Komentar

Ime česa je Pahor?

Pred kratkim je osrednje slovensko režimsko trobilo "Delo" predsednika republike Boruta Pahorja razglasilo za politika leta. Da ne bi vsega prepustil svojim medijskim hlapcem, je omenjeni mož še sam poskrbel, da bodo njegovi podaniki s sliko in besedo obveščeni o njegovem predsednikovanju: kar sam je poskrbel za izdajo agitpropovskega skrpucala o sebi, kot se vidi sam.

15.01.2015 00:13
Piše: Milan Balažic

Borut Pahor se po katastrofalnem mandatu na čelu vlade boji vsake resne preizkušnje, še najbolj pa tega, da bi njegov strah postal viden. Foto: www.mediaspeed.net

Pahorjev užitek je odtujen, povnanjen – "uživa", če drugi mislijo, da uživa, notranja praznina pa ga poganja v nove frenetične dejavnosti, ki jih lahko občudujete tudi na koledarju.

 

Ob Pahorjevi prazni dediščini se velja spomniti izjave levičarskega filozofa Sartreja: "Levica je padlo truplo, ki smrdi" in kot tako v Sloveniji še naprej vlada. Ne več kot diktatura proletariata, ampak kot diktatura sindikata; ne več razredni boj delavstva proti kapitalu, temveč politični boj socialistične politične elite proti vsem ostalim državljanom.

Ne bo odveč in ne bo prvič, če povem, da so to – poleg vsega ostalega in dovolj znanega – simptomi patološkega narcizma. Imamo predsednika države, ki je učbeniški primer patološkega narcisa. Gre za razpršeni subjekt, ki je osvobojen notranje prisile zakona Imena-Očeta. Očetova odsotnost v najbolj zgodnji mladosti pomaga razviti spodletelo simbolno identifikacijo z Idealom-Jaza. "Očetovskega" tako nadomesti "materinski" Nad-Jaz: če je za prvega značilna odprtost svetu in enakost pred zakonom za vse, je "materinski" Nad-Jaz zatohli, kapriciozni, sado-mazohistični, analni, kruti in arhaični poziv k incestuoznemu užitku. Ta užitek je odvisen od mreže družbeno-simbolnih razmerij, v katero je subjekt vpet in mu deluje kot "Mati-od-katere-je-odvisna-zadovoljitev-mojih-potreb". Ne ve, kaj hoče, ve pa to, da to ni tisto. Zato svoje histerično vprašanje vseskozi naslavlja na vselej novega velikega Drugega (razna srečanja s stroko), ki naj mu končno pove, kaj hoče, kaj je njegova želja.

 

Človeku ni treba biti psihoanalitik, in že ekran dovolj razgalja Pahorjevo simptomatiko: 1) naš politik leta trpi za prosto, nevezano tesnobo: tesnobni občutek praznine ga preganja kot splošno psihotično stanje "brez razloga"; 2) ima nizek tolerančni prag tesnobe, tako da ga že malenkost požene v depresijo ali pa ga spravi iz nje (manično-depresivna impulzivna nevroza); 3) k temu prištejmo klasični obsesivni simptom prisilnih dejanj – denimo, mahanje z roko in pogled nekam v prazno na shodih; 4) zatem poli-fobija: patološki strah, vezan na telo – recimo, da ne bi zardel, da ne bi smrdel ipd.; 5) paranoidne ideje, češ, drugi me izkoriščajo, sem žrtev janševske zarote ali lutka v rokah mračnih sil; 6) regresija k primarnim oblikam mišljenja, se pravi, površinska sklepanja, kjer nasmeh nekoga raztolmačimo kot zahrbtno posmehovanje itd.; 7) na površini poteka "vse normalno", upoštevana so pravila igre, toda ves čas imamo občutek, da nas Pahor jemlje plosko, enodimenzionalno, kot v marionetni predstavi;

 

8) prilagojen je okolju, uspešno funkcionira in dominira, vendar v resnici prezira soljudi, jih izkorišča – so zgolj sredstvo njegove afirmacije, hkrati pa je povsem odvisen od njihovega priznanja; 9) nezmožen je empatije – vživljanja v drugega: drugi so mu ali idealni (od katerih pričakuje narcistično zadovoljitev in potrditev) ali nasprotniki (ti ogrožajo njegovo afirmacijo) ali suckers (vsi ostali, množica, ki se jo po uporabi zavrže); 10) je indiferenten in preračunljiv: soljudje mu morajo biti na razpolago brez ozira – dokler pričakuje narcistični dobiček, je ves zavzet, zanesen, očarljiv in zapeljiv, za tem pa bo pokazal popolno ravnodušje; 11) ni se sposoben navezati na drugega, odvisen je le od uspeha in priznanja: navzven konformistično spoštuje pravila igre, vendar je ne jemlje resno in jo igra le za uspeh; 12) pred neuspehom čuti patološki strah, zato beži pred simboli neuspeha - osamljenostjo, starostjo in boleznijo – zato skrbi za svoje telo, za večno mladost, za to, da bo vselej v središču pozornosti; in nenazadnje 13) ni sposoben uživanja: njegov užitek je odtujen, povnanjen – "uživa", če drugi mislijo, da uživa, notranja praznina pa ga poganja v nove frenetične dejavnosti, ki jih lahko občudujete tudi na koledarju.

