Komentar

Zakaj sem soorganizator peticije za privatizacijo

Mencingerjevemu nacionalnemu interesu in ostalim institucionalnim ostankom iz časa socializma se izteka čas. Zgodovina jih bo odplaknila na smetišče, kjer bodo delali družbo fevdalni ureditvi in sužnjelastniškemu redu. Liberalci smo se dvignili, sedaj pa naj nas nekdo ustavi, če more.

19.01.2015 00:06
Piše: Jaka Šoba

Peticijo ZA-privatizacijo je v nekaj urah podpisalo nekaj več kot 3000 podpornikov.

Vsi tisti, ki se strinjate, da je prišel čas za resnične spremembe, ki bodo šle v smer razvitih zahodnih držav, in da se moramo, če želimo biti del razvite Evrope, pričeti kot razvita Evropa tudi obnašati, ste dobrodošli, da se nam pridružite.

V eni svojih prvih kolumn z naslovom "Nebo je modro in Cerar je strel v prazno, pa kaj potem" sem izrazil svoje razočaranje nad ljudmi in gibanji, ki se razglašamo za slovenske ekonomske liberalce, ter izrazil spoštovanje in občudovanje do slovenskih socialistov. Medtem ko so socialisti pridno delali, organizirali okrogle mize in akcije ter se na koncu uspeli v svoji najbolj ekstremni verziji upravičeno prebiti v parlament, smo liberalci jamrali v kotu zaradi krivičnosti življenja in se spraševali, zakaj nas nihče ne mara. Bili smo, kot sem se takrat izrazil, skupina zagrenjenih 'luzerjev'. Takrat sem trdil, da se je izkazalo, da smo liberalci z besedami pravi mojstri, v izvedbi pa bolj "švoh".

 

 

Prvi napad poslednje bitke

 

V petek, šestnajstega januarja, je Združena levica, obkrožena z raznimi marksističnimi, socialističnimi in nekaterimi še bolj zgodovinsko preživelimi društvi, zmagoslavno prinesla v Državni zbor podpise proti privatizaciji. Z Luko Mesecem na čelu, ki mu je oporo nudil sam inženir slovenskega nacionalnega interesa Jože Mencinger, so podporniki novega socializma pričeli to, kar so sami razumeli kot začetek odločilnega udarca in prvi korak do končne zmage nad ekonomskim liberalizmom. Prišli so dokončno ustavit privatizacijo.

 

 

Protinapad

 

Le dan pred tem smo se na skrivni lokaciji dobili predstavniki društev, ki zagovarjamo ekonomski liberalizem. Tega dne sem sam na laž postavil lastno razmišljanje iz kolumne, ki sem jo napisal nekaj mesecev pred tem. Nisem si namreč mislil, da bi bili posamezniki in društva, ki podpiramo ekonomski liberalizem, a imamo v nekaterih drugih zadevah drugačne poglede, zmožni preseči te razlike in pogledati, kaj nas povezuje. Ravno to se je na moje veliko presenečenje tisti večer zgodilo.

 

Sedeli smo za mizo, bilo nas je malo, a imeli smo jasen cilj, in ta cilj je bil pokazati, da privatizacija nima toliko nasprotnikov, kot trdijo socialisti, in da je podpornikov privatizacije več, kot si določene politične stranke, mediji, društva in ljudje predstavljajo ali želijo priznati. Končno smo odrasli in se prenehali obnašati kot trinajstletne primadone. Hitro smo se strinjali, da nasprotniki privatizacije zavajajo in da ne bomo več dovolili brezglavega naslavljanja na čustva, populističnega izigravanja državljanov in uporabljanja nesmislov s ciljem nabiranja političnih točk. Čas je, da se v debato o privatizaciji vrnejo logični in racionalni argumenti. Končno smo se zedinili in pričeli delati nekaj pomembnega, nekaj kar bi lahko imelo realen vpliv na boljšo prihodnost vseh nas in tistih, ki za nami še pridejo. Rojena je bila peticija ZA privatizacijo.

 

Na dan ko naj bi socialistični del Slovenije slavil zmago nad ekonomskim liberalizmom in zatrl privatizacijo v kali, se je veter obrnil. Peticijo ZA-privatizacijo je v nekaj urah podpisalo nekaj več kot 3000 podpornikov. To je bil več kot jasen znak, da nismo vsi v tej državi pripravljeni mirno gledati, kako se bodo družbeno-politično-cerkveno-gospodarske elite pod zastavo nedefiniranega javnega dobrega in za ščitom nacionalnega interesa še naslednjih dvajset let napajale na našem delu, našem odpovedovanju. To je bil dan, ko bi moralo postati vsem rentnikom, ki iz državnih podjetji na naš račun, brez dela ali kakršnega koli tveganja, črpajo denar za svoje privilegije, jasno, da je vse več ljudi, ki jih imajo polno kapo.

