Komentar

Državnozborski odbori so smešna zadeva

Državnozborski odbori so smešna zadeva. Poslanci in poslanke ter vabljeni gostje ure in ure eden drugemu predstavljajo argumente in protiargumente le zato, da bi po dolgi in izčrpavajoči razpravi ti isti poslanci glasovali tako, kot so se že pred začetkom odbora dogovorili na koalicijskih usklajevanjih ali sestanku poslanske skupine. 

05.02.2015 23:46
Piše: Jaka Šoba

Če sem iskren, do stranke SDS nikoli nisem gojil simpatije in mi zato povabilo ni "dišalo". Po premisleku pa sem spoznal, da izvirajo moji pomisleki glede SDS iz čustvenih razlogov in bi bila zavrnitev povabila dokaz, da se peticija politično opredeljuje.

Vprašajmo se torej, katera od peticij predstavlja novi rod in prihodnost in katera je še vedno nostalgično zazrta v preteklost.

 

Kako močan vpliv na razmišljanje nekaterih poslancev ima ideološko prepričanje, sem videl, ko sem predstavljal lastno mnenje.

 

ZL oziroma njeni predstavniki so pokazali, da težko najdejo dobre celostne racionalne argumente proti privatizaciji.

Vsi argumenti tako izzvenijo v prazno in največkrat se izkaže, da je vse le politična predstava za javnost. Od vseh argumentacij in dokazovanj je zato najbolj zanimiva in včasih že skoraj humorna ravno tista, ko predstavnik posamezne poslanske skupine poskusi najti racionalno obrazložitev za glasovanje poslanske skupine, ki ji pripada. Miselne akrobacije in logični premeti, ki jih poslanci v tem procesu prikazujejo, so vredni nastopa v Cirque du soleil.

 

 

Apolitični na povabilo politike

 

V ponedeljek, 26. januarja 2015, smo se predstavniki tako imenovane pobude ZA-privatizacijo udeležili nujne seje odbora za finance in monetarno politiko. Naj že na začetku povem, da je sejo zahtevala stranka SDS in da predstavniki društev, ki so nosilci peticije, na sejo sploh nismo bili uradno vabljeni. Seje smo se tako udeležili bolj ali manj samoiniciativno. Priznam, da mi kot predstavniku enega od pobudnikov peticije ni bilo vseeno, ko sem videl, da smo povabljeni s strani politične stranke. Če sem popolnoma iskren, do stranke SDS nikoli nisem gojil pretirane simpatije in mi zato to povabilo ni "dišalo". Po krajšem premisleku pa sem spoznal, da izvirajo moji pomisleki glede SDS iz nekih čustvenih  razlogov in bi bila zavrnitev povabila jasen dokaz, da se peticija politično opredeljuje (proti SDS). Apolitični lahko ostanemo le pod pogojem, da nam je popolnoma vseeno, katera stranka nas vabi na odbor. Ni pomembno in ne sme biti pomembno, ali nas vabi SDS ali ZL (ki bi si, mimogrede, s takim povabilom naredila veliko reklamo v smislu širjenja pluralnosti mnenj in demokratičnosti), pomembno je, da se, ko smo vabljeni, odzovemo in predstavimo svoje stališče. Žal mi je, da nas ni povabilo več parlamentarnih strank v skupnem vabilu, a tako se je zadeva pač odvila in na tem mestu se zahvaljujem stranki SDS, da je omogočila pobudi ZA-privatizacijo predstavitev mnenja.

 

 

Predstavitev argumentov in ideološko sejanje

 

Seja je seveda potekala po klasičnem parlamentarnem postopku. Najprej  je dobil besedo predlagatelj, potem vabljeni gostje, v tem primeru mi kot predstavniki pobude, in na to se je pričel parlamentarni "ping pong". SMC in DeSUS sta se trudila biti nevtralna, SD je iskal razloge, zakaj ne privatizirati, čeprav so se s tem strinjali do včeraj, ZL pa je še naprej bojevala sveto vojno proti SDS in pokvarjenemu kapitalističnemu sistemu. Argumenti iz znanstvenih raziskav in zgodovinska dejstva, ki smo jih slišali s strani strokovnjakov, tako na odboru proti privatizaciji kot odboru za privatizacijo, in potrjujejo, da smo kot država popolnoma nesposobni upravljati s podjetji, pa so se izgubila v šumu ideološkega nabijanja in opazk o "špicljih", tujcih, Avstrijcih … Kako močan vpliv na razmišljanje nekaterih poslancev ima ideološko prepričanje, sem videl, ko sem predstavljal lastno mnenje.

 

Usoda mi je namreč namenila, da je zraven mene sedel prvak SDS-ja, ki je zamudil začetek seje, zato so presedli mojega kolega Novaka in na njegov še topel stol je sedel sam "princ teme" Janez Janša. Že to, da sem po naključju sedel zraven Janeza Janše, v kombinaciji z mojo kritiko dosedanjega državnega upravljanja in n-te iteracije Kardeljanskega samoupravljanja, ki ga predlagajo nekateri naši nasprotniki, je poslancu Trčku zadostovalo, da me je označil za SDS-jevca in spravil v predalček, namenjen sovražnim osebkom. Moji argumenti so bili od tam naprej brezpredmetni. Lahko bi mu prinesel od samega Boga in Marxa podpisano izjavo, da je privatizacija v redu, pa nebi pomagalo. Isto velja za kolega Štiha. Če pa sva dva SDS-jevca, so ostali tudi, in kmalu smo bili v očeh poslancev ZL le SDS-jev spin off, kar je poslanec Trček v svojem govoru tudi jasno povedal. Seveda je pretežko poguglati moje ime in najti kakšno od kolumn, zaradi katerih sem bil močno kritiziran s strani predstavnikov SDS. Važno je, da smo vsi podporniki popredalčkani v isti predal, ker je tako določenim poslancem bolj razumljivo, zakaj sodelujemo v peticiji za privatizacijo. Svet je tako preprostejši za razumevanje "i lakše se diše".

