Komentar

Pavlišič: Zakaj sem soorganizator peticije

Ali se strinjate s tem, da je potrebno sprejeti strategijo upravljanja z državnim premoženjem, ki bo določila cilje, ki jih ima država s posameznim podjetjem, pa tudi pogoje in način morebitne prodaje, v kolikor bo to ekonomsko bolj upravičeno? Strategija naj tudi določi, katera podjetja imajo za državo tako strateški pomen, da mora država v njih obdržati večinski delež. Strategija mora zagotoviti upravljanje, ki bo v interesu vseh državljank in državljanov.

19.01.2015 22:28
Piše: Marko Pavlišič

Kaj lahko pričakujemo od direktorja, ki je imenovan politično, ki točno ve, komu se mora zahvaliti za svoje mesto, in ki ve, da je ravno tako hitro zamenjan, kot je bil imenovan? Foto: www.mediaspeed.net

Tri vlade so želele to področje urediti, nobeni ni uspelo. Vedno se je zaustavilo, ko so bili dokumenti že pripravljeni in bi jih bilo potrebno le potrditi. Moč nasprotnikov strategije (ne privatizacije!) je očitno velika.

 

Jasno, če ne veš, kakšne cilje naj podjetje izpolnjuje, je vsak direktor dober.

Če se z zgornjimi navedbami strinjate, potem ste nedvomno podporniki peticije ZA privatizacijo in čakamo vaš podpis na tem spletnem naslovu. V nekaj dneh je peticijo podpisalo že več kot 6500 podpisnikov.

 

Na prvi pogled to dvoje ne gre skupaj. Kako gre lahko strategija upravljanja skupaj z zahtevami za privatizacijo? Potrebno je zgolj pogledati dejstva in verjamem, da boste peticijo podpisali.

 

 

Strategija je bila (pre)trd oreh za tri vlade

 

Strategija upravljanja državnega premoženja ni nič novega. Verjetno se je potreba po tovrstnem dokumentu pojavljala že prej, sam pa sem jo prvič zasledil v času AUKN in Pahorjeve vlade. Takrat je bila strategija pripravljena, vendar je vlada in parlament nista obravnavala niti potrdila. V času Janševe vlade je le-ta pripravila klasifikacijo, strategija pa je bila v pripravi. Nato je vlada padla, kot rezultat koalicijske pogodbe pa se je pripravljeno zavrnilo. Razlog je bil razumen. Klasifikacija brez strategije je res malce vprašljiva. Res pa je, da je vlada Alenke Bratušek kmalu nato v parlament predlagala delno klasifikacijo, spisek 15 podjetij, ki je tudi bil potrjen.

 

Vlada je nato nadaljevala s pripravo sprememb zakona o Slovenskem Državnem Holdingu (SDH) in strategije. Že ob usklajevanju zakona o holdingu sem prvič v živo videl, da se nekatere stranke, ki so tudi v aktualni vladi, pri tem pogajajo s figo v žepu. Njihov interes očitno ni upravljanje premoženja v interesu vseh državljanov, temveč v parcialnem interesu nekaterih skupin. To se je najprej pokazalo pri usklajevanju zakona o SDH nato pa tudi strategije. Da to ni le moje mnenje, mi je potrdil minister tiste vlade, pa ni bil iz “moje” stranke, ki je zavrnitev predlagane klasifikacije s strani prejšnje vlade označil za eno največjih napak njegove vlade in koalicije.

 

Tri vlade so želele to področje urediti, nobeni ni uspelo. Vedno se je zaustavilo, ko so bili dokumenti že pripravljeni in bi jih bilo potrebno le potrditi. Moč nasprotnikov strategije (ne privatizacije!) je očitno velika.

