Komentar

Enotni kot še nikoli

Problem apaških delavcev odkriva kar nekaj neljubih resnic, ki jih sicer lahko še nekaj časa tlačimo pod preprogo. Ampak že star pregovor pravi, da resnica vedno priplava na dan. Po navadi kot truplo.

12.01.2015 22:08
Piše: Marko Pavlišič

Posledica nekonkurenčnega okolja niso zgolj migrantski delavci, ki bodo ob prvem obračunu dohodnine krepko razmislili, ali bi sploh še bili migranti ali pa bi se v Avstrijo kar preselili. Foto: www.mediaspeed.net

Če je cilj vlade res enotnost, moram žal ugotoviti, da ji ta cilj uspeva. Slovenija je z vsakim odhajajočim bolj enotna. Nekoč, pred milijoni let, ko je umrl predzadnji dinozaver, je zadnji izrekel zgodovinske besede: “Sedaj smo dinozavri enotni kot še nikoli.”

Letni poračun dohodnine, ki bo migrantske delavce doletel sredi tega leta, jim bo s konkretnim zneskom evrov povedal, koliko bolj je delo v Sloveniji obdavčeno kot v Avstriji. Po njihovih izjavah to znaša od par 100 evrov do par 1000 evrov. Vendar sem prepričan, da se večina migrantskih delavcev za službo v drugi državi ni odločila zaradi teh nekaj 100 evrov nižjih davkov, ki jih potem tako ali tako morajo plačati z nekaj mesečno zamudo, ampak enostavno zato, ker v Sloveniji službe niso našli.

 

Pri vzrokih, zakaj delodajalci odpirajo nova delovna mesta v Avstriji in ne nekaj kilometrov južneje, ima obdavčitev dela definitivno svoj pomen, čeprav prav gotovo ne odločilnega. Nenazadnje so v Avstriji plače višje in s tem so, navkljub nižji obdavčitvi, stroški dela višji. Poleg obdavčitve dela je pomembno celotno poslovno okolje, ki je očitno v Sloveniji slabše.

 

Ampak čeprav obdavčitev dela ni odločilna, je to ukrep, ki se ga lahko sprejme izjemno hitro in ima takojšen učinek na konkurenčnost poslovnega okolja. Tako da je smiselno, da se do učinkovanja ostalih, pomembnejših faktorjev poslovnega okolja, za katere je potrebnega malce več časa, ukrepa tudi na področju obdavčitve dela. Še posebej, če razliko množica dobi jasno izračunano ob obračunu in jih krepko udari po žepu. 

 

Vlada je leta 2007 razmišljala malce drugače in namesto da bi obdavčitev dela znižala vsem in tako vsaj malce zmanjšala razliko v poslovnem okolju med Avstrijo in Slovenijo, se je odločila za metodo pometanja pod preprogo. Sprejela se je posebna davčna olajšava v višini 7000 evrov, ki so jo migrantski delavci lahko prvič uveljavljali leta 2008. Tudi s tem si je kupila potreben čas za sistemske spremembe, ki bi naredile slovensko poslovno okolje bolj konkurenčno in bi te delavce privabile nazaj. Vendar tega koraka ni zmogla niti takratna vlada niti vlade, ki so sledile. In tako je problem ostal pokopan pod preprogo do leta 2013, ko je ustavno sodišče razsodilo, da takšna posebna davčna olajšava ni v skladu s slovensko ustavo.

 

Vsako dodatno čakanje, da se problem reši, prinaša težjo rešitev. Gre namreč za nadpovprečno produktivne delavce. In ne gre zgolj za davke in prispevke, povezane s plačo, ampak ti delavci v Avstriji tudi točijo bencin in zelo verjetno tam občasno zavijejo v trgovino, kjer pustijo DDV. Večino davkov tako plačajo v Avstriji, koristijo pa javne storitve v Sloveniji. Plus za Avstrijo, minus za Slovenijo.

 

Vendar posledica nekonkurenčnega okolja niso zgolj migrantski delavci, ki bodo ob prvem obračunu dohodnine krepko razmislili, ali bi sploh še bili migranti ali pa bi se v Avstrijo kar preselili. In se s tem pridružili 5200 osebam, ki so se izselile leta 2013 in 4000 osebam, ki so se izselile v prvi polovici leta 2014. Kar predstavlja dobra 2 % zaposlenih v gospodarstvu.

 

Morda se komu zdi, da z izseljevanjem Slovenija dejansko profitira, saj se s tem zmanjša število brezposelnih, ki so na plečih države. Pogled v statistiko jasno pokaže, da je število brezposelnih v zadnjih letih krepko naraslo navkljub večjemu izseljevanju.

 

Kakorkoli že, čas tukaj ne dela za nas. Nobena sprememba ne bo tega trenda preobrnila v trenutku. Bo pa ravno zaradi učinka, ki ga ima delo na tujem na davčne prilive, čedalje težje sprejeti kakršnekoli ukrepe, saj bodo le-ti morali biti ostrejši. Gre za popolnoma enak problem oziroma spiralo kot pri proračunskem primanjkljaju in zadolževanju. Vsako zadolževanje za primanjkljaj viša zadolženost, viša plačilo obresti, ki nižajo razpoložljive proračunske prihodke za zagotavljanje javnih storitev. Čeprav dolga ne bomo nikoli odplačali, tako pač veli sodobna ekonomska teorija, ki je pri srcu tudi največjim nasprotnikom kapitala, le-ti spregledajo, da obresti, se pravi ceno tega dolga, plačujemo lepo počasi, vsako leto. 

 

Na nek način se moramo odločiti, ali se bomo čedalje večjega tumorja lotili z nožem ali z aspirinom.

 

V zadnjem času, s prihodom etično-moralne vlade, pogosto slišimo, da je v Slovenijo potrebno vrniti enotnost. Enotni bomo močnejši in bomo lažje sprejeli ukrepe, ki so potrebni, da se izvijemo iz te večkratne spirale padanja. Ob tem se nostalgično spominja enotnosti, ki smo je Slovenci bili sposobni ob osamosvojitvi in kasneje, že malce manj, pri vstopu v EU in še manj pri vstopu v NATO.

 

Vendar se moramo ob tem vprašati, ali je bila najprej enotnost in potem ideja ali pa smo se poenotili okoli ideje? Ker čakati na enotnost, da potem enoten narod seznaniš z idejo, ki naj bi jo udejanjili, je nekako naivno. Kakšna pa je ideja, okoli katere nas bi želela trenutna vlada poenotiti? Je to privatizacija ali nova nacionalizacija? Je to nižanje ali višanje davkov? Je to več ali manj države? Okoli česa naj torej bomo enotni? Ali pa naj bomo enotni kar tako, zaradi lepšega. Da bomo lahko na transparent napisali “Mi smo enotni” in nato paradirali gor in dol po Ljubljani. In ko nas naključni mimoidoči turist povpraša, glede česa smo enotni, ga bomo enotno prezirljivo pogledali, češ, temu pa res ni nič jasno.

 

In če je cilj vlade res enotnost, moram žal ugotoviti, da ji ta cilj uspeva. Slovenija je z vsakim odhajajočim bolj enotna. Nekoč, pred milijoni let, ko je umrl predzadnji dinozaver, je zadnji izrekel zgodovinske besede: “Sedaj smo dinozavri enotni kot še nikoli.”

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
2
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.420
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.827
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.908
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.989
05/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.476
06/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.545
07/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.139
08/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.574
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.053
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.169