Komentar

Pavlišič: Zakaj sem soorganizator peticije

Ali se strinjate s tem, da je potrebno sprejeti strategijo upravljanja z državnim premoženjem, ki bo določila cilje, ki jih ima država s posameznim podjetjem, pa tudi pogoje in način morebitne prodaje, v kolikor bo to ekonomsko bolj upravičeno? Strategija naj tudi določi, katera podjetja imajo za državo tako strateški pomen, da mora država v njih obdržati večinski delež. Strategija mora zagotoviti upravljanje, ki bo v interesu vseh državljank in državljanov.

19.01.2015 22:28
Piše: Marko Pavlišič

Kaj lahko pričakujemo od direktorja, ki je imenovan politično, ki točno ve, komu se mora zahvaliti za svoje mesto, in ki ve, da je ravno tako hitro zamenjan, kot je bil imenovan? Foto: www.mediaspeed.net

Tri vlade so želele to področje urediti, nobeni ni uspelo. Vedno se je zaustavilo, ko so bili dokumenti že pripravljeni in bi jih bilo potrebno le potrditi. Moč nasprotnikov strategije (ne privatizacije!) je očitno velika.

 

Jasno, če ne veš, kakšne cilje naj podjetje izpolnjuje, je vsak direktor dober.

Če se z zgornjimi navedbami strinjate, potem ste nedvomno podporniki peticije ZA privatizacijo in čakamo vaš podpis na tem spletnem naslovu. V nekaj dneh je peticijo podpisalo že več kot 6500 podpisnikov.

 

Na prvi pogled to dvoje ne gre skupaj. Kako gre lahko strategija upravljanja skupaj z zahtevami za privatizacijo? Potrebno je zgolj pogledati dejstva in verjamem, da boste peticijo podpisali.

 

 

Strategija je bila (pre)trd oreh za tri vlade

 

Strategija upravljanja državnega premoženja ni nič novega. Verjetno se je potreba po tovrstnem dokumentu pojavljala že prej, sam pa sem jo prvič zasledil v času AUKN in Pahorjeve vlade. Takrat je bila strategija pripravljena, vendar je vlada in parlament nista obravnavala niti potrdila. V času Janševe vlade je le-ta pripravila klasifikacijo, strategija pa je bila v pripravi. Nato je vlada padla, kot rezultat koalicijske pogodbe pa se je pripravljeno zavrnilo. Razlog je bil razumen. Klasifikacija brez strategije je res malce vprašljiva. Res pa je, da je vlada Alenke Bratušek kmalu nato v parlament predlagala delno klasifikacijo, spisek 15 podjetij, ki je tudi bil potrjen.

 

Vlada je nato nadaljevala s pripravo sprememb zakona o Slovenskem Državnem Holdingu (SDH) in strategije. Že ob usklajevanju zakona o holdingu sem prvič v živo videl, da se nekatere stranke, ki so tudi v aktualni vladi, pri tem pogajajo s figo v žepu. Njihov interes očitno ni upravljanje premoženja v interesu vseh državljanov, temveč v parcialnem interesu nekaterih skupin. To se je najprej pokazalo pri usklajevanju zakona o SDH nato pa tudi strategije. Da to ni le moje mnenje, mi je potrdil minister tiste vlade, pa ni bil iz “moje” stranke, ki je zavrnitev predlagane klasifikacije s strani prejšnje vlade označil za eno največjih napak njegove vlade in koalicije.

 

Tri vlade so želele to področje urediti, nobeni ni uspelo. Vedno se je zaustavilo, ko so bili dokumenti že pripravljeni in bi jih bilo potrebno le potrditi. Moč nasprotnikov strategije (ne privatizacije!) je očitno velika.

