Komentar

Luka, v katerem stoletju boš ti?

Medtem ko se Evropska unija pospešeno pripravlja na veliki investicijski načrt, Kitajci pa iščejo najhitrejše poti do evropskega trga in evropskih izdelkov, se v Sloveniji še vedno bije petelinji boj za - subvencije.

04.02.2015 22:36
Piše: Goran Novković

Če bi severnojadranska pristanišča bistveno izboljšala svoje logistične zmožnosti, bi prevzela veliko posla severni Evropi.

Naši vinarji so že povečali izvoz vina, katerega potrošnja se na Kitajskem hitro povečuje. Kitajci so lačni nekaterih novih tehnologij, denimo tehnologij, ki bi zmanjšale onesnaževanje.

 

Odgovor iz Bruslja je jasen. Denarja, ki išče dobre projekte, je ta hip na svetovnem trgu ogromno, ker ni dovolj projektov, zato so mamljivi tudi nižji donosi. In drugi odgovor: načrt je konservativen, takšni projekti v povprečju privabijo še več zasebnega kapitala.

Eden od nadobudnih profesorjev je junija lani na javni tribuni o novih delovnih mestih na Gospodarski zbornici Slovenije dejal, da je čas, da začnemo vlagati v investicije 21. stoletja, ne pa v investicije 19. stoletja. Prve naj bi zajemale naložbe v produkte visoke vrednosti, znanost, start upe ipd. Druge pa naj bi bile naložbe v ceste, železnico ipd. Kar je seveda umetna delitev.

 

Isti profesor je zagotovo zaslužen za marsikateri napredek v Sloveniji na področju nastajanja novih podjetij, najbrž še marsičesa. O tem ne dvomim. Razumem tudi njegovo frustracijo zaradi izjemno slabega vodenja nekaterih velikih investicij v Sloveniji. Toda žal je njegova izjava predvsem dodaten dokaz o nadaljevanju petelinjega boja na Slovenskem. Zato, da bi bilo več denarja za področje, ki ga takšni petelinčki rabijo za svoje področje, pogosto diskreditirajo konkurenčna področja.

 

Ni bilo treba dolgo čakati, pa so bila takšna razmišljanja demantirana direktno iz Bruslja. Z Junckerjevim Naložbenim načrtom za Evropo. Pri čemer ima Slovenija spet izjemno priložnost.

 

Če ne verjamete, poglejte na svetovni zemljevid. Kdor se samo malo spozna na geografijo in na sodobne, tudi prihodnje blagovne tokove, mu je hitro jasno, na kako izjemni lokaciji je Slovenija. Če še ne verjamete, vam to lahko ponazorim z dvema osebnima izkušnjama.

 

Predlani decembra sem imel v Pekingu priložnost sodelovati na simpoziju Kitajska - srednja in vzhodna Evropa. Mimogrede, med štirimi uvodničarji simpozija iz Evrope so bili nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić, nekdanji bosanski zunanji minister Haris Silajdžić in nekdanji srbski zunanji minister Vuk Jeremić. Od slovenskih znanih politikov na simpoziju - ni bilo nikogar.

 

A pustimo zelo pomembne malenkosti ob strani. Ena ključnih zgodb na simpoziju je bila strateška vloga severnojadranskih pristanišč kot bodočih najbližjih in najpomembnejših prometnih stičišč med Daljnim vzhodom in celinsko osrednjo Evropo. Zaradi ekonomskih (finančnih in časovnih) in ekoloških razlogov. Z drugimi besedami: zdaj veliko ladij z Daljnega vzhoda skozi Suez in nato okoli Pirenejskega polotoka, torej okoli Evrope, pluje v severnomorska pristanišča, ker so ta logistično bolj razvita. Če bi severnojadranska pristanišča bistveno izboljšala svoje logistične zmožnosti, bi prevzela veliko posla severni Evropi. 

 

Zato Avstrijci že gradijo železnico okoli Slovenije. Italijani se na vse pretege borijo, da bi Luko Koper priključili na svojo žeEvropeo. Mi pa že leta in leta cincamo z gradnjo drugega tira in se vozimo z vlaki po železnici 19. stoletja. Tu je odgovor nadobudnemu profesorju - če ne bomo zgradili železnice za 21. stoletje, bo tudi njegovih investicij za 21. stoletje v Sloveniji bistveno manj, v naši okolici pa bistveno več. 