 

Ko smo imeli v parlamentu debate za ali proti privatizaciji, sem večkrat omenil, da o tem sploh ne bi govorili, če bi bila podjetja v državni lasti uspešna in učinkovita. Namesto debat o tem, ali prodati Telekom, TET ali Helios, bi se pogovarjali o tem, katera (domača ali tuja) podjetja naj le-ta kupijo. Bili bi kupci in ne prodajalci. Ne me razumeti, kot da zagovarjam državno lastništvo, ampak če bi le-to dajalo ustrezne rezultate, bi zelo verjetno bil glede tega tiho. Intelektualna poštenost mi ne bi dopustila, da bi ob očitnih dobrih rezultatih kričal, kako je takšen pristop napačen. Žal pa te intelektualne poštenosti ne premorejo tisti, ki na ves glas kričijo o vseh dobrotah državnega lastništva ob hkratnih očitnih slabih rezultatih. Seveda kakšno podjetje deluje tudi dobro, ampak gledano kot celota pa so rezultati slabi.

 

 

Za državna podjetja je vsak direktor dober

 

Kaj pa pomeni, da je podjetje uspešno? Za nekoga je to, da ima vsako leto vsaj 20 % donos na vložen kapital. Drugi se zadovolji s 3 %. Tretji pa s tem, da imajo zaposleni redne plače in plačane prispevke. Kdo ima prav? Vsi trije. Ljudje smo različni, vsak ima svoje interese in različno prioritiziramo vrednote. In zato, da bo vodstvo podjetja lahko izpolnilo pričakovanja lastnika, mora lastnik s temi svojimi pričakovanji seznaniti vodstvo podjetja.

 

V Sloveniji nam v četrt stoletja lastne države ni uspelo jasno določiti in zapisati, kakšna imamo pričakovanja do podjetij v državni lasti, da bi na osnovi tega lahko za posamezno upravo ocenili, ali dela dobro ali slabo. Da bi zamenjali tiste, ki delajo slabo, in nagradili tiste, ki delajo dobro. Še več, da ne bi bili slabi preveč plačani, smo plače omejili kar vsem, dobrim in slabim.

 

In ker tega dela nismo opravili, so potem na čelo Telekoma prišli podobniki in podobni, da tistih, ki so nato končali na sodišču, niti ne omenjam. Izbira vodstev podjetij je bila predvsem politična. Jasno, če ne veš, kakšne cilje naj podjetje izpolnjuje, je vsak direktor dober.

 

 

Kdo nasprotuje strategiji upravljanja?

 

Kaj lahko pričakujemo od direktorja, ki je imenovan politično, ki točno ve, komu se mora zahvaliti za svoje mesto, in ki ve, da je ravno tako hitro zamenjan, kot je bil imenovan, hkrati pa nima jasno določenih ciljev podjetja niti kriterijev, po katerih bo vrednoteno njegovo delo? Samo to, da bo na prvo mesto postavil protiusluge svojim botrom ter poskusil sebi in svojim zagotoviti čim večji kos pogače.

 

Zato strategiji najbolj nasprotujejo tisti, ki imajo od sedanjega stanja koristi. Namesto da bi imeli korist vse državljanke in državljani, jih imajo vplivni posamezniki.

 

Peticija ZA privatizacijo in privatizacija sama so poleg ostalega tudi pritisk za čimprejšnje sprejetje strategije upravljanja. Da je ta pritisk potreben, je jasno pokazalo dosedanje dogajanje, kjer kljub naporu več vlad le-to ni uspelo. Brez strategije upravljanja pa se bo upravljalo še naprej v interesu posameznikov in ne družbe.

 

Seveda sama strategija ničesar ne zagotavlja. Vendar če drugega ne, bomo prvič sploh lahko javno razpravljali o tem, kaj je v skupnem interesu in kaj ne na tem področju. Osebno verjamem, da je v skupnem interesu to, da podjetja dobijo normalne ekonomske lastnike. Tako kot je to v navadi v državah, ki bi jim radi sledili.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
3
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,551
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,420
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,804
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,328
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,385
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,096
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,212
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,059
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 704
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 885