Razkrivamo

Koga briga, kdo bo lastnik

Kaj imata skupnega recimo Polzela, ki je zadnja na seznamu DUTB, in podjetja s seznama vlade za privatizacijo? Vsi bodo slej ko prej dobili nove lastnike. Končno se bo izpela mantra o privatizaciji in se bo začela tista o tem, ali je novi lastnik najprimernejši. Ker je Slovenija v tranziciji, tako gospodarski kot družbeni, se malokdo od tistih, ki bi se morali (recimo mediji), sprašuje o tem, kakšen bo novi lastnik teh gospodarskih subjektov. Tukaj in zdaj je za praktično vse deležnike pomembno le, da se s prodajo začne. 

15.01.2015 22:39
Piše: Kizo

Zakaj v primeru Telekoma “država” kot največji lastnik ne pove, kaj si želi? Jasno in glasno.

Seveda vrednotenja podjetij  pri skrbnih pregledih potencialni lastniki ne delajo na enake načine. Seveda so bistvene razlike pri tem, ali na naložbo gledajo strateški ali  institucionalni lastniki. A dejstvo je, da oboji večinoma uporabljajo podobne  metodologije, razlike so le v tem, če poenostavimo, koliko časa in zakaj nekdo hoče biti lastnik.

Kdo se sploh sprašuje, kaj je pri prodaji, privatizaciji, spremembi lastništva najbolj pomembno? Kakšen načrt ima novi lastnik z družbo, katere lastnik je oziroma bo postal? To še zdaleč ni nepomembno, ko gre za strateškega ali investicijskega lastnika ali koga tretjega.

 

 

Irska: primer dobre prakse ali kaj se lahko naučimo

 

Ko sem se enkrat po letu 2000 pogovarjal z nekdanjim Ministrom za informacijsko družbo Republike Irske in ga vprašal, če mi lahko v nekaj stavkih pove bistvo privatizacije irskega telekoma, je bil gospod tedaj res kratek in jedrnat.

 

Ker se natančnega citata ne spomnim, naj ga parafraziram. Rekel mi je, da je bila ključna napaka pri privatizaciji irskega telekoma ta, da niti telekom sam z notranjimi pravili, pravilniki, akti in obveznostmi do trga, družbe, partnerjev, države niti zakonodaja niso bili prilagojeni za prehod iz državnega v zasebno lastništvo. Pripravljen ni bil niti regulator IT trga.

 

Ko sem sivolasega gospoda prosil, naj mi pove kak primer, da si bom lahko problematiko prestavljal bolj plastično, je dejal nekako takole: Veste, lastnik je lastnik. Vprašanje je, kako in ali ga sploh lahko obvladuješ, seveda v pozitivnem pomenu besede. To je na irskem primeru pomenilo, da v času privatizacije tega telekoma osnovne šole, gimnazije, fakultete in državni raziskovalni inštituti niso imeli hitrega dostopa do interneta. Ko je bila lastnica država, smo za tak priklop poskrbeli v nekaj dneh, največ tednih, z novim lastnikom je bilo to neizvedljivo. Zato, ker niti predpisi v telekomu samem niti zakoni na državni ravni, ki bi od nacionalnega operaterja telekomunikacij na nek način obligatorno zahtevali, da prioritetno poskrbi za internetno “ožičenje” nacionalnih izobraževalnih institucij, niso bili ne spisani ne sprejeti v parlamentu.

 

In so bili Irci v šolah brez hitrega interneta. Irci kot sinonim za IT družbo tam okoli leta 2000. Absurd oziroma paradoks, ki pa so ga Irci hitro rešili. Sprejeli so zakonodajo in “prisilili” lastnika, da je naredil tudi tisto, kar mu ni bilo po volji, a je bilo v irskem nacionalnem interesu.

 

 

Slovenci bomo naslednjih pet let bentili nad izbiro lastnikov

 

S kirurško natančnostjo se da napovedati, da bodo naslednja leta v Sloveniji minila pretežno v znamenju kritiziranja novih lastnikov. Bentili bodo sindikati, ker bodo sledila neizogibna odpuščanja, opozicija bo žugala vladi, češ zakaj je izbrala takega lastnika in da bi oni boljšega, dvorni dobavitelji telekomunikacijske opreme in izbrani domači razvijalci storitev, ker jih bodo nadomestili s cenejšimi in boljšimi.

 

Vse to zato, ker zdaj, v predprivatizacijskem času, nihče ne ve, ali je vlada naredila domačo nalogo, ali je SDH sploh dovolj referenčen, ali so vladni svetovalci res tisti pravi, da bodo na koncu novi lastniki raznih polzel, telekomov, nkbmjev pravi. Teorija je bolj kot ne jasna, v balkanski in naši vzhodni okolici imamo primere, kaj se zgodi, če je lastnik strateški, če je le finančni vlagatelj ali če je napačen.

 

Teorija pravi nekako takole: Strateški ali ključni vlagatelj je praviloma pravna oseba, ki kupuje kapitalski delež določene družbe z namenom pridobiti odločujoč vpliv na upravljanje in nadzor nad njenim poslovanjem, ne pa zgolj kot finančno naložbo z namenom doseganja donosov.

 

Za finančnega oziroma institucionalnega vlagatelja v učbenikih ekonomije piše, da je to veliki profesionalni vlagatelj kot npr. zavarovalnice, pokojninski skladi, banke, drugi finančni skladi, ki premoženje nalagajo v investicijske portfelje, z njim upravljajo in trgujejo.

 

 

Nazaj v prihodnost

 

Vprašanje, če se vrnemo na Polzelo ali v Telekom Slovenije, je torej preprosto: Ali vemo, kateri lastnik je za obe družbi najboljši? Strateški ali institucionalni?

