Komentar

Rdeči alarm: komedija zmešnjav

Tokratna vremenska akcija v slogu "Nič nas ne sme presenetiti" je ob neverjetnem entuziazmu Arsa in Darsa pokazala, da se znajo nekateri ravnati, kot da bi padli z Marsa.

07.02.2015 04:50
Piše: Goran Novković

Rdeči alarm je namreč temeljito razkril širše miselne vzorce v Sloveniji. Priče smo bili tihi množični histeriji.

Ko sem hodil še v srednjo šolo, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, smo se zlahka iz Tržiča prebili v Škofjo loko, četudi je padlo več kot pol metra snega.

Sreda popoldan. Zazvoni telefon. Na drugi strani znan glas iz močnega slovenskega proizvodnega podjetja: "Goran, birokrati so dosegli nov domet. Od jutri zjutraj ob petih je prepovedana udeležba v prometu tovornjakom, ponoči pa je zaprt tudi predor v Karavankah. To so objavili manj kot 12 ur pred začetkom prepovedi. To bo podjetjem povzročilo veliko škodo. Tudi nam."

 

Tako se je začelo. Ko sem poslušal znanca, so se mi v mislih že vrtela vprašanja, kaj bi pristojni lahko sploh storili, če je res napovedano tako grozno vreme. Če ne bodo ukrepali, jih bomo pa vsi kritizirali, zakaj niso onemogočili tovornjakarjem vožnje v nemogočih razmerah. A znanec je imel prav. Ni težava v tem, da so objavili prepoved vožnje tovornjakom. Težava se je skrivala drugje.

 

Najprej, prepoved je bila objavljena kar počez za vso Slovenijo. Predvsem pa je res padla skorajda z neba tik pred zdajci. No, saj se zavedam, da je vreme težko napovedati. A tokrat so mediji od vikenda naprej poročali, da nas čaka snežni teden in da se bo sneženje krepilo proti koncu tedna. V takšnem primeru pa ni razloga, da pristojni ne bi reagirali prej. Denimo, da bi vsaj 48 ur prej objavili možnost omejitve tovornega prometa na cestah, kar bi podjetjem omogočilo, da si še pravočasno naberejo dovolj surovin ali pa odpošljejo izdelke še pravočasno, da ne bo motenj v dobavi kupcem in v proizvodnji. 

 

To sem strokovnjakinji za promet razlagal že v sredo zvečer. Strinjala se je z menoj in podprla mojo idejo o predhodnem obveščanju. Večkrat v razgovoru. A hkrati sem dobil slab priokus, ker je večkrat ponovila tudi to, da se vreme hitro spreminja in kako hudo je bilo, ko se je zaradi vetra in snega na Postojnskem pred kratkim zgodilo verižno trčenje številnih vozil. Mučilo me je vprašanje, kakšno neki zvezo ima to z mojim predlogom. Še zlasti, ker je to večkrat ponovila, jaz pa tudi, da gre moj predlog v smeri rešitve, ko vremenska fronta grozi nekaj dni pred prihodom. Halo, že za vikend se je kuhalo nad Biskajskim zalivom!

 

Resnici na ljubo so se kljub entuziazmu Arsa, Darsa in kljub temu, da se nas te dni veliko počuti, kot da so nekateri padli z Marsa, na Darsu hitro odzvali opozorilom in v četrtek ublažili prepoved vožnje tovornim vozilom. Če se navadijo še predhodno obveščati podjetja o možnosti omejitve prometa zaradi napovedanih slabih vremenskih razmer, bo to samo dobra šola.

 

Bolj me skrbi nekaj drugega. Rdeči alarm je namreč temeljito razkril širše miselne vzorce v Sloveniji. Priče smo bili tihi množični histeriji.

 

Najprej v šolstvu. V četrtek namreč dobim e-poštno sporočilo, da otroka v petek ne bosta imela pouka. Kot vsi na šoli ne, zaradi izrednih vremenskih razmer. Že sem pomislil, da se nam bliža kak snežni tajfun. Kajti, ko sem hodil še v srednjo šolo, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, smo se zlahka iz Tržiča prebili v Škofjo loko, četudi je padlo več kot pol metra snega. Ko sem leta 1984 hodil še v osnovno šolo, smo se prebijali v karavanški burji prek polja peš, četudi je bil veter tako močan, da je samo kako uro ali dve pozneje rušil smreke v gozdu. Zdaj pa celo v bistveno boljših razmerah itak vsi svoje otroke vozimo v šolo.

 

A snežni tajfun ni bil napovedan. Dve šoli v občini sta po okrožnici pristojnega ministrstva kljub temu naznanili, da pouka ne bo, ena pa tega ni storila. Vse tri so na razdalji ubogih štirih kilometrov, vse v pol-urbanem okolju. Čudno, sem si mislil. Nakar izvem, da bo pouk tudi v šoli v sosednji občini, kjer uči moja boljša polovička in ki je v bistveno bolj hribovitem in ruralnem okolju. Zaradi česar sem pozno popoldan po trgovinah iskal verige. Kako neki bo moja draga sploh prišla do šole, če bo vreme tako grozno, šola pa bo kljub temu imela pouk. Toda glejte zlomka. Zvečer gledam Odmeve, ko objavijo, da bo zaprtih več kot 150 šol in - le nekaj vrtcev. 

