Komentar

Enotni kot še nikoli

Problem apaških delavcev odkriva kar nekaj neljubih resnic, ki jih sicer lahko še nekaj časa tlačimo pod preprogo. Ampak že star pregovor pravi, da resnica vedno priplava na dan. Po navadi kot truplo.

12.01.2015 22:08
Piše: Marko Pavlišič

Posledica nekonkurenčnega okolja niso zgolj migrantski delavci, ki bodo ob prvem obračunu dohodnine krepko razmislili, ali bi sploh še bili migranti ali pa bi se v Avstrijo kar preselili. Foto: www.mediaspeed.net

Če je cilj vlade res enotnost, moram žal ugotoviti, da ji ta cilj uspeva. Slovenija je z vsakim odhajajočim bolj enotna. Nekoč, pred milijoni let, ko je umrl predzadnji dinozaver, je zadnji izrekel zgodovinske besede: “Sedaj smo dinozavri enotni kot še nikoli.”

Letni poračun dohodnine, ki bo migrantske delavce doletel sredi tega leta, jim bo s konkretnim zneskom evrov povedal, koliko bolj je delo v Sloveniji obdavčeno kot v Avstriji. Po njihovih izjavah to znaša od par 100 evrov do par 1000 evrov. Vendar sem prepričan, da se večina migrantskih delavcev za službo v drugi državi ni odločila zaradi teh nekaj 100 evrov nižjih davkov, ki jih potem tako ali tako morajo plačati z nekaj mesečno zamudo, ampak enostavno zato, ker v Sloveniji službe niso našli.

 

Pri vzrokih, zakaj delodajalci odpirajo nova delovna mesta v Avstriji in ne nekaj kilometrov južneje, ima obdavčitev dela definitivno svoj pomen, čeprav prav gotovo ne odločilnega. Nenazadnje so v Avstriji plače višje in s tem so, navkljub nižji obdavčitvi, stroški dela višji. Poleg obdavčitve dela je pomembno celotno poslovno okolje, ki je očitno v Sloveniji slabše.

 

Ampak čeprav obdavčitev dela ni odločilna, je to ukrep, ki se ga lahko sprejme izjemno hitro in ima takojšen učinek na konkurenčnost poslovnega okolja. Tako da je smiselno, da se do učinkovanja ostalih, pomembnejših faktorjev poslovnega okolja, za katere je potrebnega malce več časa, ukrepa tudi na področju obdavčitve dela. Še posebej, če razliko množica dobi jasno izračunano ob obračunu in jih krepko udari po žepu. 

 

Vlada je leta 2007 razmišljala malce drugače in namesto da bi obdavčitev dela znižala vsem in tako vsaj malce zmanjšala razliko v poslovnem okolju med Avstrijo in Slovenijo, se je odločila za metodo pometanja pod preprogo. Sprejela se je posebna davčna olajšava v višini 7000 evrov, ki so jo migrantski delavci lahko prvič uveljavljali leta 2008. Tudi s tem si je kupila potreben čas za sistemske spremembe, ki bi naredile slovensko poslovno okolje bolj konkurenčno in bi te delavce privabile nazaj. Vendar tega koraka ni zmogla niti takratna vlada niti vlade, ki so sledile. In tako je problem ostal pokopan pod preprogo do leta 2013, ko je ustavno sodišče razsodilo, da takšna posebna davčna olajšava ni v skladu s slovensko ustavo.

 

Vsako dodatno čakanje, da se problem reši, prinaša težjo rešitev. Gre namreč za nadpovprečno produktivne delavce. In ne gre zgolj za davke in prispevke, povezane s plačo, ampak ti delavci v Avstriji tudi točijo bencin in zelo verjetno tam občasno zavijejo v trgovino, kjer pustijo DDV. Večino davkov tako plačajo v Avstriji, koristijo pa javne storitve v Sloveniji. Plus za Avstrijo, minus za Slovenijo.

