Komentar

Državnozborski odbori so smešna zadeva

Državnozborski odbori so smešna zadeva. Poslanci in poslanke ter vabljeni gostje ure in ure eden drugemu predstavljajo argumente in protiargumente le zato, da bi po dolgi in izčrpavajoči razpravi ti isti poslanci glasovali tako, kot so se že pred začetkom odbora dogovorili na koalicijskih usklajevanjih ali sestanku poslanske skupine. 

05.02.2015 23:46
Piše: Jaka Šoba

Če sem iskren, do stranke SDS nikoli nisem gojil simpatije in mi zato povabilo ni "dišalo". Po premisleku pa sem spoznal, da izvirajo moji pomisleki glede SDS iz čustvenih razlogov in bi bila zavrnitev povabila dokaz, da se peticija politično opredeljuje.

Vprašajmo se torej, katera od peticij predstavlja novi rod in prihodnost in katera je še vedno nostalgično zazrta v preteklost.

 

Kako močan vpliv na razmišljanje nekaterih poslancev ima ideološko prepričanje, sem videl, ko sem predstavljal lastno mnenje.

 

ZL oziroma njeni predstavniki so pokazali, da težko najdejo dobre celostne racionalne argumente proti privatizaciji.

Vsi argumenti tako izzvenijo v prazno in največkrat se izkaže, da je vse le politična predstava za javnost. Od vseh argumentacij in dokazovanj je zato najbolj zanimiva in včasih že skoraj humorna ravno tista, ko predstavnik posamezne poslanske skupine poskusi najti racionalno obrazložitev za glasovanje poslanske skupine, ki ji pripada. Miselne akrobacije in logični premeti, ki jih poslanci v tem procesu prikazujejo, so vredni nastopa v Cirque du soleil.

 

 

Apolitični na povabilo politike

 

V ponedeljek, 26. januarja 2015, smo se predstavniki tako imenovane pobude ZA-privatizacijo udeležili nujne seje odbora za finance in monetarno politiko. Naj že na začetku povem, da je sejo zahtevala stranka SDS in da predstavniki društev, ki so nosilci peticije, na sejo sploh nismo bili uradno vabljeni. Seje smo se tako udeležili bolj ali manj samoiniciativno. Priznam, da mi kot predstavniku enega od pobudnikov peticije ni bilo vseeno, ko sem videl, da smo povabljeni s strani politične stranke. Če sem popolnoma iskren, do stranke SDS nikoli nisem gojil pretirane simpatije in mi zato to povabilo ni "dišalo". Po krajšem premisleku pa sem spoznal, da izvirajo moji pomisleki glede SDS iz nekih čustvenih  razlogov in bi bila zavrnitev povabila jasen dokaz, da se peticija politično opredeljuje (proti SDS). Apolitični lahko ostanemo le pod pogojem, da nam je popolnoma vseeno, katera stranka nas vabi na odbor. Ni pomembno in ne sme biti pomembno, ali nas vabi SDS ali ZL (ki bi si, mimogrede, s takim povabilom naredila veliko reklamo v smislu širjenja pluralnosti mnenj in demokratičnosti), pomembno je, da se, ko smo vabljeni, odzovemo in predstavimo svoje stališče. Žal mi je, da nas ni povabilo več parlamentarnih strank v skupnem vabilu, a tako se je zadeva pač odvila in na tem mestu se zahvaljujem stranki SDS, da je omogočila pobudi ZA-privatizacijo predstavitev mnenja.

 

 

Predstavitev argumentov in ideološko sejanje

 

Seja je seveda potekala po klasičnem parlamentarnem postopku. Najprej  je dobil besedo predlagatelj, potem vabljeni gostje, v tem primeru mi kot predstavniki pobude, in na to se je pričel parlamentarni "ping pong". SMC in DeSUS sta se trudila biti nevtralna, SD je iskal razloge, zakaj ne privatizirati, čeprav so se s tem strinjali do včeraj, ZL pa je še naprej bojevala sveto vojno proti SDS in pokvarjenemu kapitalističnemu sistemu. Argumenti iz znanstvenih raziskav in zgodovinska dejstva, ki smo jih slišali s strani strokovnjakov, tako na odboru proti privatizaciji kot odboru za privatizacijo, in potrjujejo, da smo kot država popolnoma nesposobni upravljati s podjetji, pa so se izgubila v šumu ideološkega nabijanja in opazk o "špicljih", tujcih, Avstrijcih … Kako močan vpliv na razmišljanje nekaterih poslancev ima ideološko prepričanje, sem videl, ko sem predstavljal lastno mnenje.

 

Usoda mi je namreč namenila, da je zraven mene sedel prvak SDS-ja, ki je zamudil začetek seje, zato so presedli mojega kolega Novaka in na njegov še topel stol je sedel sam "princ teme" Janez Janša. Že to, da sem po naključju sedel zraven Janeza Janše, v kombinaciji z mojo kritiko dosedanjega državnega upravljanja in n-te iteracije Kardeljanskega samoupravljanja, ki ga predlagajo nekateri naši nasprotniki, je poslancu Trčku zadostovalo, da me je označil za SDS-jevca in spravil v predalček, namenjen sovražnim osebkom. Moji argumenti so bili od tam naprej brezpredmetni. Lahko bi mu prinesel od samega Boga in Marxa podpisano izjavo, da je privatizacija v redu, pa nebi pomagalo. Isto velja za kolega Štiha. Če pa sva dva SDS-jevca, so ostali tudi, in kmalu smo bili v očeh poslancev ZL le SDS-jev spin off, kar je poslanec Trček v svojem govoru tudi jasno povedal. Seveda je pretežko poguglati moje ime in najti kakšno od kolumn, zaradi katerih sem bil močno kritiziran s strani predstavnikov SDS. Važno je, da smo vsi podporniki popredalčkani v isti predal, ker je tako določenim poslancem bolj razumljivo, zakaj sodelujemo v peticiji za privatizacijo. Svet je tako preprostejši za razumevanje "i lakše se diše".

