Razkrivamo

Je direktor AKOS Dolenc "režiral razpis" mobilnih frekvenc in oškodoval državni proračun za več kot 50 milijonov evrov?

Direktor Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) Franc Dolenc pred javnostjo skriva podatke o cenah, ki so jih mobilni operaterji ponujali na dražbi mobilnih frekvenc. Informacijsko pooblaščenko toži, ker od njega zahteva, da razkrije cene, ki so bile ponujene na dražbi. Razkritje cen naj bi dokazalo več kot 50 milijonov evrov veliko oškodovanje državnega proračuna.

03.02.2015 23:35
Piše: Boris Meglič

Glede na slog Dolenca in AKOS lahko Bavčarju, Hildi in Šrotu sporočimo le, da so amaterji in da so boljši posli v državnih uradih kot v podjetništvu na najvišji nacionalni ravni.

Odločbo informacijske pooblaščenke, ki AKOS-u jasno nalaga razkritje podatkov Portalu Plus objavljamo na dnu prispvka, tako kot tudi tožbo, ki jo je zaradi takšne odločbe, proti informacijski pooblaščenki sprožil AKOS oziroma direktor Dolenc.

AKOS je 28. aprila lani javno objavil, da je na dražbi od mobilnih operaterjev za uporabo frekvenc iztržil 148 milijonov evrov. Koliko je kdo ponudil oziroma celotne podatke o dogajanju na dražbi pa želi državni uradnik in direktor AKOS Dolenc skriti pred javnostjo. Čeprav gre za prodajo javnega dobrega- frekvenc, je Franc Dolenc javno dražbo spremenil v tajno dražbo in dal vedeti, da bo uporabil vsa sredstva, da javnost nikoli ne bo izvedela, kaj se je zares dogajalo na dražbi.  

 

 

Direktor AKOS Dolenc je poslancem obljubljal transparentno dražbo, danes pa skriva cene, ki so jih operaterji ponujali na dražbi, in toži informacijsko pooblaščenko, ker mu je naročila, naj razkrije cene

 

10. decembra 2013 je v državnem zboru potekala seja odbora, na kateri so bile potrjene spremembe Zakona o telekomunikacijah (ZEKom), ki so Francu Dolencu, direktorju AKOS, omogočile razpis tovrstne dražbe. Ni šlo za običajno dražbo, ampak za posebno dražbo,  kjer javno dobro-frekvence ne bodo prodane po najvišji ceni. Franc Dolenc je osebno lobiral pri poslanskih skupinah vladajoče koalicije za sprejem tega zakona. Pri lobiranju mu je pomagal tudi Marjan Turk, direktor direktorata za informacijsko družbo. Lobiranje je potekalo po klasičnem scenariju: spremembo zakona se vloži zadnji trenutek, pritisk na poslance pa izvajata ugledni direktor direktorata in direktor "neodvisne" agencije z informacijo, da če zakon ne bo sprejet, sledi kazen evropske komisije. 

 

Na seji odbora v državnem zboru je direktor AKOS Franc Dolenc povedal: "/…/bomo za vse frekvence na korekten, učinkovit, pošten, transparenten način te frekvence podelili." (Vir: magnetogram seje) Ne glede na povedano pa je direktor Dolenc pozneje v razpisne pogoje postavil še celo pogoj, da so vse na dražbi ponujene cene tajne. Torej, medtem ko se je zavzemal za transparentnost, je v sam razpis za javno dražbo že zapisal, da je dražba tajna. 

 

S tem ko so ponujene cene tajne, javnost ne more preveriti, ali je bil, in za koliko, oškodovan državni proračun, čeprav gre prav za sredstva nje same - javnosti namreč. Ko smo od AKOS zahtevali podatke o najvišjih ponujenih cenah, nam je bil dostop do teh podatkov zavrnjen. Ko je razkritje podatkov zahtevala tudi informacijska pooblaščenka, pa je AKOS proti uradu informacijske pooblaščenke vložil tožbo. 

 

 

AKOS: "Sistem dražbe je dober, ker ponudnik ve, da mu cene ne bo treba plačati!"

 

Namestnik direktorja AKOS Mark Pohar je v obrazložitvi, zakaj AKOS ne more razkriti cen, ponujenih na dražbi, zapisal: "V primeru, ko se ponudnik zaveda, da tudi če ponudi višjo ceno, le-te ne bo dolžan plačati, to nanj vpliva stimulativno in ga spodbudi k ponujanju celo višjih cen, kot bi jih upal ponuditi sicer (to je, če bi vedel, da bi tako ceno morala tudi plačati)." 

