Komentar

Pavlišič: Zakaj sem soorganizator peticije

Ali se strinjate s tem, da je potrebno sprejeti strategijo upravljanja z državnim premoženjem, ki bo določila cilje, ki jih ima država s posameznim podjetjem, pa tudi pogoje in način morebitne prodaje, v kolikor bo to ekonomsko bolj upravičeno? Strategija naj tudi določi, katera podjetja imajo za državo tako strateški pomen, da mora država v njih obdržati večinski delež. Strategija mora zagotoviti upravljanje, ki bo v interesu vseh državljank in državljanov.

19.01.2015 22:28
Piše: Marko Pavlišič

Kaj lahko pričakujemo od direktorja, ki je imenovan politično, ki točno ve, komu se mora zahvaliti za svoje mesto, in ki ve, da je ravno tako hitro zamenjan, kot je bil imenovan? Foto: www.mediaspeed.net

Tri vlade so želele to področje urediti, nobeni ni uspelo. Vedno se je zaustavilo, ko so bili dokumenti že pripravljeni in bi jih bilo potrebno le potrditi. Moč nasprotnikov strategije (ne privatizacije!) je očitno velika.

 

Jasno, če ne veš, kakšne cilje naj podjetje izpolnjuje, je vsak direktor dober.

Če se z zgornjimi navedbami strinjate, potem ste nedvomno podporniki peticije ZA privatizacijo in čakamo vaš podpis na tem spletnem naslovu. V nekaj dneh je peticijo podpisalo že več kot 6500 podpisnikov.

 

Na prvi pogled to dvoje ne gre skupaj. Kako gre lahko strategija upravljanja skupaj z zahtevami za privatizacijo? Potrebno je zgolj pogledati dejstva in verjamem, da boste peticijo podpisali.

 

 

Strategija je bila (pre)trd oreh za tri vlade

 

Strategija upravljanja državnega premoženja ni nič novega. Verjetno se je potreba po tovrstnem dokumentu pojavljala že prej, sam pa sem jo prvič zasledil v času AUKN in Pahorjeve vlade. Takrat je bila strategija pripravljena, vendar je vlada in parlament nista obravnavala niti potrdila. V času Janševe vlade je le-ta pripravila klasifikacijo, strategija pa je bila v pripravi. Nato je vlada padla, kot rezultat koalicijske pogodbe pa se je pripravljeno zavrnilo. Razlog je bil razumen. Klasifikacija brez strategije je res malce vprašljiva. Res pa je, da je vlada Alenke Bratušek kmalu nato v parlament predlagala delno klasifikacijo, spisek 15 podjetij, ki je tudi bil potrjen.

 

Vlada je nato nadaljevala s pripravo sprememb zakona o Slovenskem Državnem Holdingu (SDH) in strategije. Že ob usklajevanju zakona o holdingu sem prvič v živo videl, da se nekatere stranke, ki so tudi v aktualni vladi, pri tem pogajajo s figo v žepu. Njihov interes očitno ni upravljanje premoženja v interesu vseh državljanov, temveč v parcialnem interesu nekaterih skupin. To se je najprej pokazalo pri usklajevanju zakona o SDH nato pa tudi strategije. Da to ni le moje mnenje, mi je potrdil minister tiste vlade, pa ni bil iz “moje” stranke, ki je zavrnitev predlagane klasifikacije s strani prejšnje vlade označil za eno največjih napak njegove vlade in koalicije.

 

Tri vlade so želele to področje urediti, nobeni ni uspelo. Vedno se je zaustavilo, ko so bili dokumenti že pripravljeni in bi jih bilo potrebno le potrditi. Moč nasprotnikov strategije (ne privatizacije!) je očitno velika.