 

Zakaj je v primeru obeh nekako logično, družbeno-medijsko konsenzualno, da potrebujeta strateškega lastnika? Če to vemo, zakaj tega nihče ne pove na glas in z argumenti? V primeru Polzele se govori o vsem drugem (nišno podjetje, ženska delovna sila, dobra blagovna znamka, ...), ne pa o argumentih, zakaj prav strateški lastnik? Enako velja za Telekom Slovenije.

 

Zakaj v primeru Telekoma “država” kot največji lastnik ne pove, kaj si želi? Jasno in glasno. Zakaj šef SDH za naš edini finančni časopis izjavi le, da bo “način izvedbe pogajanj z najboljšimi ponudniki usklajen po prejemu zavezujočih ponudb. SDH postopek prodaje vodi v skladu z mednarodnimi standardi, pri čemer je v skladu s sklepom Državnega zbora RS primarni cilj SDH doseganje čim višje kupnine.”

 

Po drugi strani pa predsednik vlade Miro Cerar po zadnjem obisku Nemčije in po sestanku s kanclerko Angelo Merkel izjavi nekaj v slogu, da cena pri privatizaciji Telekoma Slovenije ne bo igrala odločilne vloge. Pri čemer naš premier dobro ve, da mora dati soglasje za prodajo družb na vladnem seznamu za privatizacijo le nadzorni svet SDH, vlada pa ne, saj je seznam družb za prodajo že lani potrdil Državni zbor Republike Slovenije.

 

Če torej ne vemo ključnih podatkov pri privatizaciji, pa bi jih morali, komu je to v interesu? Kdo jih namerno prikriva in kaj ima od tega? Prav noben drug pomislek nima trdnejše osnove kot ta, da se “trguje” pod mizo s parcialnimi interesi politično-gospodarskega esteblišmenta.

 

 

Koga potrebujeta Polzela in Telekom Slovenije?

 

Pravega, argumentiranega odgovora odgovornih pred privatizacijo na to, kateri lastnik (strateški ali institucionalni) je najbolj primeren, denimo za omenjeni dve družbi, nimajo za zdaj niti v Polzeli, niti v Telekomu Slovenije. Nimata ga niti država niti DUTB. Zdi se, da vsi navijajo za strateškega lastnika, a to so le ugibanja oziroma želje, ki nimajo zveze s finančno, socialno realnostjo, še manj z daljnovidno politiko.

 

In končno.

1. Pri obeh družbah ne znamo v desetih točkah zapisati, zakaj je strateški lastnik boljši od investicijskega.

2. Ne vemo, kako bi oba lastnika, denimo, sanirala družbi.

3. Ne vemo, kakšen načrt odpuščanja presežnih delavcev imata.

4. Pojma nimamo, kako bosta preoblikovala in izboljšala kakovost prihodkov, ne le povečevala denarnega toka.

5. Sanja se nam ne, kdaj, torej v katerem obdobju lastništva, je za lastnika pomemben EBITA.

6. Niti z besedico nikoli ni bilo zapisano, kdo bo vlagal v konvergenco storitev, kdo bo družbo delil po principu Baby Bellov iz 60. let prejšnjega stoletja.

7. Ne vemo, kaj bi lastnika počela z nasedlimi projekti. Bi ju reševala ali takoj zaprla?

8. Niti tega ne vemo, ali imata potencialna nova lastnika enako strategijo širjenja v regijo, če sploh imata strategijo širjenja.

9. Kaj bosta družbi oziroma lastnika naredili z milijonskimi terjatvami upnikov, ko gre za banke, dobavitelje?

10. Ne vemo niti, kaj bo s tožbenimi zahtevki na sodiščih. Vseh teh v obeh primerih ni malo in se merijo tudi v desetinah milijonov evrov.

 

Teh odgovorov javnost, delničarji in recimo opozicija nimajo. Upam si trditi, da niti vladna koalicija ne. Nihče od blizu ni videl prevzemnih načrtov še pred mesecem skrivnostnega kupca Polzele, DUTB in upniki te strategije zagotovo (še) nimajo. Prav tako nihče nima vpogleda v lastniški koncept obeh finalistov privatizacije Telekoma Slovenije. Predvidoma 15. februarja se začenja zares odvijati privatizacijski klobčič okoli Telekoma Slovenije in do takrat ni predvideno, da bi finančni sklad Cinven, Deutsche Telekom, država, vodstvo Telekoma oziroma kdorkoli razkrili karkoli.

 

In to je slabo. Zelo slabo za vse deležnike v igri, ki ji rečemo privatizacija. Slabo predvsem zato, ker se nič ne naučimo iz primerov dobre oziroma slabe prakse. Recimo iz irskega, ki je v nebo vpijoč primer, zakaj vse je treba poskrbeti pred spremembo lastništva iz državnega v zasebno. Kajti sprememba je nujna. Zakaj ne bi bila še dobra in koristna za čim več deležnikov? Kot je recimo na Irskem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
11
19.09.2019 22:30
Vladimir Vodušek, ki je bil septembra lani zaradi izsiljevanja obsojen na poldrugo leto zapora, je na svoji spletni strani ... Več.
Piše: Uredništvo
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
3
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
Razumeti Azijo: Dolgoletni ameriški pritiski na Japonsko so bili ključni za napad na Pearl Harbour
11
27.08.2019 19:00
Naivno je govoriti o tem, da leži naša prihodnost v Aziji, kajti težišče globalne ekonomije, financ in tudi geopolitike se je že ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,243
02/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,265
03/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,510
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,629
05/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,661
06/
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,391
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,134
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,234
09/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,403
10/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,442