Komentar

Zakaj sem soorganizator peticije za privatizacijo

Mencingerjevemu nacionalnemu interesu in ostalim institucionalnim ostankom iz časa socializma se izteka čas. Zgodovina jih bo odplaknila na smetišče, kjer bodo delali družbo fevdalni ureditvi in sužnjelastniškemu redu. Liberalci smo se dvignili, sedaj pa naj nas nekdo ustavi, če more.

19.01.2015 00:06
Piše: Jaka Šoba

Peticijo ZA-privatizacijo je v nekaj urah podpisalo nekaj več kot 3000 podpornikov.

Vsi tisti, ki se strinjate, da je prišel čas za resnične spremembe, ki bodo šle v smer razvitih zahodnih držav, in da se moramo, če želimo biti del razvite Evrope, pričeti kot razvita Evropa tudi obnašati, ste dobrodošli, da se nam pridružite.

V eni svojih prvih kolumn z naslovom "Nebo je modro in Cerar je strel v prazno, pa kaj potem" sem izrazil svoje razočaranje nad ljudmi in gibanji, ki se razglašamo za slovenske ekonomske liberalce, ter izrazil spoštovanje in občudovanje do slovenskih socialistov. Medtem ko so socialisti pridno delali, organizirali okrogle mize in akcije ter se na koncu uspeli v svoji najbolj ekstremni verziji upravičeno prebiti v parlament, smo liberalci jamrali v kotu zaradi krivičnosti življenja in se spraševali, zakaj nas nihče ne mara. Bili smo, kot sem se takrat izrazil, skupina zagrenjenih 'luzerjev'. Takrat sem trdil, da se je izkazalo, da smo liberalci z besedami pravi mojstri, v izvedbi pa bolj "švoh".

 

 

Prvi napad poslednje bitke

 

V petek, šestnajstega januarja, je Združena levica, obkrožena z raznimi marksističnimi, socialističnimi in nekaterimi še bolj zgodovinsko preživelimi društvi, zmagoslavno prinesla v Državni zbor podpise proti privatizaciji. Z Luko Mesecem na čelu, ki mu je oporo nudil sam inženir slovenskega nacionalnega interesa Jože Mencinger, so podporniki novega socializma pričeli to, kar so sami razumeli kot začetek odločilnega udarca in prvi korak do končne zmage nad ekonomskim liberalizmom. Prišli so dokončno ustavit privatizacijo.

 

 

Protinapad

 

Le dan pred tem smo se na skrivni lokaciji dobili predstavniki društev, ki zagovarjamo ekonomski liberalizem. Tega dne sem sam na laž postavil lastno razmišljanje iz kolumne, ki sem jo napisal nekaj mesecev pred tem. Nisem si namreč mislil, da bi bili posamezniki in društva, ki podpiramo ekonomski liberalizem, a imamo v nekaterih drugih zadevah drugačne poglede, zmožni preseči te razlike in pogledati, kaj nas povezuje. Ravno to se je na moje veliko presenečenje tisti večer zgodilo.

 

Sedeli smo za mizo, bilo nas je malo, a imeli smo jasen cilj, in ta cilj je bil pokazati, da privatizacija nima toliko nasprotnikov, kot trdijo socialisti, in da je podpornikov privatizacije več, kot si določene politične stranke, mediji, društva in ljudje predstavljajo ali želijo priznati. Končno smo odrasli in se prenehali obnašati kot trinajstletne primadone. Hitro smo se strinjali, da nasprotniki privatizacije zavajajo in da ne bomo več dovolili brezglavega naslavljanja na čustva, populističnega izigravanja državljanov in uporabljanja nesmislov s ciljem nabiranja političnih točk. Čas je, da se v debato o privatizaciji vrnejo logični in racionalni argumenti. Končno smo se zedinili in pričeli delati nekaj pomembnega, nekaj kar bi lahko imelo realen vpliv na boljšo prihodnost vseh nas in tistih, ki za nami še pridejo. Rojena je bila peticija ZA privatizacijo.

 

Na dan ko naj bi socialistični del Slovenije slavil zmago nad ekonomskim liberalizmom in zatrl privatizacijo v kali, se je veter obrnil. Peticijo ZA-privatizacijo je v nekaj urah podpisalo nekaj več kot 3000 podpornikov. To je bil več kot jasen znak, da nismo vsi v tej državi pripravljeni mirno gledati, kako se bodo družbeno-politično-cerkveno-gospodarske elite pod zastavo nedefiniranega javnega dobrega in za ščitom nacionalnega interesa še naslednjih dvajset let napajale na našem delu, našem odpovedovanju. To je bil dan, ko bi moralo postati vsem rentnikom, ki iz državnih podjetji na naš račun, brez dela ali kakršnega koli tveganja, črpajo denar za svoje privilegije, jasno, da je vse več ljudi, ki jih imajo polno kapo.

