Komentar

Ime česa je Pahor?

Pred kratkim je osrednje slovensko režimsko trobilo "Delo" predsednika republike Boruta Pahorja razglasilo za politika leta. Da ne bi vsega prepustil svojim medijskim hlapcem, je omenjeni mož še sam poskrbel, da bodo njegovi podaniki s sliko in besedo obveščeni o njegovem predsednikovanju: kar sam je poskrbel za izdajo agitpropovskega skrpucala o sebi, kot se vidi sam.

15.01.2015 00:13
Piše: Milan Balažic

Borut Pahor se po katastrofalnem mandatu na čelu vlade boji vsake resne preizkušnje, še najbolj pa tega, da bi njegov strah postal viden. Foto: www.mediaspeed.net

Pahorjev užitek je odtujen, povnanjen – "uživa", če drugi mislijo, da uživa, notranja praznina pa ga poganja v nove frenetične dejavnosti, ki jih lahko občudujete tudi na koledarju.

 

Ob Pahorjevi prazni dediščini se velja spomniti izjave levičarskega filozofa Sartreja: "Levica je padlo truplo, ki smrdi" in kot tako v Sloveniji še naprej vlada. Ne več kot diktatura proletariata, ampak kot diktatura sindikata; ne več razredni boj delavstva proti kapitalu, temveč politični boj socialistične politične elite proti vsem ostalim državljanom.

Ne bo odveč in ne bo prvič, če povem, da so to – poleg vsega ostalega in dovolj znanega – simptomi patološkega narcizma. Imamo predsednika države, ki je učbeniški primer patološkega narcisa. Gre za razpršeni subjekt, ki je osvobojen notranje prisile zakona Imena-Očeta. Očetova odsotnost v najbolj zgodnji mladosti pomaga razviti spodletelo simbolno identifikacijo z Idealom-Jaza. "Očetovskega" tako nadomesti "materinski" Nad-Jaz: če je za prvega značilna odprtost svetu in enakost pred zakonom za vse, je "materinski" Nad-Jaz zatohli, kapriciozni, sado-mazohistični, analni, kruti in arhaični poziv k incestuoznemu užitku. Ta užitek je odvisen od mreže družbeno-simbolnih razmerij, v katero je subjekt vpet in mu deluje kot "Mati-od-katere-je-odvisna-zadovoljitev-mojih-potreb". Ne ve, kaj hoče, ve pa to, da to ni tisto. Zato svoje histerično vprašanje vseskozi naslavlja na vselej novega velikega Drugega (razna srečanja s stroko), ki naj mu končno pove, kaj hoče, kaj je njegova želja.

 

Človeku ni treba biti psihoanalitik, in že ekran dovolj razgalja Pahorjevo simptomatiko: 1) naš politik leta trpi za prosto, nevezano tesnobo: tesnobni občutek praznine ga preganja kot splošno psihotično stanje "brez razloga"; 2) ima nizek tolerančni prag tesnobe, tako da ga že malenkost požene v depresijo ali pa ga spravi iz nje (manično-depresivna impulzivna nevroza); 3) k temu prištejmo klasični obsesivni simptom prisilnih dejanj – denimo, mahanje z roko in pogled nekam v prazno na shodih; 4) zatem poli-fobija: patološki strah, vezan na telo – recimo, da ne bi zardel, da ne bi smrdel ipd.; 5) paranoidne ideje, češ, drugi me izkoriščajo, sem žrtev janševske zarote ali lutka v rokah mračnih sil; 6) regresija k primarnim oblikam mišljenja, se pravi, površinska sklepanja, kjer nasmeh nekoga raztolmačimo kot zahrbtno posmehovanje itd.; 7) na površini poteka "vse normalno", upoštevana so pravila igre, toda ves čas imamo občutek, da nas Pahor jemlje plosko, enodimenzionalno, kot v marionetni predstavi;

 

8) prilagojen je okolju, uspešno funkcionira in dominira, vendar v resnici prezira soljudi, jih izkorišča – so zgolj sredstvo njegove afirmacije, hkrati pa je povsem odvisen od njihovega priznanja; 9) nezmožen je empatije – vživljanja v drugega: drugi so mu ali idealni (od katerih pričakuje narcistično zadovoljitev in potrditev) ali nasprotniki (ti ogrožajo njegovo afirmacijo) ali suckers (vsi ostali, množica, ki se jo po uporabi zavrže); 10) je indiferenten in preračunljiv: soljudje mu morajo biti na razpolago brez ozira – dokler pričakuje narcistični dobiček, je ves zavzet, zanesen, očarljiv in zapeljiv, za tem pa bo pokazal popolno ravnodušje; 11) ni se sposoben navezati na drugega, odvisen je le od uspeha in priznanja: navzven konformistično spoštuje pravila igre, vendar je ne jemlje resno in jo igra le za uspeh; 12) pred neuspehom čuti patološki strah, zato beži pred simboli neuspeha - osamljenostjo, starostjo in boleznijo – zato skrbi za svoje telo, za večno mladost, za to, da bo vselej v središču pozornosti; in nenazadnje 13) ni sposoben uživanja: njegov užitek je odtujen, povnanjen – "uživa", če drugi mislijo, da uživa, notranja praznina pa ga poganja v nove frenetične dejavnosti, ki jih lahko občudujete tudi na koledarju.

