Komentar

Kaj se lahko naučimo od Grkov

Slovenci smo vedno gojili večvrednostni kompleks do tistih z juga. No, v bistvu pri tem nismo osamljeni, saj ima praktično vsak narod svoje “južnjake”. In zgodbe o zapufanih Grkih, ki so to postali zaradi svoje lenobe in zavezanosti lagodnemu življenju, so nam v naš miselni okvir padle kot ata na mamo.

02.02.2015 23:59
Piše: Marko Pavlišič

Če na koalicijsko pogodbo opozoriš koalicijskega partnerja dobiš odgovor, da so to oni mislili drugače ali da je bilo izsiljeno in ne velja. Foto: Wikipedia

V Grčiji so novo vlado dobili v manj kot enem mesecu, v Sloveniji smo za to potrebovali 4 mesece in pol.

 

Politika v Sloveniji deluje bolj na osnovi pripadnosti kot na osnovi dogovorjenih skupnih ciljev.

Naj kar takoj priznam, da mi je bilo v Grčiji vedno všeč. Bilo je nekajkrat, na dopustu. Tako organizirano kot tudi bolj svobodno, v lastni režiji. V času pred krizo in v času krize. In po pravici povedano, prav velike razlike med Slovenijo in Grčijo nisem opazil. Seveda so občasno bili malce počasni. Ampak pri 40 stopinjah zunaj tudi Slovenci nismo ravno poskočni. 

 

 

Vendar očitno razlika obstaja

 

5. maja je Alenka Bratušek podala odstopno izjavo. 69 dni je minilo do volitev. Po 81 dneh smo imeli uradne rezultate. Po 112 dneh mandatarja in po 136 dneh vlado. V kar prislovično leni in počasni Grčiji pa so se zadeve zakomplicirale 29. decembra z neizvolitvijo novega predsednika, kar je sprožilo volilni proces. Volitve so imeli po 27 dneh, 28. dan so imeli mandatarja in 29. dan vlado.

 

Naj ponovim. V Grčiji je od zapleta do rešitve minil manj kot 1 mesec. V Sloveniji smo za to potrebovali 4 mesece in pol.

 

Ali imamo zato kaj boljšo koalicijsko pogodbo? Moje izkušnje s koalicijskimi pogodbami so takšne, da je v bistvu čisto vseeno, ali jo pišeš 1 dan ali 2 meseca. Nikoli več je nihče ne pogleda. Če pa nanjo opozoriš koalicijskega partnerja, pa dobiš odgovor, da so to oni mislili drugače ali da je bilo izsiljeno in ne velja. Dejansko politika v Sloveniji deluje precej bolj na osnovi pripadnosti kot na osnovi dogovorjenih skupnih ciljev. Ampak lokalna folklora določa, da se spodobi koalicijska pogodba na vsaj 50 straneh, da imamo dvorjenje, maškarado, igranje nedostopnosti in končno popuščanje ter slavnostni podpis. V resnici pa vse bolj kot na resno politično delo spominja na tisti vic o kuri, ki bo pretekla pred petelinom še dva kroga, da ne bodo rekli, da je ku**a.

 

Želite še en primer učinkovitosti slovenske politike, o katerem sem že pisal. Na Islandiji so bančne težave prepoznali septembra 2008, v začetku oktobra so postavili prisilno upravo, 10. decembra pa je parlament sprejel zakon o posebni preiskavi. In na osnovi tega zakona so že izvedli preiskave in aretacije. Sedanji pravosodni minister, takrat predsednik KPK, je pred več kot enim letom zahteval ustanovitev nečesa podobnega za primer bančne luknje in TEŠ 6 tudi v Sloveniji. In kot rok za dokončanje primera postavil eno leto. Sedaj je minister že 4 mesece in pol, od volitev je minilo skoraj 7 mesecev, posebnega zakona pa še kar nimamo. Imamo sicer ustanovljeno tako posebno delovno skupino za pripravo le-tega kot tudi parlamentarno preiskovalno komisijo za TEŠ 6, ampak vse to je bolj dviganje megle kot resno delo.