 

 

Dovolj je pravljic

 

Ne bom več poslušal pravljic o iskanju boljšega modela korporativnega upravljanja. Oprostite, socialisti, imeli ste 40 let družbenega samoupravljanja, ki je mizerno propadlo in imeli ste 20 let državnega upravljanja, ki je to državo spravilo na kolena. Ne verjamem več zgodbicam o tem, da je potrebno le najti pravi sistem, napisati pravi pravilnik ali pa sprejeti le še en dodaten zakon in ustanoviti dve dodatni komisiji pa bo upravljanje "tip top". Šestdeset let je več kot dovolj dolga doba, da bi lahko to dokazali, pa niste. Namesto medu in mleka, ki ste ga obljubljali, kmalu ne bomo imeli več niti za suh kruh in nesladkan sadni čaj. Prišel je čas, da se s svojimi birokratsko-administrativnimi modeli, odbori in komisijami umaknete. Dajte prostor privatnemu lastništvu, gospodarstvu, podjetnikom, trgom in konkurenci, da dokažejo, kaj zmorejo, in po šestih desetletjih napišite svojo sodbo sistema, ki ga zagovarjamo.

 

 

Družba se ne bo razkrojila in solidarnost ne bo izginila

 

Mnogo je argumentov, s katerimi nasprotniki privatizacije opravičujejo svojo pobudo in poizkušajo ustaviti pot sprememb. Eni so bolj, drugi manj racionalni, a neizbežna končna konsekvenca privatizacije naj bi bila po besedah nasprotnikov nič manj kot popolno sesutje civilizacije v svet, kjer se ljudje prehranjujejo drug z drugim.

 

Zagovorniki privatizacije pa menimo, da se zaradi privatizacije svet ne bo ustavil, naša država ne bo kapitulirala in ljudje ne bodo prepuščeni samim sebi umirali na ulicah. Ljudje se zaradi privatizacije ne bomo spremenili v krvoločne brezvestne zveri, ki se pehajo le za dobičkom. Solidarnost, prijaznost in sodelovanje s privatizacijo ne bodo izginile. Kdor trdi, da je temu tako, vsem dobrodelnim organizacijam sporoča, da niso dobre zato, ker v njih in z njimi sodelujejo dobri ljudje zaradi plemenitih ciljev, temveč zato, ker imava jaz in moj sosed Telekomov priključek in polniva gorivo na Petrolu, kar se mi zdi, milo rečeno, žalitev. Solidarnost, prijaznost in sodelovanje ne živijo v državnih podjetjih in niso odvisne od njih. Prostovoljni gasilci, Rdeči Križ, Karitas, Anina zvezdica, Botrstvo in še številne druge dobrodelne organizacije ne obstajajo zaradi državnih podjetji, temveč zato, ker so se posamezniki odločili pomagati sočloveku. Privatizacija ne bo odnesla socialne države, solidarnosti in sočutja do tistih, ki so pomoči potrebni in si jo zaslužijo. Odplaknila bo le tiste zagovornike nacionalnega interesa, ki so si na račun najbolj ogroženih skupin v tej državi prisvajali nekaj, do česar niso imeli pravice.

 

 

Liberalizem vrača udarec

 

Liberalci smo odrastli, se dvignili s kavčev, sneli rokavice. Dovolj nam je. Vsi tisti, ki se strinjate, da je prišel čas za resnične spremembe, ki bodo šle v smer razvitih zahodnih držav, in da se moramo, če želimo biti del razvite Evrope, pričeti kot razvita Evropa tudi obnašati, ste dobrodošli, da se nam pridružite. Ne zanima nas, ali vam je bližji levi ali desni pol in ne to, v katero društvo, združenje ali stranko spadate. Voluharjem, ki nasprotujejo spremembam le zato, ker jim trenutno stanje omogoča brezplačno kosilo, sporočamo, da prihajamo, vse več nas je, in pripravljeni smo na bitko za privatizacijo in ostale bitke, ki bodo vrnile moč v roke ljudi in jim vrnile svobodo in odgovornost o odločanju o lastni eksistenci.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
6
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.043
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.817
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.637
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.972
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.142
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.735
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.964
08/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.647
09/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.512
10/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.007