 

Ko smo imeli v parlamentu debate za ali proti privatizaciji, sem večkrat omenil, da o tem sploh ne bi govorili, če bi bila podjetja v državni lasti uspešna in učinkovita. Namesto debat o tem, ali prodati Telekom, TET ali Helios, bi se pogovarjali o tem, katera (domača ali tuja) podjetja naj le-ta kupijo. Bili bi kupci in ne prodajalci. Ne me razumeti, kot da zagovarjam državno lastništvo, ampak če bi le-to dajalo ustrezne rezultate, bi zelo verjetno bil glede tega tiho. Intelektualna poštenost mi ne bi dopustila, da bi ob očitnih dobrih rezultatih kričal, kako je takšen pristop napačen. Žal pa te intelektualne poštenosti ne premorejo tisti, ki na ves glas kričijo o vseh dobrotah državnega lastništva ob hkratnih očitnih slabih rezultatih. Seveda kakšno podjetje deluje tudi dobro, ampak gledano kot celota pa so rezultati slabi.

 

 

Za državna podjetja je vsak direktor dober

 

Kaj pa pomeni, da je podjetje uspešno? Za nekoga je to, da ima vsako leto vsaj 20 % donos na vložen kapital. Drugi se zadovolji s 3 %. Tretji pa s tem, da imajo zaposleni redne plače in plačane prispevke. Kdo ima prav? Vsi trije. Ljudje smo različni, vsak ima svoje interese in različno prioritiziramo vrednote. In zato, da bo vodstvo podjetja lahko izpolnilo pričakovanja lastnika, mora lastnik s temi svojimi pričakovanji seznaniti vodstvo podjetja.

 

V Sloveniji nam v četrt stoletja lastne države ni uspelo jasno določiti in zapisati, kakšna imamo pričakovanja do podjetij v državni lasti, da bi na osnovi tega lahko za posamezno upravo ocenili, ali dela dobro ali slabo. Da bi zamenjali tiste, ki delajo slabo, in nagradili tiste, ki delajo dobro. Še več, da ne bi bili slabi preveč plačani, smo plače omejili kar vsem, dobrim in slabim.

 

In ker tega dela nismo opravili, so potem na čelo Telekoma prišli podobniki in podobni, da tistih, ki so nato končali na sodišču, niti ne omenjam. Izbira vodstev podjetij je bila predvsem politična. Jasno, če ne veš, kakšne cilje naj podjetje izpolnjuje, je vsak direktor dober.

 

 

Kdo nasprotuje strategiji upravljanja?

 

Kaj lahko pričakujemo od direktorja, ki je imenovan politično, ki točno ve, komu se mora zahvaliti za svoje mesto, in ki ve, da je ravno tako hitro zamenjan, kot je bil imenovan, hkrati pa nima jasno določenih ciljev podjetja niti kriterijev, po katerih bo vrednoteno njegovo delo? Samo to, da bo na prvo mesto postavil protiusluge svojim botrom ter poskusil sebi in svojim zagotoviti čim večji kos pogače.

 

Zato strategiji najbolj nasprotujejo tisti, ki imajo od sedanjega stanja koristi. Namesto da bi imeli korist vse državljanke in državljani, jih imajo vplivni posamezniki.

 

Peticija ZA privatizacijo in privatizacija sama so poleg ostalega tudi pritisk za čimprejšnje sprejetje strategije upravljanja. Da je ta pritisk potreben, je jasno pokazalo dosedanje dogajanje, kjer kljub naporu več vlad le-to ni uspelo. Brez strategije upravljanja pa se bo upravljalo še naprej v interesu posameznikov in ne družbe.

 

Seveda sama strategija ničesar ne zagotavlja. Vendar če drugega ne, bomo prvič sploh lahko javno razpravljali o tem, kaj je v skupnem interesu in kaj ne na tem področju. Osebno verjamem, da je v skupnem interesu to, da podjetja dobijo normalne ekonomske lastnike. Tako kot je to v navadi v državah, ki bi jim radi sledili.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,974
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,215
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,138
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 1,593
05/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,644
06/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,866
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,303
08/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,325
09/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,101
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,411