Razkrivamo

Koga briga, kdo bo lastnik

Kaj imata skupnega recimo Polzela, ki je zadnja na seznamu DUTB, in podjetja s seznama vlade za privatizacijo? Vsi bodo slej ko prej dobili nove lastnike. Končno se bo izpela mantra o privatizaciji in se bo začela tista o tem, ali je novi lastnik najprimernejši. Ker je Slovenija v tranziciji, tako gospodarski kot družbeni, se malokdo od tistih, ki bi se morali (recimo mediji), sprašuje o tem, kakšen bo novi lastnik teh gospodarskih subjektov. Tukaj in zdaj je za praktično vse deležnike pomembno le, da se s prodajo začne. 

15.01.2015 22:39
Piše: Kizo

Zakaj v primeru Telekoma “država” kot največji lastnik ne pove, kaj si želi? Jasno in glasno.

Seveda vrednotenja podjetij  pri skrbnih pregledih potencialni lastniki ne delajo na enake načine. Seveda so bistvene razlike pri tem, ali na naložbo gledajo strateški ali  institucionalni lastniki. A dejstvo je, da oboji večinoma uporabljajo podobne  metodologije, razlike so le v tem, če poenostavimo, koliko časa in zakaj nekdo hoče biti lastnik.

Kdo se sploh sprašuje, kaj je pri prodaji, privatizaciji, spremembi lastništva najbolj pomembno? Kakšen načrt ima novi lastnik z družbo, katere lastnik je oziroma bo postal? To še zdaleč ni nepomembno, ko gre za strateškega ali investicijskega lastnika ali koga tretjega.

 

 

Irska: primer dobre prakse ali kaj se lahko naučimo

 

Ko sem se enkrat po letu 2000 pogovarjal z nekdanjim Ministrom za informacijsko družbo Republike Irske in ga vprašal, če mi lahko v nekaj stavkih pove bistvo privatizacije irskega telekoma, je bil gospod tedaj res kratek in jedrnat.

 

Ker se natančnega citata ne spomnim, naj ga parafraziram. Rekel mi je, da je bila ključna napaka pri privatizaciji irskega telekoma ta, da niti telekom sam z notranjimi pravili, pravilniki, akti in obveznostmi do trga, družbe, partnerjev, države niti zakonodaja niso bili prilagojeni za prehod iz državnega v zasebno lastništvo. Pripravljen ni bil niti regulator IT trga.

 

Ko sem sivolasega gospoda prosil, naj mi pove kak primer, da si bom lahko problematiko prestavljal bolj plastično, je dejal nekako takole: Veste, lastnik je lastnik. Vprašanje je, kako in ali ga sploh lahko obvladuješ, seveda v pozitivnem pomenu besede. To je na irskem primeru pomenilo, da v času privatizacije tega telekoma osnovne šole, gimnazije, fakultete in državni raziskovalni inštituti niso imeli hitrega dostopa do interneta. Ko je bila lastnica država, smo za tak priklop poskrbeli v nekaj dneh, največ tednih, z novim lastnikom je bilo to neizvedljivo. Zato, ker niti predpisi v telekomu samem niti zakoni na državni ravni, ki bi od nacionalnega operaterja telekomunikacij na nek način obligatorno zahtevali, da prioritetno poskrbi za internetno “ožičenje” nacionalnih izobraževalnih institucij, niso bili ne spisani ne sprejeti v parlamentu.

 

In so bili Irci v šolah brez hitrega interneta. Irci kot sinonim za IT družbo tam okoli leta 2000. Absurd oziroma paradoks, ki pa so ga Irci hitro rešili. Sprejeli so zakonodajo in “prisilili” lastnika, da je naredil tudi tisto, kar mu ni bilo po volji, a je bilo v irskem nacionalnem interesu.

 

 

Slovenci bomo naslednjih pet let bentili nad izbiro lastnikov

 

S kirurško natančnostjo se da napovedati, da bodo naslednja leta v Sloveniji minila pretežno v znamenju kritiziranja novih lastnikov. Bentili bodo sindikati, ker bodo sledila neizogibna odpuščanja, opozicija bo žugala vladi, češ zakaj je izbrala takega lastnika in da bi oni boljšega, dvorni dobavitelji telekomunikacijske opreme in izbrani domači razvijalci storitev, ker jih bodo nadomestili s cenejšimi in boljšimi.

 

Vse to zato, ker zdaj, v predprivatizacijskem času, nihče ne ve, ali je vlada naredila domačo nalogo, ali je SDH sploh dovolj referenčen, ali so vladni svetovalci res tisti pravi, da bodo na koncu novi lastniki raznih polzel, telekomov, nkbmjev pravi. Teorija je bolj kot ne jasna, v balkanski in naši vzhodni okolici imamo primere, kaj se zgodi, če je lastnik strateški, če je le finančni vlagatelj ali če je napačen.

 

Teorija pravi nekako takole: Strateški ali ključni vlagatelj je praviloma pravna oseba, ki kupuje kapitalski delež določene družbe z namenom pridobiti odločujoč vpliv na upravljanje in nadzor nad njenim poslovanjem, ne pa zgolj kot finančno naložbo z namenom doseganja donosov.

 

Za finančnega oziroma institucionalnega vlagatelja v učbenikih ekonomije piše, da je to veliki profesionalni vlagatelj kot npr. zavarovalnice, pokojninski skladi, banke, drugi finančni skladi, ki premoženje nalagajo v investicijske portfelje, z njim upravljajo in trgujejo.

