Komentar

Ime česa je Pahor?

Pred kratkim je osrednje slovensko režimsko trobilo "Delo" predsednika republike Boruta Pahorja razglasilo za politika leta. Da ne bi vsega prepustil svojim medijskim hlapcem, je omenjeni mož še sam poskrbel, da bodo njegovi podaniki s sliko in besedo obveščeni o njegovem predsednikovanju: kar sam je poskrbel za izdajo agitpropovskega skrpucala o sebi, kot se vidi sam.

15.01.2015 00:13
Piše: Milan Balažic

Borut Pahor se po katastrofalnem mandatu na čelu vlade boji vsake resne preizkušnje, še najbolj pa tega, da bi njegov strah postal viden. Foto: www.mediaspeed.net

Pahorjev užitek je odtujen, povnanjen – "uživa", če drugi mislijo, da uživa, notranja praznina pa ga poganja v nove frenetične dejavnosti, ki jih lahko občudujete tudi na koledarju.

 

Ob Pahorjevi prazni dediščini se velja spomniti izjave levičarskega filozofa Sartreja: "Levica je padlo truplo, ki smrdi" in kot tako v Sloveniji še naprej vlada. Ne več kot diktatura proletariata, ampak kot diktatura sindikata; ne več razredni boj delavstva proti kapitalu, temveč politični boj socialistične politične elite proti vsem ostalim državljanom.

Ne bo odveč in ne bo prvič, če povem, da so to – poleg vsega ostalega in dovolj znanega – simptomi patološkega narcizma. Imamo predsednika države, ki je učbeniški primer patološkega narcisa. Gre za razpršeni subjekt, ki je osvobojen notranje prisile zakona Imena-Očeta. Očetova odsotnost v najbolj zgodnji mladosti pomaga razviti spodletelo simbolno identifikacijo z Idealom-Jaza. "Očetovskega" tako nadomesti "materinski" Nad-Jaz: če je za prvega značilna odprtost svetu in enakost pred zakonom za vse, je "materinski" Nad-Jaz zatohli, kapriciozni, sado-mazohistični, analni, kruti in arhaični poziv k incestuoznemu užitku. Ta užitek je odvisen od mreže družbeno-simbolnih razmerij, v katero je subjekt vpet in mu deluje kot "Mati-od-katere-je-odvisna-zadovoljitev-mojih-potreb". Ne ve, kaj hoče, ve pa to, da to ni tisto. Zato svoje histerično vprašanje vseskozi naslavlja na vselej novega velikega Drugega (razna srečanja s stroko), ki naj mu končno pove, kaj hoče, kaj je njegova želja.

 

Človeku ni treba biti psihoanalitik, in že ekran dovolj razgalja Pahorjevo simptomatiko: 1) naš politik leta trpi za prosto, nevezano tesnobo: tesnobni občutek praznine ga preganja kot splošno psihotično stanje "brez razloga"; 2) ima nizek tolerančni prag tesnobe, tako da ga že malenkost požene v depresijo ali pa ga spravi iz nje (manično-depresivna impulzivna nevroza); 3) k temu prištejmo klasični obsesivni simptom prisilnih dejanj – denimo, mahanje z roko in pogled nekam v prazno na shodih; 4) zatem poli-fobija: patološki strah, vezan na telo – recimo, da ne bi zardel, da ne bi smrdel ipd.; 5) paranoidne ideje, češ, drugi me izkoriščajo, sem žrtev janševske zarote ali lutka v rokah mračnih sil; 6) regresija k primarnim oblikam mišljenja, se pravi, površinska sklepanja, kjer nasmeh nekoga raztolmačimo kot zahrbtno posmehovanje itd.; 7) na površini poteka "vse normalno", upoštevana so pravila igre, toda ves čas imamo občutek, da nas Pahor jemlje plosko, enodimenzionalno, kot v marionetni predstavi;

 

8) prilagojen je okolju, uspešno funkcionira in dominira, vendar v resnici prezira soljudi, jih izkorišča – so zgolj sredstvo njegove afirmacije, hkrati pa je povsem odvisen od njihovega priznanja; 9) nezmožen je empatije – vživljanja v drugega: drugi so mu ali idealni (od katerih pričakuje narcistično zadovoljitev in potrditev) ali nasprotniki (ti ogrožajo njegovo afirmacijo) ali suckers (vsi ostali, množica, ki se jo po uporabi zavrže); 10) je indiferenten in preračunljiv: soljudje mu morajo biti na razpolago brez ozira – dokler pričakuje narcistični dobiček, je ves zavzet, zanesen, očarljiv in zapeljiv, za tem pa bo pokazal popolno ravnodušje; 11) ni se sposoben navezati na drugega, odvisen je le od uspeha in priznanja: navzven konformistično spoštuje pravila igre, vendar je ne jemlje resno in jo igra le za uspeh; 12) pred neuspehom čuti patološki strah, zato beži pred simboli neuspeha - osamljenostjo, starostjo in boleznijo – zato skrbi za svoje telo, za večno mladost, za to, da bo vselej v središču pozornosti; in nenazadnje 13) ni sposoben uživanja: njegov užitek je odtujen, povnanjen – "uživa", če drugi mislijo, da uživa, notranja praznina pa ga poganja v nove frenetične dejavnosti, ki jih lahko občudujete tudi na koledarju.

