AKOS je 28. aprila lani javno objavil, da je na dražbi od mobilnih operaterjev za uporabo frekvenc iztržil 148 milijonov evrov. Koliko je kdo ponudil oziroma celotne podatke o dogajanju na dražbi pa želi državni uradnik in direktor AKOS Dolenc skriti pred javnostjo. Čeprav gre za prodajo javnega dobrega- frekvenc, je Franc Dolenc javno dražbo spremenil v tajno dražbo in dal vedeti, da bo uporabil vsa sredstva, da javnost nikoli ne bo izvedela, kaj se je zares dogajalo na dražbi.  

Direktor AKOS Dolenc je poslancem obljubljal transparentno dražbo, danes pa skriva cene, ki so jih operaterji ponujali na dražbi, in toži informacijsko pooblaščenko, ker mu je naročila, naj razkrije cene

10. decembra 2013 je v državnem zboru potekala seja odbora, na kateri so bile potrjene spremembe Zakona o telekomunikacijah (ZEKom), ki so Francu Dolencu, direktorju AKOS, omogočile razpis tovrstne dražbe. Ni šlo za običajno dražbo, ampak za posebno dražbo,  kjer javno dobro-frekvence ne bodo prodane po najvišji ceni. Franc Dolenc je osebno lobiral pri poslanskih skupinah vladajoče koalicije za sprejem tega zakona. Pri lobiranju mu je pomagal tudi Marjan Turk, direktor direktorata za informacijsko družbo. Lobiranje je potekalo po klasičnem scenariju: spremembo zakona se vloži zadnji trenutek, pritisk na poslance pa izvajata ugledni direktor direktorata in direktor "neodvisne" agencije z informacijo, da če zakon ne bo sprejet, sledi kazen evropske komisije. 

Na seji odbora v državnem zboru je direktor AKOS Franc Dolenc povedal: "/…/bomo za vse frekvence na korekten, učinkovit, pošten, transparenten način te frekvence podelili." (Vir: magnetogram seje) Ne glede na povedano pa je direktor Dolenc pozneje v razpisne pogoje postavil še celo pogoj, da so vse na dražbi ponujene cene tajne. Torej, medtem ko se je zavzemal za transparentnost, je v sam razpis za javno dražbo že zapisal, da je dražba tajna. 

S tem ko so ponujene cene tajne, javnost ne more preveriti, ali je bil, in za koliko, oškodovan državni proračun, čeprav gre prav za sredstva nje same - javnosti namreč. Ko smo od AKOS zahtevali podatke o najvišjih ponujenih cenah, nam je bil dostop do teh podatkov zavrnjen. Ko je razkritje podatkov zahtevala tudi informacijska pooblaščenka, pa je AKOS proti uradu informacijske pooblaščenke vložil tožbo. 

AKOS: "Sistem dražbe je dober, ker ponudnik ve, da mu cene ne bo treba plačati!"

Namestnik direktorja AKOS Mark Pohar je v obrazložitvi, zakaj AKOS ne more razkriti cen, ponujenih na dražbi, zapisal: "V primeru, ko se ponudnik zaveda, da tudi če ponudi višjo ceno, le-te ne bo dolžan plačati, to nanj vpliva stimulativno in ga spodbudi k ponujanju celo višjih cen, kot bi jih upal ponuditi sicer (to je, če bi vedel, da bi tako ceno morala tudi plačati)." 