 

Počasi. Še enkrat preberimo, kaj nam sporoča državni uradnik. Državni uradnik nam razlaga, da je super ponujati cene vse vprek, ker kupec ve, da mu državi ne bo treba plačati ponujene cene in zato lahko ponuja višje cene, ker jih plačal tako ali tako ne bo. Torej, gremo se razpis, kjer tako ali tako ne bo treba plačati tega, kar ponujamo? Pohar v nadaljevanju trdi tudi, da so ponujene cene "del finančnega načrta" in so zato poslovna skrivnost. Kako so lahko cene, za katere ponudnik ve, da mu jih ne bo treba plačati, del finančnega načrta? Kakšen je to finančni načrt, ki vsebuje cene, ki jih ne  bo treba plačati? Kakšen je to finančni načrt, ki nam lastnikom – davkoplačevalcem onemogoča vpogled v to, za koliko smo komu kaj prodali in za koliko bi lahko oziroma, koliko nam je ta ponujal? Zakaj je to sploh potrebno prikrivat? To je enako, kot če vam kdo izstavi račun za popravilo avta, ko pa želite izvedeti, kaj vam z njim zaračunava, pa prejmete odgovor, da je to poslovna skrivnost dobaviteljev rezervnih delov. Pač ne smete vedeti, kaj ste plačali, ko so vam popravili avto. To je očitno pravica tistih, ki vam prodajajo in ne vas, ki plačate. Tako ravna državni uradnik Franc Dolenc in ob tem toži informacijsko pooblaščenko ker pač misli drugače.

 

 

Franc Dolenc poslancem zamolčal za skoraj 4 milijarde evrov izgube, ki jih je enaka dražba povzročila Veliki Britaniji leta 2012

 

V Veliki Britaniji so mobilni operaterji na dražbi ponudili 5,2 milijarde funtov (6,9 milijarde evrov), toda zaradi dražbe CCA, za katero je lobiral Franc Dolenc, so plačali le 2,3 milijarde (3 milijarde evrov). Prispevek v zvezi s tem si lahko ogledate na tej povezavi. Torej skoraj 3 milijarde razlike (4 milijarde evrov) oziroma so plačali pol manj od tega, kar so sami ponudili. To je, kot če bi šli na dražbo, ponudili za Jankovićev Mercedes 20.000 evrov, potem pa bi vam ga dali za 10.000 EUR. Čeprav ste bili torej pripravljeni plačati 20.000 EUR, ga dobite pol ceneje. Razlika, ki je nastala v Veliki Britaniji, bi v naših razmerah pomenila celo 150 milijonov evrov in to je dovolj dober razlog, da Dolenc sicer javnih podatkov, ne da. Za nobeno ceno.

 

 

Na možnost oškodovanja javnih financ sta predhodno opozarjala že tudi Grims in Novakova 

 

Ko se je 10. decembra 2013 sprejemala sprememba zakona (ZEKom), ki jo je predlagal prav direktor AKOS Franc Dolenc, je poslanec SDS Branko Grims opozoril, da so pravila dražbe škodljiva za proračun.  Opozoril je še, da je nelogično, da se javna dobrina, kot so frekvence, ne proda po najvišji ceni. Enako je svojo zaskrbljenost izrazila tudi Ljudmila Novak. Toda opozorila niso zalegla, saj je Franc Dolenc pred tem skupaj z Marjanom Turkom že obiskal poslance in jim "prodal zgodbo". "Obiske" Franca Dolenca pri njih so nam potrdili tudi nekateri poslanci.

 

 

Namestnik direktorja Mark Pohar pravi, da namen podelitve radijskega spektra ni zgolj polnjenje državnega proračuna!

 

Dodaten dokaz, da je bila dražba za 150 milijonov evrov po vsej verjetnosti režirana, so navedbe namestnika direktorja Marka Poharja, ki pravi "da namen podelitve radijskega spektra ni zgolj polnjenje državnega proračuna," ampak se "v višini plačila odraža oziroma mora upoštevati tudi sorazmernost v relaciji do pridobljenega spektra, tržne in finančne moči operaterja ter velikosti in konkurenčnosti trga." 

 

Stop. Še enkrat. Ali ni edini namen dražbe, da tisti, ki prodaja (v tem primeru država), dobi najboljšo možno ceno? Čemu sicer dražba in ne kar komisija Franca Dolenca oziroma AKOS?

