Komentar

Luka, v katerem stoletju boš ti?

Medtem ko se Evropska unija pospešeno pripravlja na veliki investicijski načrt, Kitajci pa iščejo najhitrejše poti do evropskega trga in evropskih izdelkov, se v Sloveniji še vedno bije petelinji boj za - subvencije.

04.02.2015 22:36
Piše: Goran Novković

Če bi severnojadranska pristanišča bistveno izboljšala svoje logistične zmožnosti, bi prevzela veliko posla severni Evropi.

Naši vinarji so že povečali izvoz vina, katerega potrošnja se na Kitajskem hitro povečuje. Kitajci so lačni nekaterih novih tehnologij, denimo tehnologij, ki bi zmanjšale onesnaževanje.

 

Odgovor iz Bruslja je jasen. Denarja, ki išče dobre projekte, je ta hip na svetovnem trgu ogromno, ker ni dovolj projektov, zato so mamljivi tudi nižji donosi. In drugi odgovor: načrt je konservativen, takšni projekti v povprečju privabijo še več zasebnega kapitala.

Eden od nadobudnih profesorjev je junija lani na javni tribuni o novih delovnih mestih na Gospodarski zbornici Slovenije dejal, da je čas, da začnemo vlagati v investicije 21. stoletja, ne pa v investicije 19. stoletja. Prve naj bi zajemale naložbe v produkte visoke vrednosti, znanost, start upe ipd. Druge pa naj bi bile naložbe v ceste, železnico ipd. Kar je seveda umetna delitev.

 

Isti profesor je zagotovo zaslužen za marsikateri napredek v Sloveniji na področju nastajanja novih podjetij, najbrž še marsičesa. O tem ne dvomim. Razumem tudi njegovo frustracijo zaradi izjemno slabega vodenja nekaterih velikih investicij v Sloveniji. Toda žal je njegova izjava predvsem dodaten dokaz o nadaljevanju petelinjega boja na Slovenskem. Zato, da bi bilo več denarja za področje, ki ga takšni petelinčki rabijo za svoje področje, pogosto diskreditirajo konkurenčna področja.

 

Ni bilo treba dolgo čakati, pa so bila takšna razmišljanja demantirana direktno iz Bruslja. Z Junckerjevim Naložbenim načrtom za Evropo. Pri čemer ima Slovenija spet izjemno priložnost.

 

Če ne verjamete, poglejte na svetovni zemljevid. Kdor se samo malo spozna na geografijo in na sodobne, tudi prihodnje blagovne tokove, mu je hitro jasno, na kako izjemni lokaciji je Slovenija. Če še ne verjamete, vam to lahko ponazorim z dvema osebnima izkušnjama.

 

Predlani decembra sem imel v Pekingu priložnost sodelovati na simpoziju Kitajska - srednja in vzhodna Evropa. Mimogrede, med štirimi uvodničarji simpozija iz Evrope so bili nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić, nekdanji bosanski zunanji minister Haris Silajdžić in nekdanji srbski zunanji minister Vuk Jeremić. Od slovenskih znanih politikov na simpoziju - ni bilo nikogar.

 

A pustimo zelo pomembne malenkosti ob strani. Ena ključnih zgodb na simpoziju je bila strateška vloga severnojadranskih pristanišč kot bodočih najbližjih in najpomembnejših prometnih stičišč med Daljnim vzhodom in celinsko osrednjo Evropo. Zaradi ekonomskih (finančnih in časovnih) in ekoloških razlogov. Z drugimi besedami: zdaj veliko ladij z Daljnega vzhoda skozi Suez in nato okoli Pirenejskega polotoka, torej okoli Evrope, pluje v severnomorska pristanišča, ker so ta logistično bolj razvita. Če bi severnojadranska pristanišča bistveno izboljšala svoje logistične zmožnosti, bi prevzela veliko posla severni Evropi. 

 

Zato Avstrijci že gradijo železnico okoli Slovenije. Italijani se na vse pretege borijo, da bi Luko Koper priključili na svojo žeEvropeo. Mi pa že leta in leta cincamo z gradnjo drugega tira in se vozimo z vlaki po železnici 19. stoletja. Tu je odgovor nadobudnemu profesorju - če ne bomo zgradili železnice za 21. stoletje, bo tudi njegovih investicij za 21. stoletje v Sloveniji bistveno manj, v naši okolici pa bistveno več. 

