Razkrivamo

Koga briga, kdo bo lastnik

Kaj imata skupnega recimo Polzela, ki je zadnja na seznamu DUTB, in podjetja s seznama vlade za privatizacijo? Vsi bodo slej ko prej dobili nove lastnike. Končno se bo izpela mantra o privatizaciji in se bo začela tista o tem, ali je novi lastnik najprimernejši. Ker je Slovenija v tranziciji, tako gospodarski kot družbeni, se malokdo od tistih, ki bi se morali (recimo mediji), sprašuje o tem, kakšen bo novi lastnik teh gospodarskih subjektov. Tukaj in zdaj je za praktično vse deležnike pomembno le, da se s prodajo začne. 

15.01.2015 22:39
Piše: Kizo

Zakaj v primeru Telekoma “država” kot največji lastnik ne pove, kaj si želi? Jasno in glasno.

Seveda vrednotenja podjetij  pri skrbnih pregledih potencialni lastniki ne delajo na enake načine. Seveda so bistvene razlike pri tem, ali na naložbo gledajo strateški ali  institucionalni lastniki. A dejstvo je, da oboji večinoma uporabljajo podobne  metodologije, razlike so le v tem, če poenostavimo, koliko časa in zakaj nekdo hoče biti lastnik.

Kdo se sploh sprašuje, kaj je pri prodaji, privatizaciji, spremembi lastništva najbolj pomembno? Kakšen načrt ima novi lastnik z družbo, katere lastnik je oziroma bo postal? To še zdaleč ni nepomembno, ko gre za strateškega ali investicijskega lastnika ali koga tretjega.

 

 

Irska: primer dobre prakse ali kaj se lahko naučimo

 

Ko sem se enkrat po letu 2000 pogovarjal z nekdanjim Ministrom za informacijsko družbo Republike Irske in ga vprašal, če mi lahko v nekaj stavkih pove bistvo privatizacije irskega telekoma, je bil gospod tedaj res kratek in jedrnat.

 

Ker se natančnega citata ne spomnim, naj ga parafraziram. Rekel mi je, da je bila ključna napaka pri privatizaciji irskega telekoma ta, da niti telekom sam z notranjimi pravili, pravilniki, akti in obveznostmi do trga, družbe, partnerjev, države niti zakonodaja niso bili prilagojeni za prehod iz državnega v zasebno lastništvo. Pripravljen ni bil niti regulator IT trga.

 

Ko sem sivolasega gospoda prosil, naj mi pove kak primer, da si bom lahko problematiko prestavljal bolj plastično, je dejal nekako takole: Veste, lastnik je lastnik. Vprašanje je, kako in ali ga sploh lahko obvladuješ, seveda v pozitivnem pomenu besede. To je na irskem primeru pomenilo, da v času privatizacije tega telekoma osnovne šole, gimnazije, fakultete in državni raziskovalni inštituti niso imeli hitrega dostopa do interneta. Ko je bila lastnica država, smo za tak priklop poskrbeli v nekaj dneh, največ tednih, z novim lastnikom je bilo to neizvedljivo. Zato, ker niti predpisi v telekomu samem niti zakoni na državni ravni, ki bi od nacionalnega operaterja telekomunikacij na nek način obligatorno zahtevali, da prioritetno poskrbi za internetno “ožičenje” nacionalnih izobraževalnih institucij, niso bili ne spisani ne sprejeti v parlamentu.

 

In so bili Irci v šolah brez hitrega interneta. Irci kot sinonim za IT družbo tam okoli leta 2000. Absurd oziroma paradoks, ki pa so ga Irci hitro rešili. Sprejeli so zakonodajo in “prisilili” lastnika, da je naredil tudi tisto, kar mu ni bilo po volji, a je bilo v irskem nacionalnem interesu.

