Komentar

Zakaj sem soorganizator peticije za privatizacijo

Mencingerjevemu nacionalnemu interesu in ostalim institucionalnim ostankom iz časa socializma se izteka čas. Zgodovina jih bo odplaknila na smetišče, kjer bodo delali družbo fevdalni ureditvi in sužnjelastniškemu redu. Liberalci smo se dvignili, sedaj pa naj nas nekdo ustavi, če more.

19.01.2015 00:06
Piše: Jaka Šoba

Peticijo ZA-privatizacijo je v nekaj urah podpisalo nekaj več kot 3000 podpornikov.

Vsi tisti, ki se strinjate, da je prišel čas za resnične spremembe, ki bodo šle v smer razvitih zahodnih držav, in da se moramo, če želimo biti del razvite Evrope, pričeti kot razvita Evropa tudi obnašati, ste dobrodošli, da se nam pridružite.

V eni svojih prvih kolumn z naslovom "Nebo je modro in Cerar je strel v prazno, pa kaj potem" sem izrazil svoje razočaranje nad ljudmi in gibanji, ki se razglašamo za slovenske ekonomske liberalce, ter izrazil spoštovanje in občudovanje do slovenskih socialistov. Medtem ko so socialisti pridno delali, organizirali okrogle mize in akcije ter se na koncu uspeli v svoji najbolj ekstremni verziji upravičeno prebiti v parlament, smo liberalci jamrali v kotu zaradi krivičnosti življenja in se spraševali, zakaj nas nihče ne mara. Bili smo, kot sem se takrat izrazil, skupina zagrenjenih 'luzerjev'. Takrat sem trdil, da se je izkazalo, da smo liberalci z besedami pravi mojstri, v izvedbi pa bolj "švoh".

 

 

Prvi napad poslednje bitke

 

V petek, šestnajstega januarja, je Združena levica, obkrožena z raznimi marksističnimi, socialističnimi in nekaterimi še bolj zgodovinsko preživelimi društvi, zmagoslavno prinesla v Državni zbor podpise proti privatizaciji. Z Luko Mesecem na čelu, ki mu je oporo nudil sam inženir slovenskega nacionalnega interesa Jože Mencinger, so podporniki novega socializma pričeli to, kar so sami razumeli kot začetek odločilnega udarca in prvi korak do končne zmage nad ekonomskim liberalizmom. Prišli so dokončno ustavit privatizacijo.

 

 

Protinapad

 

Le dan pred tem smo se na skrivni lokaciji dobili predstavniki društev, ki zagovarjamo ekonomski liberalizem. Tega dne sem sam na laž postavil lastno razmišljanje iz kolumne, ki sem jo napisal nekaj mesecev pred tem. Nisem si namreč mislil, da bi bili posamezniki in društva, ki podpiramo ekonomski liberalizem, a imamo v nekaterih drugih zadevah drugačne poglede, zmožni preseči te razlike in pogledati, kaj nas povezuje. Ravno to se je na moje veliko presenečenje tisti večer zgodilo.

 

Sedeli smo za mizo, bilo nas je malo, a imeli smo jasen cilj, in ta cilj je bil pokazati, da privatizacija nima toliko nasprotnikov, kot trdijo socialisti, in da je podpornikov privatizacije več, kot si določene politične stranke, mediji, društva in ljudje predstavljajo ali želijo priznati. Končno smo odrasli in se prenehali obnašati kot trinajstletne primadone. Hitro smo se strinjali, da nasprotniki privatizacije zavajajo in da ne bomo več dovolili brezglavega naslavljanja na čustva, populističnega izigravanja državljanov in uporabljanja nesmislov s ciljem nabiranja političnih točk. Čas je, da se v debato o privatizaciji vrnejo logični in racionalni argumenti. Končno smo se zedinili in pričeli delati nekaj pomembnega, nekaj kar bi lahko imelo realen vpliv na boljšo prihodnost vseh nas in tistih, ki za nami še pridejo. Rojena je bila peticija ZA privatizacijo.

 

Na dan ko naj bi socialistični del Slovenije slavil zmago nad ekonomskim liberalizmom in zatrl privatizacijo v kali, se je veter obrnil. Peticijo ZA-privatizacijo je v nekaj urah podpisalo nekaj več kot 3000 podpornikov. To je bil več kot jasen znak, da nismo vsi v tej državi pripravljeni mirno gledati, kako se bodo družbeno-politično-cerkveno-gospodarske elite pod zastavo nedefiniranega javnega dobrega in za ščitom nacionalnega interesa še naslednjih dvajset let napajale na našem delu, našem odpovedovanju. To je bil dan, ko bi moralo postati vsem rentnikom, ki iz državnih podjetji na naš račun, brez dela ali kakršnega koli tveganja, črpajo denar za svoje privilegije, jasno, da je vse več ljudi, ki jih imajo polno kapo.