 

Zagovorniki privatizacije smo svoje zagovore predstavili racionalno in umirjeno. Največji nasprotniki privatizacije, predstavniki ZL, pa so iz svojih nagovorov naredili šov. Poslanka Violeta Tomič je sicer tokrat doma pustila majčko z rdečo zvezdo na prsih, a je uprizorila prvovrstno predstavo v velikem slogu z vso dramatičnostjo, pompom in mahanjem s papirji, na katerih naj bi bili natisnjeni članki, ki dokazujejo njen prav. Poslanec Trček pa je odgovarjal na trditve posameznega vabljenega govorca, zavedajoč se, da le-ti nimajo priložnosti za repliko in demanti njegovih izjav, zato si je lahko privoščil povedati približno vse, kar je hotel in pri tem ni tvegal ničesar. Vabljeni govorniki pa smo lahko le nemo opazovali, kako obrača naše izjave tako, kot njemu paše, in sem in tja malo doda ali odvzame. ZL oziroma njeni predstavniki so tako lepo pokazali, da težko najdejo dobre celostne racionalne argumente proti privatizaciji. So pa v ZL mojstri v manipulaciji in iskanju posameznih primerov, ki jim gredo v prid ter napletanja pravljic za lahko noč. Ko pa so te pravljice spletene, jih znajo izjemno atraktivno predstaviti javnosti. Ne preostane mi drugega, kot čestitati poslancem ZL za izjemno dober politični nastop. Populizem jim zagotovo gre dobro od rok, v svoje vrste bi jih zagotovo rade volje sprejel sam začetnik in veliki mojster slovenskega političnega populizma, prvi in edini predsednik slovenskih nacionalistov Zmago Jelinčič Plemeniti. Sploh pa se vse bolj kaže (vzemimo primer Grčije), da se zgodovina ponavlja in da so se ekstremno levi in ekstremno desni ponovno pričeli družiti. Morda pa je to nova priložnost za SNS.

 

 

50 odtenkov sive proti novim obrazom

 

Med tem ko zagovorniki privatizacije predstavljamo izsledke znanstvenih raziskav, izvedenih na reprezentativnih vzorcih, ki so bile objavljene v strokovnih publikacijah, nasprotniki mahajo s članki iz dnevnega časopisja, kjer je predstavljen posamezen primer koruptivnih dejanj v posameznem podjetju in stavijo na čustva ljudi, ki jih naslavljajo. Da je zgodba z razprodajo državnega premoženja bolj marketinški spin kot na razumnih argumentih zasnovana debata, je priznal celo eden od osrednjih zagovornikov peticije proti RAZPRODAJI dr. Bogomir Kovač, ki je na omizju o privatizaciji na TV SLO 3 povedal "/…/razprodaja je bila tukaj mišljena bolj kot marketinški trik/…/," in s tem priznal, da nasprotniki bolj kot na argumente stavijo na čustveni odziv ljudi.

 

Nekaj pa je le postal jasno. Slovensko javno mnenje ni proti privatizaciji, če že kaj, se je razdelilo na dva dela. Med tem ko privatizacijo zagovarjajo društva, ki večinoma združujejo mlade nove obraze, podporo pa jim nudi nov rod ekonomistov, pravnikov, psihologov in uspešnih podjetnikov doma in v tujini, so proti privatizaciji združila moči društva, ki bi jim s skupnim imenom lahko rekli "društvo 50 odtenkov sive" glede na prevladujočo barvo las njihovih članov. Kdo so? Naštejmo jih nekaj. Zveza borcev, Zveza društev upokojencev Slovenije in seveda Semoličevi in Štrukljevi sindikati ter šopek starejših ekonomistov s prvo podpisanim Jožetom Mencingerjem na čelu (ki je, mimogrede, s kolegi podporniki nasprotnikov privatizacije privatiziral državni inštitut). Vprašajmo se torej, katera od peticij predstavlja novi rod in prihodnost in katera je še vedno nostalgično zazrta v preteklost.

 

Med tem ko se nekateri z naštevanjem racionalnih argumentov trudimo, da bi končno prerezali popkovino parazitom, ki že desetletja preko državnih podjetij izčrpavajo to državo na račun generacij, ki se sploh še niso rodile, se nekateri, vede ali nevede, postavljajo le-tem v bran z raznimi populističnimi preigravanji. Politika pa nas kliče na odbore, kjer naj predstavimo argumente, ki jih kasneje gladko ignorira in glasuje, tako kot je politično oportuno. Če je sejo predlagal SDS, sklepa zagotovo ne sme podpreti SMC in seveda obratno. Kam pa bi prišli, če bi enkrat za spremembo presegli populizem in politično preračunavanje in prisluhnili racionalnim argumentom. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
6
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
13
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,884
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,131
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,050
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,575
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,733
06/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,268
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,156
08/
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,026
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,200
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,485