 

Slovenske volivce moramo razumeti, da so ga izvolili: po tolikih letih krize je ljudi dejansko postalo strah, da bo kriza kar trajala, bojijo se svetovnih turbulentnih dogodkov in terorja, strah jih je za službo itn. Od tod želja po nekom, ki vas bo varoval in vsaj z obljubami poskrbel za vašo eksistencialno dramo. Če ne prej, danes dobro poznamo poteze tega "x za vse", predsednika Boruta, barbike, manekena, praznine, polne lastnega strahu, ki se po katastrofalnem mandatu na čelu vlade boji vsake resne preizkušnje, še najbolj pa tega, da bi njegov strah postal viden.

 

Če bi Pahorju ob bok postavili starogrško triado dobrega, lepega in resničnega, bi morali priznati, da je v svoji politični karieri te tri pojme prignal do njihove meje: dobro je maska slabega (nesposobnost Pahorja kot predsednika vlade reševati krizo in enormno zadolževanje države), lepo je maska grdega (Pahor je lep, grde in podle so njegove politične spletke), resnično pa je maska praznine (vse Pahorjeve resnice so za medijsko uporabo tega dne, naslednji dan pa spet vse od začetka). V tem tiči tudi razlog njegovega nastopaštva, ki sega od nostalgije po prijaznem diktatorju Titu do uničevanja levice, da bi po svoji podobi inštaliral levo praznino. Ob Pahorjevi prazni dediščini se velja spomniti izjave levičarskega filozofa Sartreja: "Levica je padlo truplo, ki smrdi" in kot tako v Sloveniji še naprej vlada. Ne več kot diktatura proletariata, ampak kot diktatura sindikata; ne več razredni boj delavstva proti kapitalu, temveč politični boj socialistične politične elite proti vsem ostalim državljanom.

 

Ime česa je Pahor? Pahor je ime resignacije, nemoči, poraza in malodušja slovenskih državljanov, ki  lahko izstopijo iz nemoči. Pahor je ime socializma s človeškim obrazom, ki mu je odpadel oportunistični omet – kar je ostalo od njegovega socializma, je enakost v revščini. Pahor je ime propadlih zgodb 20. stoletja, ki ga ni sposoben zapustiti, ime post-politike brez idej. Pahor je ime poslednjega rdečega Mohikanca, ki po leninsko sklepa vse mogoče gnile kompromise, pakte, zavezništva in njih izdaje zgolj za to, da politično preživi. Pahor je ime praznine, kjer je vsaka morebitna politična misel dozdevek, vsaka gesta pa utelešenje bebavega užitka. Končno je Pahor še eno ime socialistične monarhije: Sloveniji vlada ena sama socialistična dinastija, kjer brez prekinitve vladajo levi monarhi za določen čas – Milan I., Janez I., Danilo I., Borut I. – državljani pa so podaniki te dinastije za vse večne čase. Demokracija velja samo za levico, zato gre za prepolovljeno demokracijo, za pol-legitimni režim.

 

Če bi hoteli kaj spremeniti, bi najprej morali resno vzeti Pahorjevo pred-volilno hlinjenje močnega in odločnega predsednika države, se pravi sistemsko pogojene fikcije. Funkcija predsednika republike potrebuje več kompetenc, s katerimi bi v učinkovito in stabilno ravnotežje spravili večinski volilni sistem. V tem smislu Slovenija potrebuje novo družbeno pogodbo, ki bo državo na novo izumila. Kaj pogodbo, potrebujemo kulturno revolucijo, ki bi emancipirala gospodarstvo s podjetništvom mladih, družinskimi kmetijami in podjetji, konkurenčnim okoljem za tuje investicije itd. Takšna podjetna država je najboljša socialna država, ki enakost v revščini nadomesti z enakostjo v možnostih podjetništva, svetinja pa ni več ta država, temveč trg. Za takšen premik ne rabimo predsednika države kot "lustra", ki visi na vsaki pasji procesiji in uganja bolj ali manj všečne norčije. Potrebujemo delovnega predsednika, ki vsak dan išče posle za slovenska podjetja in vabi tuje investitorje k novim naložbam pri nas. Seveda je zopet na ljudstvu, da se odloči, kako naprej – za nazaj pa ne more ostati, da smo vsi skupaj družba grešnih kozlov. Natanko se ve, kdo bi moral stati na slovenskem kriznem nürnberškem procesu in kdo vse so vodili vlade, ki so uničevale prihodnost slovenskih državljanov. Pahor je kajpada med njimi in med najodgovornejšimi za to, da je krizno izredno stanje postalo normalno stanje. A le v Sloveniji je mogoče, da za to, da zafuraš državo, dobiš nagrado ljudstva in postaneš predsednik države. Pahor rad narcistično leporeči, da je predsednik vseh Slovencev. Z vsem dolžnim spoštovanjem, ne vem, kako je z vami, toda moj ni.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,538
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,402
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,797
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,325
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,322
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,075
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,207
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,045
09/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 883
10/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 580