 

 

Dovolj je pravljic

 

Ne bom več poslušal pravljic o iskanju boljšega modela korporativnega upravljanja. Oprostite, socialisti, imeli ste 40 let družbenega samoupravljanja, ki je mizerno propadlo in imeli ste 20 let državnega upravljanja, ki je to državo spravilo na kolena. Ne verjamem več zgodbicam o tem, da je potrebno le najti pravi sistem, napisati pravi pravilnik ali pa sprejeti le še en dodaten zakon in ustanoviti dve dodatni komisiji pa bo upravljanje "tip top". Šestdeset let je več kot dovolj dolga doba, da bi lahko to dokazali, pa niste. Namesto medu in mleka, ki ste ga obljubljali, kmalu ne bomo imeli več niti za suh kruh in nesladkan sadni čaj. Prišel je čas, da se s svojimi birokratsko-administrativnimi modeli, odbori in komisijami umaknete. Dajte prostor privatnemu lastništvu, gospodarstvu, podjetnikom, trgom in konkurenci, da dokažejo, kaj zmorejo, in po šestih desetletjih napišite svojo sodbo sistema, ki ga zagovarjamo.

 

 

Družba se ne bo razkrojila in solidarnost ne bo izginila

 

Mnogo je argumentov, s katerimi nasprotniki privatizacije opravičujejo svojo pobudo in poizkušajo ustaviti pot sprememb. Eni so bolj, drugi manj racionalni, a neizbežna končna konsekvenca privatizacije naj bi bila po besedah nasprotnikov nič manj kot popolno sesutje civilizacije v svet, kjer se ljudje prehranjujejo drug z drugim.

 

Zagovorniki privatizacije pa menimo, da se zaradi privatizacije svet ne bo ustavil, naša država ne bo kapitulirala in ljudje ne bodo prepuščeni samim sebi umirali na ulicah. Ljudje se zaradi privatizacije ne bomo spremenili v krvoločne brezvestne zveri, ki se pehajo le za dobičkom. Solidarnost, prijaznost in sodelovanje s privatizacijo ne bodo izginile. Kdor trdi, da je temu tako, vsem dobrodelnim organizacijam sporoča, da niso dobre zato, ker v njih in z njimi sodelujejo dobri ljudje zaradi plemenitih ciljev, temveč zato, ker imava jaz in moj sosed Telekomov priključek in polniva gorivo na Petrolu, kar se mi zdi, milo rečeno, žalitev. Solidarnost, prijaznost in sodelovanje ne živijo v državnih podjetjih in niso odvisne od njih. Prostovoljni gasilci, Rdeči Križ, Karitas, Anina zvezdica, Botrstvo in še številne druge dobrodelne organizacije ne obstajajo zaradi državnih podjetji, temveč zato, ker so se posamezniki odločili pomagati sočloveku. Privatizacija ne bo odnesla socialne države, solidarnosti in sočutja do tistih, ki so pomoči potrebni in si jo zaslužijo. Odplaknila bo le tiste zagovornike nacionalnega interesa, ki so si na račun najbolj ogroženih skupin v tej državi prisvajali nekaj, do česar niso imeli pravice.

 

 

Liberalizem vrača udarec

 

Liberalci smo odrastli, se dvignili s kavčev, sneli rokavice. Dovolj nam je. Vsi tisti, ki se strinjate, da je prišel čas za resnične spremembe, ki bodo šle v smer razvitih zahodnih držav, in da se moramo, če želimo biti del razvite Evrope, pričeti kot razvita Evropa tudi obnašati, ste dobrodošli, da se nam pridružite. Ne zanima nas, ali vam je bližji levi ali desni pol in ne to, v katero društvo, združenje ali stranko spadate. Voluharjem, ki nasprotujejo spremembam le zato, ker jim trenutno stanje omogoča brezplačno kosilo, sporočamo, da prihajamo, vse več nas je, in pripravljeni smo na bitko za privatizacijo in ostale bitke, ki bodo vrnile moč v roke ljudi in jim vrnile svobodo in odgovornost o odločanju o lastni eksistenci.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
2
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,317
02/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,262
03/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,896
04/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,277
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,472
06/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,235
07/
Operacija Ibiza: Kako je lažna Rusinja tik pred evropskimi volitvami potopila Svobodnjake in povzročila padec avstrijske vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,246
08/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,056
09/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 856
10/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,019