Komentar

Luka, v katerem stoletju boš ti?

Medtem ko se Evropska unija pospešeno pripravlja na veliki investicijski načrt, Kitajci pa iščejo najhitrejše poti do evropskega trga in evropskih izdelkov, se v Sloveniji še vedno bije petelinji boj za - subvencije.

04.02.2015 22:36
Piše: Goran Novković

Če bi severnojadranska pristanišča bistveno izboljšala svoje logistične zmožnosti, bi prevzela veliko posla severni Evropi.

Naši vinarji so že povečali izvoz vina, katerega potrošnja se na Kitajskem hitro povečuje. Kitajci so lačni nekaterih novih tehnologij, denimo tehnologij, ki bi zmanjšale onesnaževanje.

 

Odgovor iz Bruslja je jasen. Denarja, ki išče dobre projekte, je ta hip na svetovnem trgu ogromno, ker ni dovolj projektov, zato so mamljivi tudi nižji donosi. In drugi odgovor: načrt je konservativen, takšni projekti v povprečju privabijo še več zasebnega kapitala.

Eden od nadobudnih profesorjev je junija lani na javni tribuni o novih delovnih mestih na Gospodarski zbornici Slovenije dejal, da je čas, da začnemo vlagati v investicije 21. stoletja, ne pa v investicije 19. stoletja. Prve naj bi zajemale naložbe v produkte visoke vrednosti, znanost, start upe ipd. Druge pa naj bi bile naložbe v ceste, železnico ipd. Kar je seveda umetna delitev.

 

Isti profesor je zagotovo zaslužen za marsikateri napredek v Sloveniji na področju nastajanja novih podjetij, najbrž še marsičesa. O tem ne dvomim. Razumem tudi njegovo frustracijo zaradi izjemno slabega vodenja nekaterih velikih investicij v Sloveniji. Toda žal je njegova izjava predvsem dodaten dokaz o nadaljevanju petelinjega boja na Slovenskem. Zato, da bi bilo več denarja za področje, ki ga takšni petelinčki rabijo za svoje področje, pogosto diskreditirajo konkurenčna področja.

 

Ni bilo treba dolgo čakati, pa so bila takšna razmišljanja demantirana direktno iz Bruslja. Z Junckerjevim Naložbenim načrtom za Evropo. Pri čemer ima Slovenija spet izjemno priložnost.

 

Če ne verjamete, poglejte na svetovni zemljevid. Kdor se samo malo spozna na geografijo in na sodobne, tudi prihodnje blagovne tokove, mu je hitro jasno, na kako izjemni lokaciji je Slovenija. Če še ne verjamete, vam to lahko ponazorim z dvema osebnima izkušnjama.

 

Predlani decembra sem imel v Pekingu priložnost sodelovati na simpoziju Kitajska - srednja in vzhodna Evropa. Mimogrede, med štirimi uvodničarji simpozija iz Evrope so bili nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić, nekdanji bosanski zunanji minister Haris Silajdžić in nekdanji srbski zunanji minister Vuk Jeremić. Od slovenskih znanih politikov na simpoziju - ni bilo nikogar.

 

A pustimo zelo pomembne malenkosti ob strani. Ena ključnih zgodb na simpoziju je bila strateška vloga severnojadranskih pristanišč kot bodočih najbližjih in najpomembnejših prometnih stičišč med Daljnim vzhodom in celinsko osrednjo Evropo. Zaradi ekonomskih (finančnih in časovnih) in ekoloških razlogov. Z drugimi besedami: zdaj veliko ladij z Daljnega vzhoda skozi Suez in nato okoli Pirenejskega polotoka, torej okoli Evrope, pluje v severnomorska pristanišča, ker so ta logistično bolj razvita. Če bi severnojadranska pristanišča bistveno izboljšala svoje logistične zmožnosti, bi prevzela veliko posla severni Evropi. 

 

Zato Avstrijci že gradijo železnico okoli Slovenije. Italijani se na vse pretege borijo, da bi Luko Koper priključili na svojo žeEvropeo. Mi pa že leta in leta cincamo z gradnjo drugega tira in se vozimo z vlaki po železnici 19. stoletja. Tu je odgovor nadobudnemu profesorju - če ne bomo zgradili železnice za 21. stoletje, bo tudi njegovih investicij za 21. stoletje v Sloveniji bistveno manj, v naši okolici pa bistveno več. 