 

 

Nazaj v prihodnost

 

Vprašanje, če se vrnemo na Polzelo ali v Telekom Slovenije, je torej preprosto: Ali vemo, kateri lastnik je za obe družbi najboljši? Strateški ali institucionalni?

 

Zakaj je v primeru obeh nekako logično, družbeno-medijsko konsenzualno, da potrebujeta strateškega lastnika? Če to vemo, zakaj tega nihče ne pove na glas in z argumenti? V primeru Polzele se govori o vsem drugem (nišno podjetje, ženska delovna sila, dobra blagovna znamka, ...), ne pa o argumentih, zakaj prav strateški lastnik? Enako velja za Telekom Slovenije.

 

Zakaj v primeru Telekoma “država” kot največji lastnik ne pove, kaj si želi? Jasno in glasno. Zakaj šef SDH za naš edini finančni časopis izjavi le, da bo “način izvedbe pogajanj z najboljšimi ponudniki usklajen po prejemu zavezujočih ponudb. SDH postopek prodaje vodi v skladu z mednarodnimi standardi, pri čemer je v skladu s sklepom Državnega zbora RS primarni cilj SDH doseganje čim višje kupnine.”

 

Po drugi strani pa predsednik vlade Miro Cerar po zadnjem obisku Nemčije in po sestanku s kanclerko Angelo Merkel izjavi nekaj v slogu, da cena pri privatizaciji Telekoma Slovenije ne bo igrala odločilne vloge. Pri čemer naš premier dobro ve, da mora dati soglasje za prodajo družb na vladnem seznamu za privatizacijo le nadzorni svet SDH, vlada pa ne, saj je seznam družb za prodajo že lani potrdil Državni zbor Republike Slovenije.

 

Če torej ne vemo ključnih podatkov pri privatizaciji, pa bi jih morali, komu je to v interesu? Kdo jih namerno prikriva in kaj ima od tega? Prav noben drug pomislek nima trdnejše osnove kot ta, da se “trguje” pod mizo s parcialnimi interesi politično-gospodarskega esteblišmenta.

 

 

Koga potrebujeta Polzela in Telekom Slovenije?

 

Pravega, argumentiranega odgovora odgovornih pred privatizacijo na to, kateri lastnik (strateški ali institucionalni) je najbolj primeren, denimo za omenjeni dve družbi, nimajo za zdaj niti v Polzeli, niti v Telekomu Slovenije. Nimata ga niti država niti DUTB. Zdi se, da vsi navijajo za strateškega lastnika, a to so le ugibanja oziroma želje, ki nimajo zveze s finančno, socialno realnostjo, še manj z daljnovidno politiko.

 

In končno.

1. Pri obeh družbah ne znamo v desetih točkah zapisati, zakaj je strateški lastnik boljši od investicijskega.

2. Ne vemo, kako bi oba lastnika, denimo, sanirala družbi.

3. Ne vemo, kakšen načrt odpuščanja presežnih delavcev imata.

4. Pojma nimamo, kako bosta preoblikovala in izboljšala kakovost prihodkov, ne le povečevala denarnega toka.

5. Sanja se nam ne, kdaj, torej v katerem obdobju lastništva, je za lastnika pomemben EBITA.

6. Niti z besedico nikoli ni bilo zapisano, kdo bo vlagal v konvergenco storitev, kdo bo družbo delil po principu Baby Bellov iz 60. let prejšnjega stoletja.

7. Ne vemo, kaj bi lastnika počela z nasedlimi projekti. Bi ju reševala ali takoj zaprla?

8. Niti tega ne vemo, ali imata potencialna nova lastnika enako strategijo širjenja v regijo, če sploh imata strategijo širjenja.

9. Kaj bosta družbi oziroma lastnika naredili z milijonskimi terjatvami upnikov, ko gre za banke, dobavitelje?

10. Ne vemo niti, kaj bo s tožbenimi zahtevki na sodiščih. Vseh teh v obeh primerih ni malo in se merijo tudi v desetinah milijonov evrov.

 

Teh odgovorov javnost, delničarji in recimo opozicija nimajo. Upam si trditi, da niti vladna koalicija ne. Nihče od blizu ni videl prevzemnih načrtov še pred mesecem skrivnostnega kupca Polzele, DUTB in upniki te strategije zagotovo (še) nimajo. Prav tako nihče nima vpogleda v lastniški koncept obeh finalistov privatizacije Telekoma Slovenije. Predvidoma 15. februarja se začenja zares odvijati privatizacijski klobčič okoli Telekoma Slovenije in do takrat ni predvideno, da bi finančni sklad Cinven, Deutsche Telekom, država, vodstvo Telekoma oziroma kdorkoli razkrili karkoli.

 

In to je slabo. Zelo slabo za vse deležnike v igri, ki ji rečemo privatizacija. Slabo predvsem zato, ker se nič ne naučimo iz primerov dobre oziroma slabe prakse. Recimo iz irskega, ki je v nebo vpijoč primer, zakaj vse je treba poskrbeti pred spremembo lastništva iz državnega v zasebno. Kajti sprememba je nujna. Zakaj ne bi bila še dobra in koristna za čim več deležnikov? Kot je recimo na Irskem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
0
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
17
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
6
21.10.2019 22:45
Ustanoviti Srčni center v UKC Ljubljana pod pretvezo, da bodo s tem rešili problem otroške kardiologije in otroške srčne ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
12
17.10.2019 23:00
Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen ... Več.
Piše: Uredništvo
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
13
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
8
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
4
03.10.2019 22:00
Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,543
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,174
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,599
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,470
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,963
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,889
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,352
08/
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
Igor Kovač
Ogledov: 989
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 705
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,119