 

Zdaj je namreč smer tovora z Daljnega vzhoda v EU še v dobršni meri enosmerna. A čedalje bolj postaja dvosmerna. Naši vinarji so že povečali izvoz vina, katerega potrošnja se na Kitajskem hitro povečuje. Kitajci so lačni nekaterih novih tehnologij, denimo tehnologij, ki bi zmanjšale onesnaževanje. Navsezadnje se življenjski standard na Kitajskem hitro povečuje, turistov s Kitajske je v Evropi vsako leto več. Mlade generacije so komunikacijsko pismene kot evropske, trg je ogromen, kar ponuja odlične priložnosti tudi našim podjetjem s področja informacijske in komunikacijske tehnologije itn.

 

Luka Koper in posodobljena železnica sta zato najpomembnejše, strateško izjemno pomembno poslovno vozlišče za Slovenijo in njen razvoj v prihodnosti. Z novim Junckerejvim naložbenim načrtom za Evropo so strateške investicije za Slovenijo postale velikanska priložnost in hkrati tudi strašno velika nevarnost. Slednja le v primeru, če bomo še naprej cincali in nas bodo tekmeci v EU prehiteli ali če slovenska oblast ne bo poskrbela za pregledno, racionalno in učinkovito izvedbo strateških investicij.

 

Bruselj namreč s strateškimi investicijami misli strašno resno. To sem imel priložnost spoznati prejšnji teden v pogovoru z visokimi predstavniki Evropske komisije, tudi visokimi člani kabinetov podpredsednikov Junckerjeve komisije. A pozor: ne gre se prepustiti evforiji. Ne gre namreč za ideološko zgodbico o varčevanju ali večjem trošenju, kakršne poznamo iz domačih logov lokalnih mnenjskih "voditeljev". Načrt Junckerjeve komisije namreč ne pomeni zasuka v javnofinančno trošenje.

 

Najprej ne zato, ker zdaj že razvpitih 315 milijard evrov, ki naj bi jih zbrali za Naložbeni načrt za Evropo, večinoma ne bo prišlo iz javnih financ. Le približno ena petnajstina bo javnih evrov. To je bila tudi pogosta kritika trga načrta iz Slovenije in drugih članic zaradi skepse, ali bo EU res uspelo zbrati toliko zasebnega kapitala za infrastrukturne projekte, ki običajno ne prinašajo velikih donosov. A odgovor iz Bruslja je jasen. Denarja, ki išče dobre projekte, je ta hip na svetovnem trgu ogromno, ker ni dovolj projektov, zato so mamljivi tudi nižji donosi. In drugi odgovor: načrt je konservativen, takšni projekti v povprečju privabijo še več zasebnega kapitala.

 

Predvsem pa je pomembna kombinacija ukrepov. Denar ne bo namenjen le za strateške investicije (za to naj bi bilo namenjenih 240 od 315 milijard evrov), ampak tudi za razvoj malih in srednjih podjetij, raziskave, okolje itn. Ob tem, da to ne pomeni slovesa strukturnih reform in fiskalne odgovornosti držav članic. Strukturne reforme, javnofinančna odgovornost, kvantitativno sproščanje s strani Evropske centralne banke, pa tudi akcijski plan za odpravo vseh ovir, predvsem birokratskih,  ki neupravičeno onemogočajo nemoteno izvedbo strateških investicij - vse to in še kaj bo v skupnem paketu.

 

Zato so pred Slovenijo, zlasti pred vlado, zahtevne naloge: hitro določiti prioritetne strateške naložbe, oblikovati modele financiranja, hitro odpraviti ovire, identificirati produktne programe slovenskih podjetij, ki največ obetajo na globalnih trgih, in jih podpreti z razvojnim denarjem na drugačen, bistveno manj subvencijski način ... Hkrati pa tudi pospešiti strukturne reforme in se finančno oziroma fiskalno bistveno bolj odgovorno obnašati. Ja, zdi se, kot da v Bruslju in Ljubljani še vedno pihata dva drugačna vetrova.

 

Toda brez strukturnih reform in javnofinančne odgovornosti ne bomo v dobri kondiciji, da bi lahko uspešno zajahali evropski investicijski val. Te priložnosti preprosto ne smemo zamuditi. Kot moramo tudi pravočasno spregledati petelinčke, ki ne vidijo gozda zaradi - svojih dreves.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
0
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,308
02/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,258
03/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,883
04/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,264
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,464
06/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,231
07/
Operacija Ibiza: Kako je lažna Rusinja tik pred evropskimi volitvami potopila Svobodnjake in povzročila padec avstrijske vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,228
08/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,052
09/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 850
10/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,015