Komentar

Pravica do smrti

V ljubljanskem kliničnem centru naj bi zdravnik neozdravljivo bolnemu pacientu na željo svojcev pomagal pri umiranju. Zdravniku sedaj stanovski kolegi grozijo z odvzemom licence, kriminalisti pa s preiskavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja umora. 

10.01.2015 09:52
Piše: Jaka Šoba

Odločamo lahko o smrti nerazumnih bitij, če pa so razumna, ima o njihovi smrti pravico odločati le država, ko zasleduje višje cilje, ki so posamezniku nedosegljivi in nedoumljivi.

Javnost bo v naslednjih dneh ne glede na to, ali je bila evtanazija opravljena s privolitvijo umrlega in njegovih svojcev, na eni strani obsojala, na drugi strani pa pozdravljala zdravnika in svojce. Pomembneje pa je, da bo to dejanje odprlo debato o dejanju, ki naj bi ga storil vsak vesten in sočuten skrbnik psa ali drugega živega bitja, na katerega je čustveno navezan, ko njegov "prijatelj" trpi močne, neozdravljive bolečine. Moje vprašanje v tej debati je sledeče. Če nam je jasno, da je prav, da pri neznosnih bolečinah in neozdravljivih stanjih in boleznih pomagamo živalim, zakaj nam ni jasno, da je to prav ali vsaj ni narobe tudi pri ljudeh?

 

Evtanazija je tabu naše družbe. Vsi po tihem priznavajo, da se dogaja ne le pasivna evtanazija, kjer se prekine zdravljenje, temveč tudi aktivna evtanazija, kjer se ljudem pomaga, da umrejo brez bolečin in z ohranjenim dostojanstvom. Naše v krščanski etiki zakoreninjene družbene norme pa nam prepovedujejo, da bi o tem odprto in racionalno govorili ter sprejeli aktivno evtanazijo kot nekaj ne-negativnega. Dejstvo je, da ni važno, ali ste verujoči ali ne, ali verjamete v posmrtno življenje ali ne, ali verjamete v pekel in nebesa, te norme so del vašega vsakdana in težko se je otresti družbenih spon, ki so zakoreninjene globoko v naši kulturi in pogledati na zadevo z druge, racionalne, zelo življenjske in človeške plati.

 

 

Ali je življenje res tako sveto?

 

Ženska lahko konča življenje ploda, ki ga nosi, to je dejstvo. O tem, ali je to prav ali ne, imajo ljudje nasprotujoča si mnenja, jaz bom svoje na hitro predstavil. Splav je odločitev o končanju življenja. Ni važno, kako boste definirali, kdaj zigota postane zarodek ali kdaj naj se plod šteje za posameznika in ima pravice. Plod je živ od trenutka spočetja, ko mu rečemo zigota, do smrti nekaj desetletij kasneje. Določitev neke fiktivne časovne meje za to, da rečemo, kdaj je tisto živo bitje blastula, kdaj zarodek in kdaj plod, je akademske narave in bolj kot kaj drugega koristi temu, da se embriologi znajo pogovarjati med sabo. Lahko se tolažimo, da smo vzeli življenje bitju, ki ni bilo umno in razumno, a nikoli ne bomo vedeli, ali bi lahko to bitje bilo novi Mozart ali Einstein. Splav je torej končanje življenja in družba je rekla, da ima ženska pravico o njem se odločiti. Jaz se s tem strinjam, pa čeprav ne najdem etičnega opravičila.

 

Država podeljuje policistom pravico do tega, da se odločajo, kdaj in kako lahko vzamejo življenje. Država daje nekaterim izmed svojih članov monopol nad nasiljem. V roko jim da pištolo, jih izuri za to, da jo znajo uporabljati, jim da znanje, s katerim naj bi se bili sposobni odločiti, kdaj je uporaba nujna in kdaj je potrebno nekomu vzeti življenje. A na koncu je na cesti policist sam in sam se mora odločiti, kaj bo storil v dani situaciji, ali bo sprožil ali ne. Policist lahko torej vzame življenje zato, ker se je tako odločil in zato, ker je država rekla, da je prav, da ima pravico o tem odločiti.

 

Država lahko svoje državljane celo prisilno vpokliče in od njih zahteva, da se žrtvujejo za dobro domovine. Fantom starim 18 let, ki so v bistvu kosmati otroci, da v roke puške in naboje ter jih pošlje lovit in jemat življenja drugim kosmatim otrokom, ki jih je druga država poslala na bojno polje, da bodo ščitili svoj narod in njegov interes. Država si tako jemlje pravico, da odloča, kdaj in komu bo ponudila moj skalp, zato da zaščiti strateško pomembno pristanišče ali naftovod. Nekdo daleč za bojno črto se je v imenu države odločil, koliko je vredno moje življenje in to, da se jaz ne strinjam s tem, da bi se podil po blatu in ubijal, ga prav nič ne briga. Če se s tem ne strinjam, me bodo pa verjetno zaprli ali postavili pred strelski vod kot dezerterja.