 

Zdaj je namreč smer tovora z Daljnega vzhoda v EU še v dobršni meri enosmerna. A čedalje bolj postaja dvosmerna. Naši vinarji so že povečali izvoz vina, katerega potrošnja se na Kitajskem hitro povečuje. Kitajci so lačni nekaterih novih tehnologij, denimo tehnologij, ki bi zmanjšale onesnaževanje. Navsezadnje se življenjski standard na Kitajskem hitro povečuje, turistov s Kitajske je v Evropi vsako leto več. Mlade generacije so komunikacijsko pismene kot evropske, trg je ogromen, kar ponuja odlične priložnosti tudi našim podjetjem s področja informacijske in komunikacijske tehnologije itn.

 

Luka Koper in posodobljena železnica sta zato najpomembnejše, strateško izjemno pomembno poslovno vozlišče za Slovenijo in njen razvoj v prihodnosti. Z novim Junckerejvim naložbenim načrtom za Evropo so strateške investicije za Slovenijo postale velikanska priložnost in hkrati tudi strašno velika nevarnost. Slednja le v primeru, če bomo še naprej cincali in nas bodo tekmeci v EU prehiteli ali če slovenska oblast ne bo poskrbela za pregledno, racionalno in učinkovito izvedbo strateških investicij.

 

Bruselj namreč s strateškimi investicijami misli strašno resno. To sem imel priložnost spoznati prejšnji teden v pogovoru z visokimi predstavniki Evropske komisije, tudi visokimi člani kabinetov podpredsednikov Junckerjeve komisije. A pozor: ne gre se prepustiti evforiji. Ne gre namreč za ideološko zgodbico o varčevanju ali večjem trošenju, kakršne poznamo iz domačih logov lokalnih mnenjskih "voditeljev". Načrt Junckerjeve komisije namreč ne pomeni zasuka v javnofinančno trošenje.

 

Najprej ne zato, ker zdaj že razvpitih 315 milijard evrov, ki naj bi jih zbrali za Naložbeni načrt za Evropo, večinoma ne bo prišlo iz javnih financ. Le približno ena petnajstina bo javnih evrov. To je bila tudi pogosta kritika trga načrta iz Slovenije in drugih članic zaradi skepse, ali bo EU res uspelo zbrati toliko zasebnega kapitala za infrastrukturne projekte, ki običajno ne prinašajo velikih donosov. A odgovor iz Bruslja je jasen. Denarja, ki išče dobre projekte, je ta hip na svetovnem trgu ogromno, ker ni dovolj projektov, zato so mamljivi tudi nižji donosi. In drugi odgovor: načrt je konservativen, takšni projekti v povprečju privabijo še več zasebnega kapitala.

 

Predvsem pa je pomembna kombinacija ukrepov. Denar ne bo namenjen le za strateške investicije (za to naj bi bilo namenjenih 240 od 315 milijard evrov), ampak tudi za razvoj malih in srednjih podjetij, raziskave, okolje itn. Ob tem, da to ne pomeni slovesa strukturnih reform in fiskalne odgovornosti držav članic. Strukturne reforme, javnofinančna odgovornost, kvantitativno sproščanje s strani Evropske centralne banke, pa tudi akcijski plan za odpravo vseh ovir, predvsem birokratskih,  ki neupravičeno onemogočajo nemoteno izvedbo strateških investicij - vse to in še kaj bo v skupnem paketu.

 

Zato so pred Slovenijo, zlasti pred vlado, zahtevne naloge: hitro določiti prioritetne strateške naložbe, oblikovati modele financiranja, hitro odpraviti ovire, identificirati produktne programe slovenskih podjetij, ki največ obetajo na globalnih trgih, in jih podpreti z razvojnim denarjem na drugačen, bistveno manj subvencijski način ... Hkrati pa tudi pospešiti strukturne reforme in se finančno oziroma fiskalno bistveno bolj odgovorno obnašati. Ja, zdi se, kot da v Bruslju in Ljubljani še vedno pihata dva drugačna vetrova.

 

Toda brez strukturnih reform in javnofinančne odgovornosti ne bomo v dobri kondiciji, da bi lahko uspešno zajahali evropski investicijski val. Te priložnosti preprosto ne smemo zamuditi. Kot moramo tudi pravočasno spregledati petelinčke, ki ne vidijo gozda zaradi - svojih dreves.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
26
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,105
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,545
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,377
04/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,341
05/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,469
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,294
07/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,946
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 630
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,348
10/
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
Dragan Živadinov
Ogledov: 520