Komentar

Luka, v katerem stoletju boš ti?

Medtem ko se Evropska unija pospešeno pripravlja na veliki investicijski načrt, Kitajci pa iščejo najhitrejše poti do evropskega trga in evropskih izdelkov, se v Sloveniji še vedno bije petelinji boj za - subvencije.

04.02.2015 22:36
Piše: Goran Novković

Če bi severnojadranska pristanišča bistveno izboljšala svoje logistične zmožnosti, bi prevzela veliko posla severni Evropi.

Naši vinarji so že povečali izvoz vina, katerega potrošnja se na Kitajskem hitro povečuje. Kitajci so lačni nekaterih novih tehnologij, denimo tehnologij, ki bi zmanjšale onesnaževanje.

 

Odgovor iz Bruslja je jasen. Denarja, ki išče dobre projekte, je ta hip na svetovnem trgu ogromno, ker ni dovolj projektov, zato so mamljivi tudi nižji donosi. In drugi odgovor: načrt je konservativen, takšni projekti v povprečju privabijo še več zasebnega kapitala.

Eden od nadobudnih profesorjev je junija lani na javni tribuni o novih delovnih mestih na Gospodarski zbornici Slovenije dejal, da je čas, da začnemo vlagati v investicije 21. stoletja, ne pa v investicije 19. stoletja. Prve naj bi zajemale naložbe v produkte visoke vrednosti, znanost, start upe ipd. Druge pa naj bi bile naložbe v ceste, železnico ipd. Kar je seveda umetna delitev.

 

Isti profesor je zagotovo zaslužen za marsikateri napredek v Sloveniji na področju nastajanja novih podjetij, najbrž še marsičesa. O tem ne dvomim. Razumem tudi njegovo frustracijo zaradi izjemno slabega vodenja nekaterih velikih investicij v Sloveniji. Toda žal je njegova izjava predvsem dodaten dokaz o nadaljevanju petelinjega boja na Slovenskem. Zato, da bi bilo več denarja za področje, ki ga takšni petelinčki rabijo za svoje področje, pogosto diskreditirajo konkurenčna področja.

 

Ni bilo treba dolgo čakati, pa so bila takšna razmišljanja demantirana direktno iz Bruslja. Z Junckerjevim Naložbenim načrtom za Evropo. Pri čemer ima Slovenija spet izjemno priložnost.

 

Če ne verjamete, poglejte na svetovni zemljevid. Kdor se samo malo spozna na geografijo in na sodobne, tudi prihodnje blagovne tokove, mu je hitro jasno, na kako izjemni lokaciji je Slovenija. Če še ne verjamete, vam to lahko ponazorim z dvema osebnima izkušnjama.

 

Predlani decembra sem imel v Pekingu priložnost sodelovati na simpoziju Kitajska - srednja in vzhodna Evropa. Mimogrede, med štirimi uvodničarji simpozija iz Evrope so bili nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić, nekdanji bosanski zunanji minister Haris Silajdžić in nekdanji srbski zunanji minister Vuk Jeremić. Od slovenskih znanih politikov na simpoziju - ni bilo nikogar.

 

A pustimo zelo pomembne malenkosti ob strani. Ena ključnih zgodb na simpoziju je bila strateška vloga severnojadranskih pristanišč kot bodočih najbližjih in najpomembnejših prometnih stičišč med Daljnim vzhodom in celinsko osrednjo Evropo. Zaradi ekonomskih (finančnih in časovnih) in ekoloških razlogov. Z drugimi besedami: zdaj veliko ladij z Daljnega vzhoda skozi Suez in nato okoli Pirenejskega polotoka, torej okoli Evrope, pluje v severnomorska pristanišča, ker so ta logistično bolj razvita. Če bi severnojadranska pristanišča bistveno izboljšala svoje logistične zmožnosti, bi prevzela veliko posla severni Evropi. 

 

Zato Avstrijci že gradijo železnico okoli Slovenije. Italijani se na vse pretege borijo, da bi Luko Koper priključili na svojo žeEvropeo. Mi pa že leta in leta cincamo z gradnjo drugega tira in se vozimo z vlaki po železnici 19. stoletja. Tu je odgovor nadobudnemu profesorju - če ne bomo zgradili železnice za 21. stoletje, bo tudi njegovih investicij za 21. stoletje v Sloveniji bistveno manj, v naši okolici pa bistveno več. 