 

Slovenske volivce moramo razumeti, da so ga izvolili: po tolikih letih krize je ljudi dejansko postalo strah, da bo kriza kar trajala, bojijo se svetovnih turbulentnih dogodkov in terorja, strah jih je za službo itn. Od tod želja po nekom, ki vas bo varoval in vsaj z obljubami poskrbel za vašo eksistencialno dramo. Če ne prej, danes dobro poznamo poteze tega "x za vse", predsednika Boruta, barbike, manekena, praznine, polne lastnega strahu, ki se po katastrofalnem mandatu na čelu vlade boji vsake resne preizkušnje, še najbolj pa tega, da bi njegov strah postal viden.

 

Če bi Pahorju ob bok postavili starogrško triado dobrega, lepega in resničnega, bi morali priznati, da je v svoji politični karieri te tri pojme prignal do njihove meje: dobro je maska slabega (nesposobnost Pahorja kot predsednika vlade reševati krizo in enormno zadolževanje države), lepo je maska grdega (Pahor je lep, grde in podle so njegove politične spletke), resnično pa je maska praznine (vse Pahorjeve resnice so za medijsko uporabo tega dne, naslednji dan pa spet vse od začetka). V tem tiči tudi razlog njegovega nastopaštva, ki sega od nostalgije po prijaznem diktatorju Titu do uničevanja levice, da bi po svoji podobi inštaliral levo praznino. Ob Pahorjevi prazni dediščini se velja spomniti izjave levičarskega filozofa Sartreja: "Levica je padlo truplo, ki smrdi" in kot tako v Sloveniji še naprej vlada. Ne več kot diktatura proletariata, ampak kot diktatura sindikata; ne več razredni boj delavstva proti kapitalu, temveč politični boj socialistične politične elite proti vsem ostalim državljanom.

 

Ime česa je Pahor? Pahor je ime resignacije, nemoči, poraza in malodušja slovenskih državljanov, ki  lahko izstopijo iz nemoči. Pahor je ime socializma s človeškim obrazom, ki mu je odpadel oportunistični omet – kar je ostalo od njegovega socializma, je enakost v revščini. Pahor je ime propadlih zgodb 20. stoletja, ki ga ni sposoben zapustiti, ime post-politike brez idej. Pahor je ime poslednjega rdečega Mohikanca, ki po leninsko sklepa vse mogoče gnile kompromise, pakte, zavezništva in njih izdaje zgolj za to, da politično preživi. Pahor je ime praznine, kjer je vsaka morebitna politična misel dozdevek, vsaka gesta pa utelešenje bebavega užitka. Končno je Pahor še eno ime socialistične monarhije: Sloveniji vlada ena sama socialistična dinastija, kjer brez prekinitve vladajo levi monarhi za določen čas – Milan I., Janez I., Danilo I., Borut I. – državljani pa so podaniki te dinastije za vse večne čase. Demokracija velja samo za levico, zato gre za prepolovljeno demokracijo, za pol-legitimni režim.

 

Če bi hoteli kaj spremeniti, bi najprej morali resno vzeti Pahorjevo pred-volilno hlinjenje močnega in odločnega predsednika države, se pravi sistemsko pogojene fikcije. Funkcija predsednika republike potrebuje več kompetenc, s katerimi bi v učinkovito in stabilno ravnotežje spravili večinski volilni sistem. V tem smislu Slovenija potrebuje novo družbeno pogodbo, ki bo državo na novo izumila. Kaj pogodbo, potrebujemo kulturno revolucijo, ki bi emancipirala gospodarstvo s podjetništvom mladih, družinskimi kmetijami in podjetji, konkurenčnim okoljem za tuje investicije itd. Takšna podjetna država je najboljša socialna država, ki enakost v revščini nadomesti z enakostjo v možnostih podjetništva, svetinja pa ni več ta država, temveč trg. Za takšen premik ne rabimo predsednika države kot "lustra", ki visi na vsaki pasji procesiji in uganja bolj ali manj všečne norčije. Potrebujemo delovnega predsednika, ki vsak dan išče posle za slovenska podjetja in vabi tuje investitorje k novim naložbam pri nas. Seveda je zopet na ljudstvu, da se odloči, kako naprej – za nazaj pa ne more ostati, da smo vsi skupaj družba grešnih kozlov. Natanko se ve, kdo bi moral stati na slovenskem kriznem nürnberškem procesu in kdo vse so vodili vlade, ki so uničevale prihodnost slovenskih državljanov. Pahor je kajpada med njimi in med najodgovornejšimi za to, da je krizno izredno stanje postalo normalno stanje. A le v Sloveniji je mogoče, da za to, da zafuraš državo, dobiš nagrado ljudstva in postaneš predsednik države. Pahor rad narcistično leporeči, da je predsednik vseh Slovencev. Z vsem dolžnim spoštovanjem, ne vem, kako je z vami, toda moj ni.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,958
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,212
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,042
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,522
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,205
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,414
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,120
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,380
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,018
10/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 804