 

 

Tudi Hrvati so učinkovitejši

 

Tretji primer so Hrvati. Znova “južnjaki”. V osmih dneh po odločitvi Švicarske centralne banke, ki je povzročila hud porast švicarskega franka, s tem pa tudi kreditov v tej valuti, so sprejeli zakon o fiksiranju tečaja švicarskega franka. Pustimo ob robu, kaj si o sami vsebini tega zakona mislim, ampak dejstvo je, da so v dobrem tednu zadevo spravili skozi. 

 

Od učinkovitosti, ki so jo pokazali Hrvati, bi se lahko marsikaj naučili. Ob tem se seveda zavedam, da učinkovitost lahko pomeni tudi učinkovito delati narobe. Da nad učinkovitostjo zakrivanja sledi pri TEŠ 6 projektu vsekakor ne smemo biti navdušeni, ampak proti temu se lahko borimo le z učinkovitostjo na drugi strani. Le-te pa pač ni.

 

Nenazadnje je hitrost, s katero je Grčija izvedla svoje politične spremembe, tudi zagotovilo, da se bo hitro videlo, kakšen je dejanski politični program Syrize in njenega voditelja Tsiprasa. In tega smo lahko veseli, ker se bomo lahko iz tega tudi sami naučili marsikaj. Kaj se bo pokazalo, ne želim napovedovati, ker trenutno je to precej bolj vprašanje vere kot dejstev. Pri čemer je tudi svetovni potop za marsikoga dejstvo. Za druge pač bajka.

 

 

Kaj bi bilo potrebno spremeniti v Sloveniji?

 

Katere so potrebne spremembe v Sloveniji, da bi naslednjič bili vsaj podobno učinkoviti kot Grki? Rok od razpisa volitev do volitev se mirno lahko zmanjša na 4 tedne, sedaj je minimalno 40 dni. Volitve po pošti in iz tujine pa spremenijo tako, da je njihov rezultat znan istočasno kot izid splošnega glasovanja. Štejejo pač glasovi, ki so prišli do zaključka glasovanja. S tem ni nihče oškodovan. Če želi, da bo njegov glas upoštevan, hkrati pa je sredi džungle, bo pač poslal svoj glas dva tedna prej. S tem so rezultati lahko znani praktično še isti dan. In to uradni.

 

Dvostopenjsko potrjevanje, najprej mandatarja in nato vlade, ni potrebno. Hkrati pa se sam ne nagibam h grški rešitvi, kjer parlament niti o mandatarju niti o vladi sploh ne glasuje. Ampak popolnoma bo zadoščalo, če predsednik določi mandatarja, ta pa sestavi vlado, o kateri glasuje parlament. To, da se pa začnejo koalicijski pogovori že takoj po volitvah in se lahko po sklicu parlamenta že na isti seji glasuje tudi o vladi, pa je bolj stvar politične kulture in lenobe ali učinkovitosti izvoljenih politikov kot pa zakonodaje.

 

Za počasnost slovenskega postopka je vsekakor kriva tudi zakonodaja. Ampak še bolj kot to pa sama politična kultura oziroma zavest. Živimo v nekem prepričanju, da dlje kot bomo nek zakon ali podoben dokument peglali, boljši bo. Pa žal temu ni tako. Zakon o davku na nepremičnine smo v parlamentu peglali par mesecev in po vsaki iteraciji je bil slabši. Z več izjemami. Bolj dvoumen. Od začetne relativno enostavne in razumljive verzije smo prišli do skrpucala, ki ga je Ustavno sodišče zavrnilo. Resnici na ljubo bi enako usodo verjetno doživela tudi prva verzija, ampak z manj razlogi.

 

Ali bomo za resne spremembe res morali spraviti Slovenijo v grški položaj ali pa se bo dalo kaj spremeniti tudi brez tega?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,956
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,211
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,041
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,516
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,204
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,414
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,119
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,379
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,016
10/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 803