Počasi. Še enkrat preberimo, kaj nam sporoča državni uradnik. Državni uradnik nam razlaga, da je super ponujati cene vse vprek, ker kupec ve, da mu državi ne bo treba plačati ponujene cene in zato lahko ponuja višje cene, ker jih plačal tako ali tako ne bo. Torej, gremo se razpis, kjer tako ali tako ne bo treba plačati tega, kar ponujamo? Pohar v nadaljevanju trdi tudi, da so ponujene cene "del finančnega načrta" in so zato poslovna skrivnost. Kako so lahko cene, za katere ponudnik ve, da mu jih ne bo treba plačati, del finančnega načrta? Kakšen je to finančni načrt, ki vsebuje cene, ki jih ne  bo treba plačati? Kakšen je to finančni načrt, ki nam lastnikom – davkoplačevalcem onemogoča vpogled v to, za koliko smo komu kaj prodali in za koliko bi lahko oziroma, koliko nam je ta ponujal? Zakaj je to sploh potrebno prikrivat? To je enako, kot če vam kdo izstavi račun za popravilo avta, ko pa želite izvedeti, kaj vam z njim zaračunava, pa prejmete odgovor, da je to poslovna skrivnost dobaviteljev rezervnih delov. Pač ne smete vedeti, kaj ste plačali, ko so vam popravili avto. To je očitno pravica tistih, ki vam prodajajo in ne vas, ki plačate. Tako ravna državni uradnik Franc Dolenc in ob tem toži informacijsko pooblaščenko ker pač misli drugače.

Franc Dolenc poslancem zamolčal za skoraj 4 milijarde evrov izgube, ki jih je enaka dražba povzročila Veliki Britaniji leta 2012

V Veliki Britaniji so mobilni operaterji na dražbi ponudili 5,2 milijarde funtov (6,9 milijarde evrov), toda zaradi dražbe CCA, za katero je lobiral Franc Dolenc, so plačali le 2,3 milijarde (3 milijarde evrov). Prispevek v zvezi s tem si lahko ogledate na tej povezavi. Torej skoraj 3 milijarde razlike (4 milijarde evrov) oziroma so plačali pol manj od tega, kar so sami ponudili. To je, kot če bi šli na dražbo, ponudili za Jankovićev Mercedes 20.000 evrov, potem pa bi vam ga dali za 10.000 EUR. Čeprav ste bili torej pripravljeni plačati 20.000 EUR, ga dobite pol ceneje. Razlika, ki je nastala v Veliki Britaniji, bi v naših razmerah pomenila celo 150 milijonov evrov in to je dovolj dober razlog, da Dolenc sicer javnih podatkov, ne da. Za nobeno ceno.

Na možnost oškodovanja javnih financ sta predhodno opozarjala že tudi Grims in Novakova 

Ko se je 10. decembra 2013 sprejemala sprememba zakona (ZEKom), ki jo je predlagal prav direktor AKOS Franc Dolenc, je poslanec SDS Branko Grims opozoril, da so pravila dražbe škodljiva za proračun.  Opozoril je še, da je nelogično, da se javna dobrina, kot so frekvence, ne proda po najvišji ceni. Enako je svojo zaskrbljenost izrazila tudi Ljudmila Novak. Toda opozorila niso zalegla, saj je Franc Dolenc pred tem skupaj z Marjanom Turkom že obiskal poslance in jim "prodal zgodbo". "Obiske" Franca Dolenca pri njih so nam potrdili tudi nekateri poslanci.

Namestnik direktorja Mark Pohar pravi, da namen podelitve radijskega spektra ni zgolj polnjenje državnega proračuna!

Dodaten dokaz, da je bila dražba za 150 milijonov evrov po vsej verjetnosti režirana, so navedbe namestnika direktorja Marka Poharja, ki pravi "da namen podelitve radijskega spektra ni zgolj polnjenje državnega proračuna," ampak se "v višini plačila odraža oziroma mora upoštevati tudi sorazmernost v relaciji do pridobljenega spektra, tržne in finančne moči operaterja ter velikosti in konkurenčnosti trga." 

Stop. Še enkrat. Ali ni edini namen dražbe, da tisti, ki prodaja (v tem primeru država), dobi najboljšo možno ceno? Čemu sicer dražba in ne kar komisija Franca Dolenca oziroma AKOS?

