Komentar

Enotni kot še nikoli

Problem apaških delavcev odkriva kar nekaj neljubih resnic, ki jih sicer lahko še nekaj časa tlačimo pod preprogo. Ampak že star pregovor pravi, da resnica vedno priplava na dan. Po navadi kot truplo.

12.01.2015 22:08
Piše: Marko Pavlišič

Posledica nekonkurenčnega okolja niso zgolj migrantski delavci, ki bodo ob prvem obračunu dohodnine krepko razmislili, ali bi sploh še bili migranti ali pa bi se v Avstrijo kar preselili. Foto: www.mediaspeed.net

Če je cilj vlade res enotnost, moram žal ugotoviti, da ji ta cilj uspeva. Slovenija je z vsakim odhajajočim bolj enotna. Nekoč, pred milijoni let, ko je umrl predzadnji dinozaver, je zadnji izrekel zgodovinske besede: “Sedaj smo dinozavri enotni kot še nikoli.”

Letni poračun dohodnine, ki bo migrantske delavce doletel sredi tega leta, jim bo s konkretnim zneskom evrov povedal, koliko bolj je delo v Sloveniji obdavčeno kot v Avstriji. Po njihovih izjavah to znaša od par 100 evrov do par 1000 evrov. Vendar sem prepričan, da se večina migrantskih delavcev za službo v drugi državi ni odločila zaradi teh nekaj 100 evrov nižjih davkov, ki jih potem tako ali tako morajo plačati z nekaj mesečno zamudo, ampak enostavno zato, ker v Sloveniji službe niso našli.

 

Pri vzrokih, zakaj delodajalci odpirajo nova delovna mesta v Avstriji in ne nekaj kilometrov južneje, ima obdavčitev dela definitivno svoj pomen, čeprav prav gotovo ne odločilnega. Nenazadnje so v Avstriji plače višje in s tem so, navkljub nižji obdavčitvi, stroški dela višji. Poleg obdavčitve dela je pomembno celotno poslovno okolje, ki je očitno v Sloveniji slabše.

 

Ampak čeprav obdavčitev dela ni odločilna, je to ukrep, ki se ga lahko sprejme izjemno hitro in ima takojšen učinek na konkurenčnost poslovnega okolja. Tako da je smiselno, da se do učinkovanja ostalih, pomembnejših faktorjev poslovnega okolja, za katere je potrebnega malce več časa, ukrepa tudi na področju obdavčitve dela. Še posebej, če razliko množica dobi jasno izračunano ob obračunu in jih krepko udari po žepu. 

 

Vlada je leta 2007 razmišljala malce drugače in namesto da bi obdavčitev dela znižala vsem in tako vsaj malce zmanjšala razliko v poslovnem okolju med Avstrijo in Slovenijo, se je odločila za metodo pometanja pod preprogo. Sprejela se je posebna davčna olajšava v višini 7000 evrov, ki so jo migrantski delavci lahko prvič uveljavljali leta 2008. Tudi s tem si je kupila potreben čas za sistemske spremembe, ki bi naredile slovensko poslovno okolje bolj konkurenčno in bi te delavce privabile nazaj. Vendar tega koraka ni zmogla niti takratna vlada niti vlade, ki so sledile. In tako je problem ostal pokopan pod preprogo do leta 2013, ko je ustavno sodišče razsodilo, da takšna posebna davčna olajšava ni v skladu s slovensko ustavo.

 

Vsako dodatno čakanje, da se problem reši, prinaša težjo rešitev. Gre namreč za nadpovprečno produktivne delavce. In ne gre zgolj za davke in prispevke, povezane s plačo, ampak ti delavci v Avstriji tudi točijo bencin in zelo verjetno tam občasno zavijejo v trgovino, kjer pustijo DDV. Večino davkov tako plačajo v Avstriji, koristijo pa javne storitve v Sloveniji. Plus za Avstrijo, minus za Slovenijo.

 

Vendar posledica nekonkurenčnega okolja niso zgolj migrantski delavci, ki bodo ob prvem obračunu dohodnine krepko razmislili, ali bi sploh še bili migranti ali pa bi se v Avstrijo kar preselili. In se s tem pridružili 5200 osebam, ki so se izselile leta 2013 in 4000 osebam, ki so se izselile v prvi polovici leta 2014. Kar predstavlja dobra 2 % zaposlenih v gospodarstvu.

 

Morda se komu zdi, da z izseljevanjem Slovenija dejansko profitira, saj se s tem zmanjša število brezposelnih, ki so na plečih države. Pogled v statistiko jasno pokaže, da je število brezposelnih v zadnjih letih krepko naraslo navkljub večjemu izseljevanju.

 

Kakorkoli že, čas tukaj ne dela za nas. Nobena sprememba ne bo tega trenda preobrnila v trenutku. Bo pa ravno zaradi učinka, ki ga ima delo na tujem na davčne prilive, čedalje težje sprejeti kakršnekoli ukrepe, saj bodo le-ti morali biti ostrejši. Gre za popolnoma enak problem oziroma spiralo kot pri proračunskem primanjkljaju in zadolževanju. Vsako zadolževanje za primanjkljaj viša zadolženost, viša plačilo obresti, ki nižajo razpoložljive proračunske prihodke za zagotavljanje javnih storitev. Čeprav dolga ne bomo nikoli odplačali, tako pač veli sodobna ekonomska teorija, ki je pri srcu tudi največjim nasprotnikom kapitala, le-ti spregledajo, da obresti, se pravi ceno tega dolga, plačujemo lepo počasi, vsako leto. 

 

Na nek način se moramo odločiti, ali se bomo čedalje večjega tumorja lotili z nožem ali z aspirinom.

 

V zadnjem času, s prihodom etično-moralne vlade, pogosto slišimo, da je v Slovenijo potrebno vrniti enotnost. Enotni bomo močnejši in bomo lažje sprejeli ukrepe, ki so potrebni, da se izvijemo iz te večkratne spirale padanja. Ob tem se nostalgično spominja enotnosti, ki smo je Slovenci bili sposobni ob osamosvojitvi in kasneje, že malce manj, pri vstopu v EU in še manj pri vstopu v NATO.

 

Vendar se moramo ob tem vprašati, ali je bila najprej enotnost in potem ideja ali pa smo se poenotili okoli ideje? Ker čakati na enotnost, da potem enoten narod seznaniš z idejo, ki naj bi jo udejanjili, je nekako naivno. Kakšna pa je ideja, okoli katere nas bi želela trenutna vlada poenotiti? Je to privatizacija ali nova nacionalizacija? Je to nižanje ali višanje davkov? Je to več ali manj države? Okoli česa naj torej bomo enotni? Ali pa naj bomo enotni kar tako, zaradi lepšega. Da bomo lahko na transparent napisali “Mi smo enotni” in nato paradirali gor in dol po Ljubljani. In ko nas naključni mimoidoči turist povpraša, glede česa smo enotni, ga bomo enotno prezirljivo pogledali, češ, temu pa res ni nič jasno.

 

In če je cilj vlade res enotnost, moram žal ugotoviti, da ji ta cilj uspeva. Slovenija je z vsakim odhajajočim bolj enotna. Nekoč, pred milijoni let, ko je umrl predzadnji dinozaver, je zadnji izrekel zgodovinske besede: “Sedaj smo dinozavri enotni kot še nikoli.”

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.930
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.742
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.351
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.621
05/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.478
06/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.111
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.844
08/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.600
09/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.282
10/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.513