 

Ko smo imeli v parlamentu debate za ali proti privatizaciji, sem večkrat omenil, da o tem sploh ne bi govorili, če bi bila podjetja v državni lasti uspešna in učinkovita. Namesto debat o tem, ali prodati Telekom, TET ali Helios, bi se pogovarjali o tem, katera (domača ali tuja) podjetja naj le-ta kupijo. Bili bi kupci in ne prodajalci. Ne me razumeti, kot da zagovarjam državno lastništvo, ampak če bi le-to dajalo ustrezne rezultate, bi zelo verjetno bil glede tega tiho. Intelektualna poštenost mi ne bi dopustila, da bi ob očitnih dobrih rezultatih kričal, kako je takšen pristop napačen. Žal pa te intelektualne poštenosti ne premorejo tisti, ki na ves glas kričijo o vseh dobrotah državnega lastništva ob hkratnih očitnih slabih rezultatih. Seveda kakšno podjetje deluje tudi dobro, ampak gledano kot celota pa so rezultati slabi.

 

 

Za državna podjetja je vsak direktor dober

 

Kaj pa pomeni, da je podjetje uspešno? Za nekoga je to, da ima vsako leto vsaj 20 % donos na vložen kapital. Drugi se zadovolji s 3 %. Tretji pa s tem, da imajo zaposleni redne plače in plačane prispevke. Kdo ima prav? Vsi trije. Ljudje smo različni, vsak ima svoje interese in različno prioritiziramo vrednote. In zato, da bo vodstvo podjetja lahko izpolnilo pričakovanja lastnika, mora lastnik s temi svojimi pričakovanji seznaniti vodstvo podjetja.

 

V Sloveniji nam v četrt stoletja lastne države ni uspelo jasno določiti in zapisati, kakšna imamo pričakovanja do podjetij v državni lasti, da bi na osnovi tega lahko za posamezno upravo ocenili, ali dela dobro ali slabo. Da bi zamenjali tiste, ki delajo slabo, in nagradili tiste, ki delajo dobro. Še več, da ne bi bili slabi preveč plačani, smo plače omejili kar vsem, dobrim in slabim.

 

In ker tega dela nismo opravili, so potem na čelo Telekoma prišli podobniki in podobni, da tistih, ki so nato končali na sodišču, niti ne omenjam. Izbira vodstev podjetij je bila predvsem politična. Jasno, če ne veš, kakšne cilje naj podjetje izpolnjuje, je vsak direktor dober.

 

 

Kdo nasprotuje strategiji upravljanja?

 

Kaj lahko pričakujemo od direktorja, ki je imenovan politično, ki točno ve, komu se mora zahvaliti za svoje mesto, in ki ve, da je ravno tako hitro zamenjan, kot je bil imenovan, hkrati pa nima jasno določenih ciljev podjetja niti kriterijev, po katerih bo vrednoteno njegovo delo? Samo to, da bo na prvo mesto postavil protiusluge svojim botrom ter poskusil sebi in svojim zagotoviti čim večji kos pogače.

 

Zato strategiji najbolj nasprotujejo tisti, ki imajo od sedanjega stanja koristi. Namesto da bi imeli korist vse državljanke in državljani, jih imajo vplivni posamezniki.

 

Peticija ZA privatizacijo in privatizacija sama so poleg ostalega tudi pritisk za čimprejšnje sprejetje strategije upravljanja. Da je ta pritisk potreben, je jasno pokazalo dosedanje dogajanje, kjer kljub naporu več vlad le-to ni uspelo. Brez strategije upravljanja pa se bo upravljalo še naprej v interesu posameznikov in ne družbe.

 

Seveda sama strategija ničesar ne zagotavlja. Vendar če drugega ne, bomo prvič sploh lahko javno razpravljali o tem, kaj je v skupnem interesu in kaj ne na tem področju. Osebno verjamem, da je v skupnem interesu to, da podjetja dobijo normalne ekonomske lastnike. Tako kot je to v navadi v državah, ki bi jim radi sledili.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,959
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,212
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,042
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,522
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,205
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,414
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,120
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,380
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,018
10/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 804