Ker je namestnik direktorja AKOS Pohar Portal Plus spravil v dvom glede razumevanja izraza "dražba" tako kot namena le-te, smo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika preverili še, kaj o tem povedo slavisti: dražba = javna prodaja, pri kateri dobi blago, kdor ponudi zanj največjo vsoto. Ampak namestnik gospoda Dolenca nam razlaga, da na dražbi cena ni najbolj pomembna! Kdo bo reševal težave razumevanja slovenskega jezika naših uradnikov, sicer ni jasno, je pa jasno, da bo lahko to postalo delo kriminalistov, če ne bodo ukrepali nadrejeni (direktor NPU Darko Majhenič naj zato pozorno prebere ta članek). Gre namreč za agencijo, ki po naši oceni prireja serijo dražb, ki presegajo tudi več milijonske zneske, zato menimo, da bi morali vedeti ne le, kaj dražba je, ampak bi morali poznati tudi njen namen in cilj. Samo zadnji razpis za izbiro izvajalca je bil v času razpisa popravljen štirikrat! In kot pravilno v včerajšnjem prispevku ugotavlja tudi novinar Dnevnika Tomaž Modic, je bil tudi izid tega razpisa znan vnaprej …

Izsek iz tožbe AKOS proti informacijski pooblaščenki, ki jo je podpisal Mark Pohar, namestnik direktorja Franca Dolenca:

Jasno je, da se je državna dobrina (frekvenčni pasovi) prodala v zasebne roke po nižji ceni od tiste, ki je bila ponujena in so jo bili zasebniki pripravljeni plačati, kar zanesljivo ni v javnem ampak zasebnem interesu. Ne glede na to nas državni uradnik Mark Pohar poskuša prepričati v dvoje:

a)Cena na dražbi ni pomembna (čeprav je edini namen vsake dražbe dobiti najvišjo ceno);

b)Javnost nima pravice izvedeti, koliko so kupci ponudili na dražbi. Torej ne smemo izvedeti, koliko je kdo ponudil , za koliko je bil proračun oškodovan, čeprav gre za škodo na financah te iste javnosti, ker frekvence niso bile prodane po najvišji ponujeni ceni. Zakaj? Ker je poslovna skrivnost to, da kupcu ne poveš, kaj mu prodajaš in za koliko, če si ravno AKOS, ki upravljaš s premoženjem davkoplačevalcev!

Opomba: Zanimivo, da se Franc Dolenc pod tožbo zoper Informacijsko pooblaščenko ni upal podpisati.

Franc Dolenc je v državnem zboru pol leta vnaprej z 90-odstotno natančnostjo napovedal izid dražbe

Poleg skrivanja ponujene cene pa je pri celotni dražbi sumljivo tudi to, da je direktor AKOS Franc Dolenc na seji odbora v DZ, dne 10. decembra 2013, neverjetno natančno napovedal izid dražbe. Dražba še objavljena ni bila, direktor pa je že ocenil izid. Napovedal je "do največ 60 % višjo ceno" od rezervirane/izklicne. Izklicna cena je bila 104,6 milijonoa evrov, končna dosežena cena pa je bila 148,7 milijonoa evrov. Če bi bila cena višja za 60 odstotkov, bi to zneslo 167,36 milijonoa evrov. 

Direktor Dolenc se je pri napovedovanju popolnoma negotove prihodnosti oziroma trgovalne igre med ponudniki zmotil le za 12 odstotkov. Ne samo, da se je zmotil samo za 12 odstotkov, ampak je določil tudi najvišjo ceno. Nikjer na svetu namreč ni mogoče s tako natančnostjo napovedati izida dražbe, če že, pa gre za genijalnost. Osnova dražbe je namreč nepredvidljivost, ki jo je direktor AKOS Dolenc zlomil. Direktor Dolenc s svojim uvidom v prihodnost namreč dokazuje nemogoče.