 

Ker je namestnik direktorja AKOS Pohar Portal Plus spravil v dvom glede razumevanja izraza "dražba" tako kot namena le-te, smo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika preverili še, kaj o tem povedo slavisti: dražba = javna prodaja, pri kateri dobi blago, kdor ponudi zanj največjo vsoto. Ampak namestnik gospoda Dolenca nam razlaga, da na dražbi cena ni najbolj pomembna! Kdo bo reševal težave razumevanja slovenskega jezika naših uradnikov, sicer ni jasno, je pa jasno, da bo lahko to postalo delo kriminalistov, če ne bodo ukrepali nadrejeni (direktor NPU Darko Majhenič naj zato pozorno prebere ta članek). Gre namreč za agencijo, ki po naši oceni prireja serijo dražb, ki presegajo tudi več milijonske zneske, zato menimo, da bi morali vedeti ne le, kaj dražba je, ampak bi morali poznati tudi njen namen in cilj. Samo zadnji razpis za izbiro izvajalca je bil v času razpisa popravljen štirikrat! In kot pravilno v včerajšnjem prispevku ugotavlja tudi novinar Dnevnika Tomaž Modic, je bil tudi izid tega razpisa znan vnaprej …

 

 

Izsek iz tožbe AKOS proti informacijski pooblaščenki, ki jo je podpisal Mark Pohar, namestnik direktorja Franca Dolenca:

 

 

Jasno je, da se je državna dobrina (frekvenčni pasovi) prodala v zasebne roke po nižji ceni od tiste, ki je bila ponujena in so jo bili zasebniki pripravljeni plačati, kar zanesljivo ni v javnem ampak zasebnem interesu. Ne glede na to nas državni uradnik Mark Pohar poskuša prepričati v dvoje:

 

a)Cena na dražbi ni pomembna (čeprav je edini namen vsake dražbe dobiti najvišjo ceno);

 

b)Javnost nima pravice izvedeti, koliko so kupci ponudili na dražbi. Torej ne smemo izvedeti, koliko je kdo ponudil , za koliko je bil proračun oškodovan, čeprav gre za škodo na financah te iste javnosti, ker frekvence niso bile prodane po najvišji ponujeni ceni. Zakaj? Ker je poslovna skrivnost to, da kupcu ne poveš, kaj mu prodajaš in za koliko, če si ravno AKOS, ki upravljaš s premoženjem davkoplačevalcev!

 

Opomba: Zanimivo, da se Franc Dolenc pod tožbo zoper Informacijsko pooblaščenko ni upal podpisati.

 

 

Franc Dolenc je v državnem zboru pol leta vnaprej z 90-odstotno natančnostjo napovedal izid dražbe

 

Poleg skrivanja ponujene cene pa je pri celotni dražbi sumljivo tudi to, da je direktor AKOS Franc Dolenc na seji odbora v DZ, dne 10. decembra 2013, neverjetno natančno napovedal izid dražbe. Dražba še objavljena ni bila, direktor pa je že ocenil izid. Napovedal je "do največ 60 % višjo ceno" od rezervirane/izklicne. Izklicna cena je bila 104,6 milijonoa evrov, končna dosežena cena pa je bila 148,7 milijonoa evrov. Če bi bila cena višja za 60 odstotkov, bi to zneslo 167,36 milijonoa evrov. 

 

Direktor Dolenc se je pri napovedovanju popolnoma negotove prihodnosti oziroma trgovalne igre med ponudniki zmotil le za 12 odstotkov. Ne samo, da se je zmotil samo za 12 odstotkov, ampak je določil tudi najvišjo ceno. Nikjer na svetu namreč ni mogoče s tako natančnostjo napovedati izida dražbe, če že, pa gre za genijalnost. Osnova dražbe je namreč nepredvidljivost, ki jo je direktor AKOS Dolenc zlomil. Direktor Dolenc s svojim uvidom v prihodnost namreč dokazuje nemogoče.