 

Kako lahko vrtci delujejo nemoteno, šole pa ne? Odgovor je po mojem mnenju večplasten. V Sloveniji, ki jo je v dobršni meri zapustila zdrava pamet, smo že nekaj časa priče pravi paranoji pred odgovornostjo. Deloma so zato odgovorni tudi mediji, ki nenehno iščejo odgovorne, neredko tudi tam, kjer jih ni. Resda zato, ker pač mnogokrat niso odgovarjali tisti, ki bi morali. Vse to pa je posledica obtožujoče mentalitete v državi. Ob vsakem dogodku iščemo krivce pri drugih. Logični refleks je, da doživimo radikalno omejitev prometa ali denimo radikalno zapiranje šol. Pristojni ne upajo tvegati. To je prva pojavna oblika vzroka za množično histerijo.

 

Drug vzrok je ujčkanje. V tej državi nekateri pristojni očitno ne pustijo običajnim državljanom, da postanejo odgovorni. Denimo šoferjem ali staršem. "Treba je uvesti še bolj drastične kazni, če tovornjakarji vozijo v nemogočih razmerah in brez primerne opreme. To bi bilo učinkovito, ne pa, da vse stoji," mi je dejal znanec. Morda res, tudi sam sem že na Trojane v snežnih razmerah vozil veleslalom navkreber med tovornjaki, ki so zdrsnili počez, ker se kljub močnemu sneženju niso ustavili pred hribom.

 

Šoferji so pač profesionalci in bi se temu primerno morali odločiti prav. Kot bi se v primeru izrednih vremenskih razmer starši morali odločiti, ali bodo svoje otroke poslali ali pripeljali v šolo. Ja, starši, ne pa učitelji. V četrtek bi bilo torej prav, da bi Ministrstvo za izobraževanje omogočilo staršem, da v primeru zelo slabega vremena otroci ostanejo doma glede na njihovo presojo, šole pa bi tako kot vrtci morale izvajati pouk. Le tam, kjer bi bilo izrazito premalo otrok, ne. Ne pa, da je množica šol opustila pouk, še preden se je pokazalo, kakšno bo vreme. Predvsem zato, da bi se izognili kakršnikoli "odgovornosti". Verjamem, da je komu to tudi ustrezalo. Vsak tak prosti dan se prileže. Resda ga bo kako soboto treba nadomestiti, ampak saj zato so športni in podobni dnevi  ...

 

V četrtek zvečer bi ob zadnji misli še pomislil, da vsaj malce pretiravam. Pa ne. Naključje je hotelo, da sem imel prav v petek zjutraj pregled v specialistični ambulanti v Kranju. Sneženja od nikoder, ceste skoraj povsem suhe. Prometa pa kljub temu bistveno manj kot sicer. Parkirnega mesta blizu zdravstvenega doma ni bilo težko najti. Ko sem vstopil v čakalnico ... prazno. Potrkam na vrata. Medicinska sestra v trenutku odpre. Refleksno vprašam: "Zakaj pa je tako prazno?" Sestra odgovori: "Vsi so odpovedali prihod zaradi sneženja." Snežink pa zunaj od nikoder. 

 

Koliko napotnic je šlo v prazno? Koliko stane zdravnik, ki nima kaj početi, ker se pacientom ni ljubilo počakati do zjutraj in se šele takrat odločiti, ali bodo odšli na pot? Ali pa so celo to storili, pa se jim ni dalo? Ali pa bi to storili, pa so morali čuvati otroke, ker ni bilo pouka? Ali pa ...

 

Po ekspresno hitrem pregledu, ki ga v ambulantah nisem doživel še nikoli, sem se odpravil še v službo. Prometa malo, ceste super prehodne. V službi pa odsotni sodelavci, ki imajo majhne otroke. In bistveno manj e-poštnih sporočil kot sicer.

 

Dragi bralci, več kot polovica Slovenije je konec tedna zaradi tihe vremenske množične histerije zastala, ne da bi bilo to potrebno. Ker so bili pristojni za promet samo malce nerodni. A bolj kot pristojni za promet je včerajšnje ravnanje po Sloveniji povzročila pretirana paranoja pristojnih za šolstvo, da se le ne bi kaj zgodilo, pomanjkanje zdravega razuma, da je treba osnovno odgovornost za otroke prepustiti staršem, in ugodje številnih Slovencev in Slovenk ob priložnosti, da si - malce odpočijejo.

 

Priznajmo si. Takšni pač smo. Priložnost je bila preveč lepa, da bi jo mnogi izpustili iz rok.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
12
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
4
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,552
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,898
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,961
04/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,176
05/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,640
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,721
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,383
08/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,333
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,142
10/
Imenovanje Nade Drobne Popovič za članico uprave SDH utegne biti nezakonito!
Uredništvo
Ogledov: 9,031