 

Zdaj je namreč smer tovora z Daljnega vzhoda v EU še v dobršni meri enosmerna. A čedalje bolj postaja dvosmerna. Naši vinarji so že povečali izvoz vina, katerega potrošnja se na Kitajskem hitro povečuje. Kitajci so lačni nekaterih novih tehnologij, denimo tehnologij, ki bi zmanjšale onesnaževanje. Navsezadnje se življenjski standard na Kitajskem hitro povečuje, turistov s Kitajske je v Evropi vsako leto več. Mlade generacije so komunikacijsko pismene kot evropske, trg je ogromen, kar ponuja odlične priložnosti tudi našim podjetjem s področja informacijske in komunikacijske tehnologije itn.

 

Luka Koper in posodobljena železnica sta zato najpomembnejše, strateško izjemno pomembno poslovno vozlišče za Slovenijo in njen razvoj v prihodnosti. Z novim Junckerejvim naložbenim načrtom za Evropo so strateške investicije za Slovenijo postale velikanska priložnost in hkrati tudi strašno velika nevarnost. Slednja le v primeru, če bomo še naprej cincali in nas bodo tekmeci v EU prehiteli ali če slovenska oblast ne bo poskrbela za pregledno, racionalno in učinkovito izvedbo strateških investicij.

 

Bruselj namreč s strateškimi investicijami misli strašno resno. To sem imel priložnost spoznati prejšnji teden v pogovoru z visokimi predstavniki Evropske komisije, tudi visokimi člani kabinetov podpredsednikov Junckerjeve komisije. A pozor: ne gre se prepustiti evforiji. Ne gre namreč za ideološko zgodbico o varčevanju ali večjem trošenju, kakršne poznamo iz domačih logov lokalnih mnenjskih "voditeljev". Načrt Junckerjeve komisije namreč ne pomeni zasuka v javnofinančno trošenje.

 

Najprej ne zato, ker zdaj že razvpitih 315 milijard evrov, ki naj bi jih zbrali za Naložbeni načrt za Evropo, večinoma ne bo prišlo iz javnih financ. Le približno ena petnajstina bo javnih evrov. To je bila tudi pogosta kritika trga načrta iz Slovenije in drugih članic zaradi skepse, ali bo EU res uspelo zbrati toliko zasebnega kapitala za infrastrukturne projekte, ki običajno ne prinašajo velikih donosov. A odgovor iz Bruslja je jasen. Denarja, ki išče dobre projekte, je ta hip na svetovnem trgu ogromno, ker ni dovolj projektov, zato so mamljivi tudi nižji donosi. In drugi odgovor: načrt je konservativen, takšni projekti v povprečju privabijo še več zasebnega kapitala.

 

Predvsem pa je pomembna kombinacija ukrepov. Denar ne bo namenjen le za strateške investicije (za to naj bi bilo namenjenih 240 od 315 milijard evrov), ampak tudi za razvoj malih in srednjih podjetij, raziskave, okolje itn. Ob tem, da to ne pomeni slovesa strukturnih reform in fiskalne odgovornosti držav članic. Strukturne reforme, javnofinančna odgovornost, kvantitativno sproščanje s strani Evropske centralne banke, pa tudi akcijski plan za odpravo vseh ovir, predvsem birokratskih,  ki neupravičeno onemogočajo nemoteno izvedbo strateških investicij - vse to in še kaj bo v skupnem paketu.

 

Zato so pred Slovenijo, zlasti pred vlado, zahtevne naloge: hitro določiti prioritetne strateške naložbe, oblikovati modele financiranja, hitro odpraviti ovire, identificirati produktne programe slovenskih podjetij, ki največ obetajo na globalnih trgih, in jih podpreti z razvojnim denarjem na drugačen, bistveno manj subvencijski način ... Hkrati pa tudi pospešiti strukturne reforme in se finančno oziroma fiskalno bistveno bolj odgovorno obnašati. Ja, zdi se, kot da v Bruslju in Ljubljani še vedno pihata dva drugačna vetrova.

 

Toda brez strukturnih reform in javnofinančne odgovornosti ne bomo v dobri kondiciji, da bi lahko uspešno zajahali evropski investicijski val. Te priložnosti preprosto ne smemo zamuditi. Kot moramo tudi pravočasno spregledati petelinčke, ki ne vidijo gozda zaradi - svojih dreves.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Veliko steklo in nadškof Alojzij Šuštar v vonju vanilije
1
07.06.2020 01:00
Najmanj tri izjemne situacije so se mi zgodile s tremi nadškofi v različnih časovnih obdobjih. Za lažje razumevanje umetnine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
24
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
26
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.416
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.180
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.541
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.240
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.133
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.895
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.190
08/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.074
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.757
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.500