 

 

Direktor AKOS Dolenc je povedal, da bo v dražbo "vgradil mehanizme", ki bodo onemogočili, da bi ponudnik ponudil previsoko ceno

 

Saj ni res, pa je, bi lahko rekli, ko beremo zapisnik odbora z 10. decembra 2013. Prepis magnetograma izjave Franca Dolenca: "Z drugimi mehanizmi, ki niso danes predmet te diskusije, …  ki so pa urejeni v naša izhodišča za razpisno dokumentacijo, ščitimo pred takim razpletom, ki bi se lahko zgodil ,kot je bil v Avstriji. To, da je v Avstriji cena narasla s 500 milijonov na 2 milijardi …. ni bilo v redu …"

Torej državni uradnik Franc Dolenc pravi, da ni v redu, da je avstrijska država namesto 500 milijonov dobila 2 milijardi. (?!) Zato je uradnik Franc Dolenc  proračun Republike Slovenije "zaščitil" pred tem, da bi lahko dobil dodatne milijone "z drugimi mehanizmi". Takšne "zaščitne" mehanizme smo vgradili v  Sloveniji, kjer ni denarja za upokojence, za vrtce, za zdravstvo in niti za šolstvo ali pa socialo, zaradi česar uvajamo celo nove davščine!? Slovenska podjetja prodajamo pod ceno, v razpise za frekvence pa vgradimo mehanizme, ki preprečujejo, da zasebniki ne plačali niti toliko, kot sami ponudijo.

 

 

 

Minister dr. Dušan Mramor  očitno raje vzame 3,3 milijone EUR pomoči otrokom, kot da bi preveril izgubo 50 milijonov. 

 

Tudi na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi Stanislava Setnikar Cerar, "pokrivajo hrbet" Francu Dolencu in kljub odločbi informacijske pooblaščenke v svojih odgovorih podpirajo netransparentno ravnanje Franca Dolenca. Sicer pa ne pozabimo: Marjan Turk iz tega istega ministrstva je skupaj s Francem Dolencem obiskoval poslance in lobiral za spremembo zakona, ki je tako tajno dražbo omogočil.

 

 

Zaključek: državni uradnik z denarjem davkoplačevalcev proti davkoplačevalcem

 

Državni uradnik Franc Dolenc je pravi rokohitrec. Javno dražbo je uspel spremeniti v tajno dražbo. V dražbo, kjer je cilj doseči čim višjo ceno, je vgradil mehanizme, da ne more biti dosežena visoka cena. 5 mesecev pred dražbo je že vedel z 90 % natančnostjo, kolikšen bo seštevek ponudb vseh sodelujočih operaterjev, čeprav sploh ni bilo znano, koliko jih bo sodelovalo na dražbi. Državni uradnik Franc Dolenc se je tudi pogovarjal in "dogovoril" z vsemi operaterji, na KPK (komisij za preprečevanje korupcije) pa ni prijavil niti enega lobističnega stika v dveh letih. In največji dosežek: niti ene pritožbe na izid dražbe. Naj samo spomnim, da bralci razmislite, kdaj so se čudežno nehale pritožbe pri izbiri izvajalcev za avtocestni križ. NPU odgovor pozna.

 

Z javnim denarjem Franc Dolenc tako plačuje stroške sodnih postopkov, tudi proti Portalu Plus, s katerimi želi preprečiti, da javnost izve, zakaj v proračunu mogoče manjka več kot 50 milijonov evrov. Sicer pa sindikati hodijo na ceste protestirat zaradi manjših zneskov …. Kje si Dušan Semolič, ko branimo davkoplačevalske milijone? Pomislite - Karel Erjavec je za 40 milijonov, ki jih je zahteval za regres upokojencev postavil na kocko celotno vlado, a za Dolenca je Erjavčeva zahteva mala malica.

 

Glede na slog Dolenca in AKOS lahko Bavčarju, Hildi in Šrotu sporočimo le, da so amaterji in da so boljši posli v državnih uradih kot v podjetništvu na najvišji nacionalni ravni.

 

 

Prva stran odločbe s katero informacijska pooblšačenka v celoti prtrjuje Portalu Plus, ko od AKOS zahteva finančne podatke, ki so v osnovi javni, četudi direktor Dolenc trdi drugače in jih še vedno ne izroči.

 

 

 

Prvi dve strani tožbe, ki jo je AKOS oziroma direktor Dolenc vložil proti informacijski pooblaščenki, ker ta pritrjuje Portalu Plus, da zahteva sicer javno dostopne podatke in direktorju Dolencu nalaga, da jih izroči. 

 

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
3
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
Razumeti Azijo: Dolgoletni ameriški pritiski na Japonsko so bili ključni za napad na Pearl Harbour
11
27.08.2019 19:00
Naivno je govoriti o tem, da leži naša prihodnost v Aziji, kajti težišče globalne ekonomije, financ in tudi geopolitike se je že ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,173
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,581
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,837
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,557
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,137
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,093
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,002
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,115
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 719
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 779