 

 

Slovenci bomo naslednjih pet let bentili nad izbiro lastnikov

 

S kirurško natančnostjo se da napovedati, da bodo naslednja leta v Sloveniji minila pretežno v znamenju kritiziranja novih lastnikov. Bentili bodo sindikati, ker bodo sledila neizogibna odpuščanja, opozicija bo žugala vladi, češ zakaj je izbrala takega lastnika in da bi oni boljšega, dvorni dobavitelji telekomunikacijske opreme in izbrani domači razvijalci storitev, ker jih bodo nadomestili s cenejšimi in boljšimi.

 

Vse to zato, ker zdaj, v predprivatizacijskem času, nihče ne ve, ali je vlada naredila domačo nalogo, ali je SDH sploh dovolj referenčen, ali so vladni svetovalci res tisti pravi, da bodo na koncu novi lastniki raznih polzel, telekomov, nkbmjev pravi. Teorija je bolj kot ne jasna, v balkanski in naši vzhodni okolici imamo primere, kaj se zgodi, če je lastnik strateški, če je le finančni vlagatelj ali če je napačen.

 

Teorija pravi nekako takole: Strateški ali ključni vlagatelj je praviloma pravna oseba, ki kupuje kapitalski delež določene družbe z namenom pridobiti odločujoč vpliv na upravljanje in nadzor nad njenim poslovanjem, ne pa zgolj kot finančno naložbo z namenom doseganja donosov.

 

Za finančnega oziroma institucionalnega vlagatelja v učbenikih ekonomije piše, da je to veliki profesionalni vlagatelj kot npr. zavarovalnice, pokojninski skladi, banke, drugi finančni skladi, ki premoženje nalagajo v investicijske portfelje, z njim upravljajo in trgujejo.

 

 

Nazaj v prihodnost

 

Vprašanje, če se vrnemo na Polzelo ali v Telekom Slovenije, je torej preprosto: Ali vemo, kateri lastnik je za obe družbi najboljši? Strateški ali institucionalni?

 

Zakaj je v primeru obeh nekako logično, družbeno-medijsko konsenzualno, da potrebujeta strateškega lastnika? Če to vemo, zakaj tega nihče ne pove na glas in z argumenti? V primeru Polzele se govori o vsem drugem (nišno podjetje, ženska delovna sila, dobra blagovna znamka, ...), ne pa o argumentih, zakaj prav strateški lastnik? Enako velja za Telekom Slovenije.

 

Zakaj v primeru Telekoma “država” kot največji lastnik ne pove, kaj si želi? Jasno in glasno. Zakaj šef SDH za naš edini finančni časopis izjavi le, da bo “način izvedbe pogajanj z najboljšimi ponudniki usklajen po prejemu zavezujočih ponudb. SDH postopek prodaje vodi v skladu z mednarodnimi standardi, pri čemer je v skladu s sklepom Državnega zbora RS primarni cilj SDH doseganje čim višje kupnine.”

 

Po drugi strani pa predsednik vlade Miro Cerar po zadnjem obisku Nemčije in po sestanku s kanclerko Angelo Merkel izjavi nekaj v slogu, da cena pri privatizaciji Telekoma Slovenije ne bo igrala odločilne vloge. Pri čemer naš premier dobro ve, da mora dati soglasje za prodajo družb na vladnem seznamu za privatizacijo le nadzorni svet SDH, vlada pa ne, saj je seznam družb za prodajo že lani potrdil Državni zbor Republike Slovenije.

 

Če torej ne vemo ključnih podatkov pri privatizaciji, pa bi jih morali, komu je to v interesu? Kdo jih namerno prikriva in kaj ima od tega? Prav noben drug pomislek nima trdnejše osnove kot ta, da se “trguje” pod mizo s parcialnimi interesi politično-gospodarskega esteblišmenta.

 

 

Koga potrebujeta Polzela in Telekom Slovenije?

 

Pravega, argumentiranega odgovora odgovornih pred privatizacijo na to, kateri lastnik (strateški ali institucionalni) je najbolj primeren, denimo za omenjeni dve družbi, nimajo za zdaj niti v Polzeli, niti v Telekomu Slovenije. Nimata ga niti država niti DUTB. Zdi se, da vsi navijajo za strateškega lastnika, a to so le ugibanja oziroma želje, ki nimajo zveze s finančno, socialno realnostjo, še manj z daljnovidno politiko.