 

Zagovorniki privatizacije smo svoje zagovore predstavili racionalno in umirjeno. Največji nasprotniki privatizacije, predstavniki ZL, pa so iz svojih nagovorov naredili šov. Poslanka Violeta Tomič je sicer tokrat doma pustila majčko z rdečo zvezdo na prsih, a je uprizorila prvovrstno predstavo v velikem slogu z vso dramatičnostjo, pompom in mahanjem s papirji, na katerih naj bi bili natisnjeni članki, ki dokazujejo njen prav. Poslanec Trček pa je odgovarjal na trditve posameznega vabljenega govorca, zavedajoč se, da le-ti nimajo priložnosti za repliko in demanti njegovih izjav, zato si je lahko privoščil povedati približno vse, kar je hotel in pri tem ni tvegal ničesar. Vabljeni govorniki pa smo lahko le nemo opazovali, kako obrača naše izjave tako, kot njemu paše, in sem in tja malo doda ali odvzame. ZL oziroma njeni predstavniki so tako lepo pokazali, da težko najdejo dobre celostne racionalne argumente proti privatizaciji. So pa v ZL mojstri v manipulaciji in iskanju posameznih primerov, ki jim gredo v prid ter napletanja pravljic za lahko noč. Ko pa so te pravljice spletene, jih znajo izjemno atraktivno predstaviti javnosti. Ne preostane mi drugega, kot čestitati poslancem ZL za izjemno dober politični nastop. Populizem jim zagotovo gre dobro od rok, v svoje vrste bi jih zagotovo rade volje sprejel sam začetnik in veliki mojster slovenskega političnega populizma, prvi in edini predsednik slovenskih nacionalistov Zmago Jelinčič Plemeniti. Sploh pa se vse bolj kaže (vzemimo primer Grčije), da se zgodovina ponavlja in da so se ekstremno levi in ekstremno desni ponovno pričeli družiti. Morda pa je to nova priložnost za SNS.

 

 

50 odtenkov sive proti novim obrazom

 

Med tem ko zagovorniki privatizacije predstavljamo izsledke znanstvenih raziskav, izvedenih na reprezentativnih vzorcih, ki so bile objavljene v strokovnih publikacijah, nasprotniki mahajo s članki iz dnevnega časopisja, kjer je predstavljen posamezen primer koruptivnih dejanj v posameznem podjetju in stavijo na čustva ljudi, ki jih naslavljajo. Da je zgodba z razprodajo državnega premoženja bolj marketinški spin kot na razumnih argumentih zasnovana debata, je priznal celo eden od osrednjih zagovornikov peticije proti RAZPRODAJI dr. Bogomir Kovač, ki je na omizju o privatizaciji na TV SLO 3 povedal "/…/razprodaja je bila tukaj mišljena bolj kot marketinški trik/…/," in s tem priznal, da nasprotniki bolj kot na argumente stavijo na čustveni odziv ljudi.

 

Nekaj pa je le postal jasno. Slovensko javno mnenje ni proti privatizaciji, če že kaj, se je razdelilo na dva dela. Med tem ko privatizacijo zagovarjajo društva, ki večinoma združujejo mlade nove obraze, podporo pa jim nudi nov rod ekonomistov, pravnikov, psihologov in uspešnih podjetnikov doma in v tujini, so proti privatizaciji združila moči društva, ki bi jim s skupnim imenom lahko rekli "društvo 50 odtenkov sive" glede na prevladujočo barvo las njihovih članov. Kdo so? Naštejmo jih nekaj. Zveza borcev, Zveza društev upokojencev Slovenije in seveda Semoličevi in Štrukljevi sindikati ter šopek starejših ekonomistov s prvo podpisanim Jožetom Mencingerjem na čelu (ki je, mimogrede, s kolegi podporniki nasprotnikov privatizacije privatiziral državni inštitut). Vprašajmo se torej, katera od peticij predstavlja novi rod in prihodnost in katera je še vedno nostalgično zazrta v preteklost.

 

Med tem ko se nekateri z naštevanjem racionalnih argumentov trudimo, da bi končno prerezali popkovino parazitom, ki že desetletja preko državnih podjetij izčrpavajo to državo na račun generacij, ki se sploh še niso rodile, se nekateri, vede ali nevede, postavljajo le-tem v bran z raznimi populističnimi preigravanji. Politika pa nas kliče na odbore, kjer naj predstavimo argumente, ki jih kasneje gladko ignorira in glasuje, tako kot je politično oportuno. Če je sejo predlagal SDS, sklepa zagotovo ne sme podpreti SMC in seveda obratno. Kam pa bi prišli, če bi enkrat za spremembo presegli populizem in politično preračunavanje in prisluhnili racionalnim argumentom. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
3
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
6
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,086
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,535
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,792
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,498
05/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,458
06/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,104
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 902
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,009
09/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 733
10/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 737