 

Zdaj je namreč smer tovora z Daljnega vzhoda v EU še v dobršni meri enosmerna. A čedalje bolj postaja dvosmerna. Naši vinarji so že povečali izvoz vina, katerega potrošnja se na Kitajskem hitro povečuje. Kitajci so lačni nekaterih novih tehnologij, denimo tehnologij, ki bi zmanjšale onesnaževanje. Navsezadnje se življenjski standard na Kitajskem hitro povečuje, turistov s Kitajske je v Evropi vsako leto več. Mlade generacije so komunikacijsko pismene kot evropske, trg je ogromen, kar ponuja odlične priložnosti tudi našim podjetjem s področja informacijske in komunikacijske tehnologije itn.

 

Luka Koper in posodobljena železnica sta zato najpomembnejše, strateško izjemno pomembno poslovno vozlišče za Slovenijo in njen razvoj v prihodnosti. Z novim Junckerejvim naložbenim načrtom za Evropo so strateške investicije za Slovenijo postale velikanska priložnost in hkrati tudi strašno velika nevarnost. Slednja le v primeru, če bomo še naprej cincali in nas bodo tekmeci v EU prehiteli ali če slovenska oblast ne bo poskrbela za pregledno, racionalno in učinkovito izvedbo strateških investicij.

 

Bruselj namreč s strateškimi investicijami misli strašno resno. To sem imel priložnost spoznati prejšnji teden v pogovoru z visokimi predstavniki Evropske komisije, tudi visokimi člani kabinetov podpredsednikov Junckerjeve komisije. A pozor: ne gre se prepustiti evforiji. Ne gre namreč za ideološko zgodbico o varčevanju ali večjem trošenju, kakršne poznamo iz domačih logov lokalnih mnenjskih "voditeljev". Načrt Junckerjeve komisije namreč ne pomeni zasuka v javnofinančno trošenje.

 

Najprej ne zato, ker zdaj že razvpitih 315 milijard evrov, ki naj bi jih zbrali za Naložbeni načrt za Evropo, večinoma ne bo prišlo iz javnih financ. Le približno ena petnajstina bo javnih evrov. To je bila tudi pogosta kritika trga načrta iz Slovenije in drugih članic zaradi skepse, ali bo EU res uspelo zbrati toliko zasebnega kapitala za infrastrukturne projekte, ki običajno ne prinašajo velikih donosov. A odgovor iz Bruslja je jasen. Denarja, ki išče dobre projekte, je ta hip na svetovnem trgu ogromno, ker ni dovolj projektov, zato so mamljivi tudi nižji donosi. In drugi odgovor: načrt je konservativen, takšni projekti v povprečju privabijo še več zasebnega kapitala.

 

Predvsem pa je pomembna kombinacija ukrepov. Denar ne bo namenjen le za strateške investicije (za to naj bi bilo namenjenih 240 od 315 milijard evrov), ampak tudi za razvoj malih in srednjih podjetij, raziskave, okolje itn. Ob tem, da to ne pomeni slovesa strukturnih reform in fiskalne odgovornosti držav članic. Strukturne reforme, javnofinančna odgovornost, kvantitativno sproščanje s strani Evropske centralne banke, pa tudi akcijski plan za odpravo vseh ovir, predvsem birokratskih,  ki neupravičeno onemogočajo nemoteno izvedbo strateških investicij - vse to in še kaj bo v skupnem paketu.

 

Zato so pred Slovenijo, zlasti pred vlado, zahtevne naloge: hitro določiti prioritetne strateške naložbe, oblikovati modele financiranja, hitro odpraviti ovire, identificirati produktne programe slovenskih podjetij, ki največ obetajo na globalnih trgih, in jih podpreti z razvojnim denarjem na drugačen, bistveno manj subvencijski način ... Hkrati pa tudi pospešiti strukturne reforme in se finančno oziroma fiskalno bistveno bolj odgovorno obnašati. Ja, zdi se, kot da v Bruslju in Ljubljani še vedno pihata dva drugačna vetrova.

 

Toda brez strukturnih reform in javnofinančne odgovornosti ne bomo v dobri kondiciji, da bi lahko uspešno zajahali evropski investicijski val. Te priložnosti preprosto ne smemo zamuditi. Kot moramo tudi pravočasno spregledati petelinčke, ki ne vidijo gozda zaradi - svojih dreves.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,493
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,183
03/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,095
04/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,920
05/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,515
06/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,168
07/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,318
08/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 822
09/
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,601
10/
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
Shane Quinn
Ogledov: 1,006