 

In končno.

1. Pri obeh družbah ne znamo v desetih točkah zapisati, zakaj je strateški lastnik boljši od investicijskega.

2. Ne vemo, kako bi oba lastnika, denimo, sanirala družbi.

3. Ne vemo, kakšen načrt odpuščanja presežnih delavcev imata.

4. Pojma nimamo, kako bosta preoblikovala in izboljšala kakovost prihodkov, ne le povečevala denarnega toka.

5. Sanja se nam ne, kdaj, torej v katerem obdobju lastništva, je za lastnika pomemben EBITA.

6. Niti z besedico nikoli ni bilo zapisano, kdo bo vlagal v konvergenco storitev, kdo bo družbo delil po principu Baby Bellov iz 60. let prejšnjega stoletja.

7. Ne vemo, kaj bi lastnika počela z nasedlimi projekti. Bi ju reševala ali takoj zaprla?

8. Niti tega ne vemo, ali imata potencialna nova lastnika enako strategijo širjenja v regijo, če sploh imata strategijo širjenja.

9. Kaj bosta družbi oziroma lastnika naredili z milijonskimi terjatvami upnikov, ko gre za banke, dobavitelje?

10. Ne vemo niti, kaj bo s tožbenimi zahtevki na sodiščih. Vseh teh v obeh primerih ni malo in se merijo tudi v desetinah milijonov evrov.

 

Teh odgovorov javnost, delničarji in recimo opozicija nimajo. Upam si trditi, da niti vladna koalicija ne. Nihče od blizu ni videl prevzemnih načrtov še pred mesecem skrivnostnega kupca Polzele, DUTB in upniki te strategije zagotovo (še) nimajo. Prav tako nihče nima vpogleda v lastniški koncept obeh finalistov privatizacije Telekoma Slovenije. Predvidoma 15. februarja se začenja zares odvijati privatizacijski klobčič okoli Telekoma Slovenije in do takrat ni predvideno, da bi finančni sklad Cinven, Deutsche Telekom, država, vodstvo Telekoma oziroma kdorkoli razkrili karkoli.

 

In to je slabo. Zelo slabo za vse deležnike v igri, ki ji rečemo privatizacija. Slabo predvsem zato, ker se nič ne naučimo iz primerov dobre oziroma slabe prakse. Recimo iz irskega, ki je v nebo vpijoč primer, zakaj vse je treba poskrbeti pred spremembo lastništva iz državnega v zasebno. Kajti sprememba je nujna. Zakaj ne bi bila še dobra in koristna za čim več deležnikov? Kot je recimo na Irskem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."
17
19.07.2019 23:39
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
8
17.07.2019 14:00
Anej Sam je v imenu društva Jasa konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi ognjemeti in preostalim repertuarjem ... Več.
Piše: Anej Sam
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
3
16.07.2019 23:00
V poplavi političnih obljub, predvolilnih sloganov in koalicijskih usklajevanj običajno spregledamo dejstvo, da je v slovenskem ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropski veleposlaniki protestirali proti preganjanju Ujgurov v komunistični Kitajski, Slovenija zaenkrat previdno tiho
4
16.07.2019 12:00
Na začetku meseca so so veleposlaniki 22 držav, akreditirani pri OZN v Ženevi, podpisali pismo, ki so ga naslovili na ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
12
15.07.2019 23:59
Minuli teden je telekomunikacijski trg razburkala novica, da bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odvzela ... Več.
Piše: Uredništvo
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
7
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
14
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
16
19.06.2019 23:59
Že dolgo nismo gledali tako javnega umiranja kakšnega podjetja, ki je registrirano v Sloveniji, kot v primeru nacionalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
11
17.06.2019 01:17
Lidia Glavina, bivša predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), je z nadzorniki dosegla sporazum o odpravnini v ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,469
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,340
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,707
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,281
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,170
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 976
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,166
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,111
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,015
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,134