 

Slovenske volivce moramo razumeti, da so ga izvolili: po tolikih letih krize je ljudi dejansko postalo strah, da bo kriza kar trajala, bojijo se svetovnih turbulentnih dogodkov in terorja, strah jih je za službo itn. Od tod želja po nekom, ki vas bo varoval in vsaj z obljubami poskrbel za vašo eksistencialno dramo. Če ne prej, danes dobro poznamo poteze tega "x za vse", predsednika Boruta, barbike, manekena, praznine, polne lastnega strahu, ki se po katastrofalnem mandatu na čelu vlade boji vsake resne preizkušnje, še najbolj pa tega, da bi njegov strah postal viden.

 

Če bi Pahorju ob bok postavili starogrško triado dobrega, lepega in resničnega, bi morali priznati, da je v svoji politični karieri te tri pojme prignal do njihove meje: dobro je maska slabega (nesposobnost Pahorja kot predsednika vlade reševati krizo in enormno zadolževanje države), lepo je maska grdega (Pahor je lep, grde in podle so njegove politične spletke), resnično pa je maska praznine (vse Pahorjeve resnice so za medijsko uporabo tega dne, naslednji dan pa spet vse od začetka). V tem tiči tudi razlog njegovega nastopaštva, ki sega od nostalgije po prijaznem diktatorju Titu do uničevanja levice, da bi po svoji podobi inštaliral levo praznino. Ob Pahorjevi prazni dediščini se velja spomniti izjave levičarskega filozofa Sartreja: "Levica je padlo truplo, ki smrdi" in kot tako v Sloveniji še naprej vlada. Ne več kot diktatura proletariata, ampak kot diktatura sindikata; ne več razredni boj delavstva proti kapitalu, temveč politični boj socialistične politične elite proti vsem ostalim državljanom.

 

Ime česa je Pahor? Pahor je ime resignacije, nemoči, poraza in malodušja slovenskih državljanov, ki  lahko izstopijo iz nemoči. Pahor je ime socializma s človeškim obrazom, ki mu je odpadel oportunistični omet – kar je ostalo od njegovega socializma, je enakost v revščini. Pahor je ime propadlih zgodb 20. stoletja, ki ga ni sposoben zapustiti, ime post-politike brez idej. Pahor je ime poslednjega rdečega Mohikanca, ki po leninsko sklepa vse mogoče gnile kompromise, pakte, zavezništva in njih izdaje zgolj za to, da politično preživi. Pahor je ime praznine, kjer je vsaka morebitna politična misel dozdevek, vsaka gesta pa utelešenje bebavega užitka. Končno je Pahor še eno ime socialistične monarhije: Sloveniji vlada ena sama socialistična dinastija, kjer brez prekinitve vladajo levi monarhi za določen čas – Milan I., Janez I., Danilo I., Borut I. – državljani pa so podaniki te dinastije za vse večne čase. Demokracija velja samo za levico, zato gre za prepolovljeno demokracijo, za pol-legitimni režim.

 

Če bi hoteli kaj spremeniti, bi najprej morali resno vzeti Pahorjevo pred-volilno hlinjenje močnega in odločnega predsednika države, se pravi sistemsko pogojene fikcije. Funkcija predsednika republike potrebuje več kompetenc, s katerimi bi v učinkovito in stabilno ravnotežje spravili večinski volilni sistem. V tem smislu Slovenija potrebuje novo družbeno pogodbo, ki bo državo na novo izumila. Kaj pogodbo, potrebujemo kulturno revolucijo, ki bi emancipirala gospodarstvo s podjetništvom mladih, družinskimi kmetijami in podjetji, konkurenčnim okoljem za tuje investicije itd. Takšna podjetna država je najboljša socialna država, ki enakost v revščini nadomesti z enakostjo v možnostih podjetništva, svetinja pa ni več ta država, temveč trg. Za takšen premik ne rabimo predsednika države kot "lustra", ki visi na vsaki pasji procesiji in uganja bolj ali manj všečne norčije. Potrebujemo delovnega predsednika, ki vsak dan išče posle za slovenska podjetja in vabi tuje investitorje k novim naložbam pri nas. Seveda je zopet na ljudstvu, da se odloči, kako naprej – za nazaj pa ne more ostati, da smo vsi skupaj družba grešnih kozlov. Natanko se ve, kdo bi moral stati na slovenskem kriznem nürnberškem procesu in kdo vse so vodili vlade, ki so uničevale prihodnost slovenskih državljanov. Pahor je kajpada med njimi in med najodgovornejšimi za to, da je krizno izredno stanje postalo normalno stanje. A le v Sloveniji je mogoče, da za to, da zafuraš državo, dobiš nagrado ljudstva in postaneš predsednik države. Pahor rad narcistično leporeči, da je predsednik vseh Slovencev. Z vsem dolžnim spoštovanjem, ne vem, kako je z vami, toda moj ni.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
13
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,945
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,171
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,103
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,616
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,816
06/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,296
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,254
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,004
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,367
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,566