 

Primerov je še, a ni namen te kolumne pokazati, kje vse smo si že vzeli pravico do razpolaganja z življenji drugih in zaradi kako absurdnih razlogov, temveč opozoriti na to, da imamo pravico odločati o lastni smrti.

 

 

Absurd odločanja o življenju in smrti

 

Tako pridemo do končnega absurda. Odločamo lahko o smrti nerazumnih bitij, če pa so razumna, ima o njihovi smrti pravico odločati le država, ko zasleduje višje cilje, ki so posamezniku nedosegljivi in nedoumljivi. Pomagamo lahko umreti nekomu, ki ne pozna koncepta življenja in smrti, recimo psu ali mački, in vzamemo življenje nekomu, ki se življenja še ne zaveda, kot to storimo pri splavu, ne smemo pa pomagati umreti nekomu, ki se zaveda pomena življenja in pomena smrti. Še bolj absurdno je, da ne smemo pomagati umreti niti nekomu, ki se več ne zaveda samega sebe, a se je zavedal v preteklosti. Tudi če ne obstaja možnost, da bi se še kadarkoli zbudil, mi ne smejo "aktivno" pomagati s tega sveta, lahko pa me izstradajo do smrti in omogočijo mojim svojcem, da so priča temu, kako me bodo preležanine živega požrle. 

 

Dokler pobijamo ljudi v imenu skupnega dobrega "naftovodov, pristanišč in ozemlja", je to sprejemljivo, ko pa se posameznik odloči, da bi želel prekiniti lastno trpljenje in umreti dostojanstveno, takrat pa najdemo tisoče izgovorov za to, da bi mu onemogočili razpolaganje z edino stvarjo, ki je neodtujljivo njegova in do katere in o kateri ima absolutno pravico odločati, o njegovem življenju. Če sem si sposoben soditi sam, nima država nič proti, družba bo sicer moj samomor sprejela z nelagodjem, a če mi sodi lastna roka, sem vsaj v očeh države na varni strani. Ko pa enkrat obnemogel obležim in sem tako nebogljen, da ne morem zaključiti lastnega trpljenja, takrat pa se država vmeša in jasno pove, da mi nihče ne sme pomagati. Največ kar lahko zahtevam je, da me pustijo umreti. Izklopijo mi zdravila, hrano in vodo in me pustijo, da se posušim kot nepobrana oljka.

 

Neverjetno je, kako hitro najdemo ljudje kot družba utilitarna opravičila, zakaj je prav, da družba razpolaga z našimi življenji. Splav je dober, ker je bolje, da izgubimo eno življenje kot dve, vojne so dobre, ker zaščitijo večinski interes naroda in z žrtvovanjem nekaterih zaščitimo večino, policisti morajo imeti monopol nad represijo, da zaščitijo državljane, s tem da zlikovcem lahko vzamejo življenje. Primerov je kolikor hočete. Ko pa smo postavljeni pred dejstvo, da bi nekateri izmed nas želeli, da imajo oni ali njihovi bližnji v danem trenutku in specifičnih okoliščinah pravico prositi kvalificiranega zdravnika, da jim omogoči dostojanstveno posloviti se od življenja, ki jim je bilo dano, takrat pa zmrznemo. Iščemo vse možne razloge, zakaj je to nedopustno. Nekateri se zatekajo v religijo in grožnje z obsodbami na večni ogenj pekla, drugi že vidijo izkoriščevalske zdravnike, ki mastno zaračunavajo za smrtonosne injekcije, tretji pa so spregledali pohlepne svojce, ki se želijo rešiti stare mame, da bi dobili njeno hišo in prihranke iz nogavic.

 

Pripravljen sem sprejeti vse utilitaristične razloge o splavu, policiji, vojski in kar je še podobnih tem, na osnovi katerih lahko danes kot družba že odločamo o življenjih, ki niso naša, da bi o njih odločali, menda zato, ker je to za družbo dobro. Ne pravim, da je treba iz Slovenije narediti destinacijo za pogrebni turizem. Želim si, da pravniki in zdravniki pripravijo vse, kar je potrebno, da se ognemo možnim zlorabam, ki se jih vsi tako bojijo, ko govorimo o aktivni evtanaziji. Prosil bi le, da mi družba, katere del sem, omogoči, da svoje življenje, če bo potrebno, končam dostojanstveno ob pomoči zdravnika, če in ko to želim, obkrožen z ljudmi, ki jih imam rad, spokojno in dostojanstveno pod domačo oljko.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.219
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.940
03/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.947
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.307
05/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.969
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.973
07/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.205
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.079
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.686
10/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.145