 

Vendar posledica nekonkurenčnega okolja niso zgolj migrantski delavci, ki bodo ob prvem obračunu dohodnine krepko razmislili, ali bi sploh še bili migranti ali pa bi se v Avstrijo kar preselili. In se s tem pridružili 5200 osebam, ki so se izselile leta 2013 in 4000 osebam, ki so se izselile v prvi polovici leta 2014. Kar predstavlja dobra 2 % zaposlenih v gospodarstvu.

 

Morda se komu zdi, da z izseljevanjem Slovenija dejansko profitira, saj se s tem zmanjša število brezposelnih, ki so na plečih države. Pogled v statistiko jasno pokaže, da je število brezposelnih v zadnjih letih krepko naraslo navkljub večjemu izseljevanju.

 

Kakorkoli že, čas tukaj ne dela za nas. Nobena sprememba ne bo tega trenda preobrnila v trenutku. Bo pa ravno zaradi učinka, ki ga ima delo na tujem na davčne prilive, čedalje težje sprejeti kakršnekoli ukrepe, saj bodo le-ti morali biti ostrejši. Gre za popolnoma enak problem oziroma spiralo kot pri proračunskem primanjkljaju in zadolževanju. Vsako zadolževanje za primanjkljaj viša zadolženost, viša plačilo obresti, ki nižajo razpoložljive proračunske prihodke za zagotavljanje javnih storitev. Čeprav dolga ne bomo nikoli odplačali, tako pač veli sodobna ekonomska teorija, ki je pri srcu tudi največjim nasprotnikom kapitala, le-ti spregledajo, da obresti, se pravi ceno tega dolga, plačujemo lepo počasi, vsako leto. 

 

Na nek način se moramo odločiti, ali se bomo čedalje večjega tumorja lotili z nožem ali z aspirinom.

 

V zadnjem času, s prihodom etično-moralne vlade, pogosto slišimo, da je v Slovenijo potrebno vrniti enotnost. Enotni bomo močnejši in bomo lažje sprejeli ukrepe, ki so potrebni, da se izvijemo iz te večkratne spirale padanja. Ob tem se nostalgično spominja enotnosti, ki smo je Slovenci bili sposobni ob osamosvojitvi in kasneje, že malce manj, pri vstopu v EU in še manj pri vstopu v NATO.

 

Vendar se moramo ob tem vprašati, ali je bila najprej enotnost in potem ideja ali pa smo se poenotili okoli ideje? Ker čakati na enotnost, da potem enoten narod seznaniš z idejo, ki naj bi jo udejanjili, je nekako naivno. Kakšna pa je ideja, okoli katere nas bi želela trenutna vlada poenotiti? Je to privatizacija ali nova nacionalizacija? Je to nižanje ali višanje davkov? Je to več ali manj države? Okoli česa naj torej bomo enotni? Ali pa naj bomo enotni kar tako, zaradi lepšega. Da bomo lahko na transparent napisali “Mi smo enotni” in nato paradirali gor in dol po Ljubljani. In ko nas naključni mimoidoči turist povpraša, glede česa smo enotni, ga bomo enotno prezirljivo pogledali, češ, temu pa res ni nič jasno.

 

In če je cilj vlade res enotnost, moram žal ugotoviti, da ji ta cilj uspeva. Slovenija je z vsakim odhajajočim bolj enotna. Nekoč, pred milijoni let, ko je umrl predzadnji dinozaver, je zadnji izrekel zgodovinske besede: “Sedaj smo dinozavri enotni kot še nikoli.”

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
12
21.06.2021 21:22
Napisati nek krajši pregled ekonomskega razvoja samostojne Slovenije je po eni strani pravzaprav preprosto, pa drugi pa kar ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
11
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
21
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.928
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.721
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.249
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.397
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.154
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 900
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 875
08/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 616
09/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 456
10/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 961