe, ki je sicer v domeni države, plačevati iz lastnih sredstev oz. mora ponujati svojim varovancem dražje storitve kot drugi domovi s podeljenimi koncesijami. S prevzemom podjetja Comett domovi so v IMP želeli zadovoljiti apetite vseh: starejših občanov v Domžalah, v Moravčah, ministrstva, da koncesija ne bi šla v nič, in občine, ki bi veliko pridobila s takim objektom, saj je v ta projekt vložila tudi lastna sredstva in zemljišče.

 

Povedano drugače in v pravnem jeziku za poznavalce: pravno formalno ni nikakršnih ovir za prehod koncesije iz premoženja obstoječega koncesionarja po postopku statusnega preoblikovanja podjetja z univerzalnim pravnim nasledstvom na prevzemno družbo. Po prehodu pride do spremenjenih okoliščin, kot navaja zakonodaja, in so le-te utemeljena podlaga za spremembo vsebine koncesijskega razmerja. Vendar se temu navkljub koncesijska dejavnost takoj začne izvajati tako na lokaciji Domžale kot tudi na lokaciji Moravče. Sprememba vsebine koncesijskega razmerja ne predstavlja bistvene spremembe, saj se delno spremeni le mikrolokacija izvajanja dejavnosti, kapaciteta in krajevno območje izvajanja koncesije pa ostaneta nespremenjeni.

 

Ergo: namesto da bi vsi vpleteni našli skupni jezik in oba projekta dokončali, so 13. maja 2014 v podjetju IMP, d.d. dobili dopis MDDSZEM, da prenos že podeljene koncesije ni mogoč, 12. septembra 2014 pa v Comett domovi od istega ministrstva dobijo še obvestilo o prenehanju koncesije. 

 

Kratek, jedrnat in enostavčen ter k samemu bistvu usmerjen odgovor je, paradoksalno, hkrati preveč splošen. Zaradi togosti zakonodaje, neživljenjskih aktov in birokratske zaplankanosti starejši občani, ki so pomoči potrebni, niti v Domžalah v že zgrajenem niti v Moravčah v še ne zgrajenem domu nimajo možnosti koristiti "brezplačne" medicinske oskrbe. Država torej raje podeljuje koncesije v prazno in le na papirju subvencionira storitve, ki jih sama blokira.

 

In glavni igralec v tej zgodbi je ministrica, ki sliši na ime dr. Anja Kopač Mrak. Z mladostjo in prožnostjo bi v novi, dokazovanja željni vladi lahko delala premike. Pozitivne premike. V smeri življenjske zakonodaje, v smeri zakonskih prilagajanj družbenim tokovom in pravilom. Pričujoč zaplet, ki ima fatalne posledice za vse vpletene, bi od ministrice terjal zgolj življenjski premislek o tem, da je potrebno zaplete reševati, ne pa jih ukinjati s pometanjem pod preprogo. Da je potrebno deležnikom v projektih, še posebej ko gre za starejše in pomoči potrebne ljudi, stopiti naproti, ne pa mižati. Kaj o tem mislijo drugi ministri in etični predsednik vlade?

 

Ni kaj, Slovenija je znova dokazano zgolj socialna država na papirju. Očitno države ne skrbi, da morajo njeni državljani vsak mesec odšteti 250 evrov iz lastnega žepa, čeprav bi to morala storiti na podlagi koncesijske zaveze država sama iz zdravstvene blagajne. Pozitivna odločitev ministrice v takšnih primerih bi bila povsem v skladu z veljavnimi predpisi in zakonodajo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
6
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
13
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
16
19.06.2019 23:59
Že dolgo nismo gledali tako javnega umiranja kakšnega podjetja, ki je registrirano v Sloveniji, kot v primeru nacionalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
11
17.06.2019 01:17
Lidia Glavina, bivša predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), je z nadzorniki dosegla sporazum o odpravnini v ... Več.
Piše: Uredništvo
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
0
16.06.2019 11:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo sedmi, zadnji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za ... Več.
Piše: Uredništvo
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
9
14.06.2019 22:00
Nadaljujemo z razkrivanjem ozadja afere, ki je izbruhnila po zavrnitvi Marka Pavlihe, slovenskega kandidata za sodnika na ... Več.
Piše: Uredništvo
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
6
13.06.2019 19:00
FIHO je tista fundacija, ki je namenjena financiranju invalidskih in humanitarnih organizacij. Vsako leto razporedi kar 20 ... Več.
Piše: Igor Mekina
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
11
12.06.2019 21:00
Ko so septembra 2017 uradno odprli hidroelektrarno Brežice, predzadnjo in najzmogljivejšo v verigi petih hidroelektrarn na ... Več.
Piše: Uredništvo
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
11
11.06.2019 18:00
Novica je močno odjeknila: dr. Marko Pavliha ne more postati sodnik na Splošnem sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu, kamor ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,560
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 1,947
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 1,977
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,822
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 880
06/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 938
07/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 816
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
Uredništvo
Ogledov: 889
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 738
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 700