Komentar

Enotni kot še nikoli

Problem apaških delavcev odkriva kar nekaj neljubih resnic, ki jih sicer lahko še nekaj časa tlačimo pod preprogo. Ampak že star pregovor pravi, da resnica vedno priplava na dan. Po navadi kot truplo.

12.01.2015 22:08
Piše: Marko Pavlišič

Posledica nekonkurenčnega okolja niso zgolj migrantski delavci, ki bodo ob prvem obračunu dohodnine krepko razmislili, ali bi sploh še bili migranti ali pa bi se v Avstrijo kar preselili. Foto: www.mediaspeed.net

Če je cilj vlade res enotnost, moram žal ugotoviti, da ji ta cilj uspeva. Slovenija je z vsakim odhajajočim bolj enotna. Nekoč, pred milijoni let, ko je umrl predzadnji dinozaver, je zadnji izrekel zgodovinske besede: “Sedaj smo dinozavri enotni kot še nikoli.”

Letni poračun dohodnine, ki bo migrantske delavce doletel sredi tega leta, jim bo s konkretnim zneskom evrov povedal, koliko bolj je delo v Sloveniji obdavčeno kot v Avstriji. Po njihovih izjavah to znaša od par 100 evrov do par 1000 evrov. Vendar sem prepričan, da se večina migrantskih delavcev za službo v drugi državi ni odločila zaradi teh nekaj 100 evrov nižjih davkov, ki jih potem tako ali tako morajo plačati z nekaj mesečno zamudo, ampak enostavno zato, ker v Sloveniji službe niso našli.

 

Pri vzrokih, zakaj delodajalci odpirajo nova delovna mesta v Avstriji in ne nekaj kilometrov južneje, ima obdavčitev dela definitivno svoj pomen, čeprav prav gotovo ne odločilnega. Nenazadnje so v Avstriji plače višje in s tem so, navkljub nižji obdavčitvi, stroški dela višji. Poleg obdavčitve dela je pomembno celotno poslovno okolje, ki je očitno v Sloveniji slabše.

 

Ampak čeprav obdavčitev dela ni odločilna, je to ukrep, ki se ga lahko sprejme izjemno hitro in ima takojšen učinek na konkurenčnost poslovnega okolja. Tako da je smiselno, da se do učinkovanja ostalih, pomembnejših faktorjev poslovnega okolja, za katere je potrebnega malce več časa, ukrepa tudi na področju obdavčitve dela. Še posebej, če razliko množica dobi jasno izračunano ob obračunu in jih krepko udari po žepu. 

 

Vlada je leta 2007 razmišljala malce drugače in namesto da bi obdavčitev dela znižala vsem in tako vsaj malce zmanjšala razliko v poslovnem okolju med Avstrijo in Slovenijo, se je odločila za metodo pometanja pod preprogo. Sprejela se je posebna davčna olajšava v višini 7000 evrov, ki so jo migrantski delavci lahko prvič uveljavljali leta 2008. Tudi s tem si je kupila potreben čas za sistemske spremembe, ki bi naredile slovensko poslovno okolje bolj konkurenčno in bi te delavce privabile nazaj. Vendar tega koraka ni zmogla niti takratna vlada niti vlade, ki so sledile. In tako je problem ostal pokopan pod preprogo do leta 2013, ko je ustavno sodišče razsodilo, da takšna posebna davčna olajšava ni v skladu s slovensko ustavo.

 

Vsako dodatno čakanje, da se problem reši, prinaša težjo rešitev. Gre namreč za nadpovprečno produktivne delavce. In ne gre zgolj za davke in prispevke, povezane s plačo, ampak ti delavci v Avstriji tudi točijo bencin in zelo verjetno tam občasno zavijejo v trgovino, kjer pustijo DDV. Večino davkov tako plačajo v Avstriji, koristijo pa javne storitve v Sloveniji. Plus za Avstrijo, minus za Slovenijo.

 

Vendar posledica nekonkurenčnega okolja niso zgolj migrantski delavci, ki bodo ob prvem obračunu dohodnine krepko razmislili, ali bi sploh še bili migranti ali pa bi se v Avstrijo kar preselili. In se s tem pridružili 5200 osebam, ki so se izselile leta 2013 in 4000 osebam, ki so se izselile v prvi polovici leta 2014. Kar predstavlja dobra 2 % zaposlenih v gospodarstvu.

 

Morda se komu zdi, da z izseljevanjem Slovenija dejansko profitira, saj se s tem zmanjša število brezposelnih, ki so na plečih države. Pogled v statistiko jasno pokaže, da je število brezposelnih v zadnjih letih krepko naraslo navkljub večjemu izseljevanju.

 

Kakorkoli že, čas tukaj ne dela za nas. Nobena sprememba ne bo tega trenda preobrnila v trenutku. Bo pa ravno zaradi učinka, ki ga ima delo na tujem na davčne prilive, čedalje težje sprejeti kakršnekoli ukrepe, saj bodo le-ti morali biti ostrejši. Gre za popolnoma enak problem oziroma spiralo kot pri proračunskem primanjkljaju in zadolževanju. Vsako zadolževanje za primanjkljaj viša zadolženost, viša plačilo obresti, ki nižajo razpoložljive proračunske prihodke za zagotavljanje javnih storitev. Čeprav dolga ne bomo nikoli odplačali, tako pač veli sodobna ekonomska teorija, ki je pri srcu tudi največjim nasprotnikom kapitala, le-ti spregledajo, da obresti, se pravi ceno tega dolga, plačujemo lepo počasi, vsako leto. 

 

Na nek način se moramo odločiti, ali se bomo čedalje večjega tumorja lotili z nožem ali z aspirinom.

 

V zadnjem času, s prihodom etično-moralne vlade, pogosto slišimo, da je v Slovenijo potrebno vrniti enotnost. Enotni bomo močnejši in bomo lažje sprejeli ukrepe, ki so potrebni, da se izvijemo iz te večkratne spirale padanja. Ob tem se nostalgično spominja enotnosti, ki smo je Slovenci bili sposobni ob osamosvojitvi in kasneje, že malce manj, pri vstopu v EU in še manj pri vstopu v NATO.

 

Vendar se moramo ob tem vprašati, ali je bila najprej enotnost in potem ideja ali pa smo se poenotili okoli ideje? Ker čakati na enotnost, da potem enoten narod seznaniš z idejo, ki naj bi jo udejanjili, je nekako naivno. Kakšna pa je ideja, okoli katere nas bi želela trenutna vlada poenotiti? Je to privatizacija ali nova nacionalizacija? Je to nižanje ali višanje davkov? Je to več ali manj države? Okoli česa naj torej bomo enotni? Ali pa naj bomo enotni kar tako, zaradi lepšega. Da bomo lahko na transparent napisali “Mi smo enotni” in nato paradirali gor in dol po Ljubljani. In ko nas naključni mimoidoči turist povpraša, glede česa smo enotni, ga bomo enotno prezirljivo pogledali, češ, temu pa res ni nič jasno.

 

In če je cilj vlade res enotnost, moram žal ugotoviti, da ji ta cilj uspeva. Slovenija je z vsakim odhajajočim bolj enotna. Nekoč, pred milijoni let, ko je umrl predzadnji dinozaver, je zadnji izrekel zgodovinske besede: “Sedaj smo dinozavri enotni kot še nikoli.”

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
12
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,609
02/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,456
03/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 1,694
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,794
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,445
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,168
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,655
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,273
09/
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
Bine Kordež
Ogledov: 1,042
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,367