 

 

Dovolj je pravljic

 

Ne bom več poslušal pravljic o iskanju boljšega modela korporativnega upravljanja. Oprostite, socialisti, imeli ste 40 let družbenega samoupravljanja, ki je mizerno propadlo in imeli ste 20 let državnega upravljanja, ki je to državo spravilo na kolena. Ne verjamem več zgodbicam o tem, da je potrebno le najti pravi sistem, napisati pravi pravilnik ali pa sprejeti le še en dodaten zakon in ustanoviti dve dodatni komisiji pa bo upravljanje "tip top". Šestdeset let je več kot dovolj dolga doba, da bi lahko to dokazali, pa niste. Namesto medu in mleka, ki ste ga obljubljali, kmalu ne bomo imeli več niti za suh kruh in nesladkan sadni čaj. Prišel je čas, da se s svojimi birokratsko-administrativnimi modeli, odbori in komisijami umaknete. Dajte prostor privatnemu lastništvu, gospodarstvu, podjetnikom, trgom in konkurenci, da dokažejo, kaj zmorejo, in po šestih desetletjih napišite svojo sodbo sistema, ki ga zagovarjamo.

 

 

Družba se ne bo razkrojila in solidarnost ne bo izginila

 

Mnogo je argumentov, s katerimi nasprotniki privatizacije opravičujejo svojo pobudo in poizkušajo ustaviti pot sprememb. Eni so bolj, drugi manj racionalni, a neizbežna končna konsekvenca privatizacije naj bi bila po besedah nasprotnikov nič manj kot popolno sesutje civilizacije v svet, kjer se ljudje prehranjujejo drug z drugim.

 

Zagovorniki privatizacije pa menimo, da se zaradi privatizacije svet ne bo ustavil, naša država ne bo kapitulirala in ljudje ne bodo prepuščeni samim sebi umirali na ulicah. Ljudje se zaradi privatizacije ne bomo spremenili v krvoločne brezvestne zveri, ki se pehajo le za dobičkom. Solidarnost, prijaznost in sodelovanje s privatizacijo ne bodo izginile. Kdor trdi, da je temu tako, vsem dobrodelnim organizacijam sporoča, da niso dobre zato, ker v njih in z njimi sodelujejo dobri ljudje zaradi plemenitih ciljev, temveč zato, ker imava jaz in moj sosed Telekomov priključek in polniva gorivo na Petrolu, kar se mi zdi, milo rečeno, žalitev. Solidarnost, prijaznost in sodelovanje ne živijo v državnih podjetjih in niso odvisne od njih. Prostovoljni gasilci, Rdeči Križ, Karitas, Anina zvezdica, Botrstvo in še številne druge dobrodelne organizacije ne obstajajo zaradi državnih podjetji, temveč zato, ker so se posamezniki odločili pomagati sočloveku. Privatizacija ne bo odnesla socialne države, solidarnosti in sočutja do tistih, ki so pomoči potrebni in si jo zaslužijo. Odplaknila bo le tiste zagovornike nacionalnega interesa, ki so si na račun najbolj ogroženih skupin v tej državi prisvajali nekaj, do česar niso imeli pravice.

 

 

Liberalizem vrača udarec

 

Liberalci smo odrastli, se dvignili s kavčev, sneli rokavice. Dovolj nam je. Vsi tisti, ki se strinjate, da je prišel čas za resnične spremembe, ki bodo šle v smer razvitih zahodnih držav, in da se moramo, če želimo biti del razvite Evrope, pričeti kot razvita Evropa tudi obnašati, ste dobrodošli, da se nam pridružite. Ne zanima nas, ali vam je bližji levi ali desni pol in ne to, v katero društvo, združenje ali stranko spadate. Voluharjem, ki nasprotujejo spremembam le zato, ker jim trenutno stanje omogoča brezplačno kosilo, sporočamo, da prihajamo, vse več nas je, in pripravljeni smo na bitko za privatizacijo in ostale bitke, ki bodo vrnile moč v roke ljudi in jim vrnile svobodo in odgovornost o odločanju o lastni eksistenci.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
13
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,946
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,174
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,106
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,616
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,820
06/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,296
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,255
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,015
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,374
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,567