Direktor AKOS Dolenc je povedal, da bo v dražbo "vgradil mehanizme", ki bodo onemogočili, da bi ponudnik ponudil previsoko ceno

Saj ni res, pa je, bi lahko rekli, ko beremo zapisnik odbora z 10. decembra 2013. Prepis magnetograma izjave Franca Dolenca: "Z drugimi mehanizmi, ki niso danes predmet te diskusije, …  ki so pa urejeni v naša izhodišča za razpisno dokumentacijo, ščitimo pred takim razpletom, ki bi se lahko zgodil ,kot je bil v Avstriji. To, da je v Avstriji cena narasla s 500 milijonov na 2 milijardi …. ni bilo v redu …"

Torej državni uradnik Franc Dolenc pravi, da ni v redu, da je avstrijska država namesto 500 milijonov dobila 2 milijardi. (?!) Zato je uradnik Franc Dolenc  proračun Republike Slovenije "zaščitil" pred tem, da bi lahko dobil dodatne milijone "z drugimi mehanizmi". Takšne "zaščitne" mehanizme smo vgradili v  Sloveniji, kjer ni denarja za upokojence, za vrtce, za zdravstvo in niti za šolstvo ali pa socialo, zaradi česar uvajamo celo nove davščine!? Slovenska podjetja prodajamo pod ceno, v razpise za frekvence pa vgradimo mehanizme, ki preprečujejo, da zasebniki ne plačali niti toliko, kot sami ponudijo.

Minister dr. Dušan Mramor  očitno raje vzame 3,3 milijone EUR pomoči otrokom, kot da bi preveril izgubo 50 milijonov. 

Tudi na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi Stanislava Setnikar Cerar, "pokrivajo hrbet" Francu Dolencu in kljub odločbi informacijske pooblaščenke v svojih odgovorih podpirajo netransparentno ravnanje Franca Dolenca. Sicer pa ne pozabimo: Marjan Turk iz tega istega ministrstva je skupaj s Francem Dolencem obiskoval poslance in lobiral za spremembo zakona, ki je tako tajno dražbo omogočil.

Zaključek: državni uradnik z denarjem davkoplačevalcev proti davkoplačevalcem

Državni uradnik Franc Dolenc je pravi rokohitrec. Javno dražbo je uspel spremeniti v tajno dražbo. V dražbo, kjer je cilj doseči čim višjo ceno, je vgradil mehanizme, da ne more biti dosežena visoka cena. 5 mesecev pred dražbo je že vedel z 90 % natančnostjo, kolikšen bo seštevek ponudb vseh sodelujočih operaterjev, čeprav sploh ni bilo znano, koliko jih bo sodelovalo na dražbi. Državni uradnik Franc Dolenc se je tudi pogovarjal in "dogovoril" z vsemi operaterji, na KPK (komisij za preprečevanje korupcije) pa ni prijavil niti enega lobističnega stika v dveh letih. In največji dosežek: niti ene pritožbe na izid dražbe. Naj samo spomnim, da bralci razmislite, kdaj so se čudežno nehale pritožbe pri izbiri izvajalcev za avtocestni križ. NPU odgovor pozna.

Z javnim denarjem Franc Dolenc tako plačuje stroške sodnih postopkov, tudi proti Portalu Plus, s katerimi želi preprečiti, da javnost izve, zakaj v proračunu mogoče manjka več kot 50 milijonov evrov. Sicer pa sindikati hodijo na ceste protestirat zaradi manjših zneskov …. Kje si Dušan Semolič, ko branimo davkoplačevalske milijone? Pomislite - Karel Erjavec je za 40 milijonov, ki jih je zahteval za regres upokojencev postavil na kocko celotno vlado, a za Dolenca je Erjavčeva zahteva mala malica.

Glede na slog Dolenca in AKOS lahko Bavčarju, Hildi in Šrotu sporočimo le, da so amaterji in da so boljši posli v državnih uradih kot v podjetništvu na najvišji nacionalni ravni.

Prva stran odločbe s katero informacijska pooblšačenka v celoti prtrjuje Portalu Plus, ko od AKOS zahteva finančne podatke, ki so v osnovi javni, četudi direktor Dolenc trdi drugače in jih še vedno ne izroči.

Prvi dve strani tožbe, ki jo je AKOS oziroma direktor Dolenc vložil proti informacijski pooblaščenki, ker ta pritrjuje Portalu Plus, da zahteva sicer javno dostopne podatke in direktorju Dolencu nalaga, da jih izroči.