Komentar

Rdeči alarm: komedija zmešnjav

Tokratna vremenska akcija v slogu "Nič nas ne sme presenetiti" je ob neverjetnem entuziazmu Arsa in Darsa pokazala, da se znajo nekateri ravnati, kot da bi padli z Marsa.

07.02.2015 04:50
Piše: Goran Novković

Rdeči alarm je namreč temeljito razkril širše miselne vzorce v Sloveniji. Priče smo bili tihi množični histeriji.

Ko sem hodil še v srednjo šolo, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, smo se zlahka iz Tržiča prebili v Škofjo loko, četudi je padlo več kot pol metra snega.

Sreda popoldan. Zazvoni telefon. Na drugi strani znan glas iz močnega slovenskega proizvodnega podjetja: "Goran, birokrati so dosegli nov domet. Od jutri zjutraj ob petih je prepovedana udeležba v prometu tovornjakom, ponoči pa je zaprt tudi predor v Karavankah. To so objavili manj kot 12 ur pred začetkom prepovedi. To bo podjetjem povzročilo veliko škodo. Tudi nam."

 

Tako se je začelo. Ko sem poslušal znanca, so se mi v mislih že vrtela vprašanja, kaj bi pristojni lahko sploh storili, če je res napovedano tako grozno vreme. Če ne bodo ukrepali, jih bomo pa vsi kritizirali, zakaj niso onemogočili tovornjakarjem vožnje v nemogočih razmerah. A znanec je imel prav. Ni težava v tem, da so objavili prepoved vožnje tovornjakom. Težava se je skrivala drugje.

 

Najprej, prepoved je bila objavljena kar počez za vso Slovenijo. Predvsem pa je res padla skorajda z neba tik pred zdajci. No, saj se zavedam, da je vreme težko napovedati. A tokrat so mediji od vikenda naprej poročali, da nas čaka snežni teden in da se bo sneženje krepilo proti koncu tedna. V takšnem primeru pa ni razloga, da pristojni ne bi reagirali prej. Denimo, da bi vsaj 48 ur prej objavili možnost omejitve tovornega prometa na cestah, kar bi podjetjem omogočilo, da si še pravočasno naberejo dovolj surovin ali pa odpošljejo izdelke še pravočasno, da ne bo motenj v dobavi kupcem in v proizvodnji. 

 

To sem strokovnjakinji za promet razlagal že v sredo zvečer. Strinjala se je z menoj in podprla mojo idejo o predhodnem obveščanju. Večkrat v razgovoru. A hkrati sem dobil slab priokus, ker je večkrat ponovila tudi to, da se vreme hitro spreminja in kako hudo je bilo, ko se je zaradi vetra in snega na Postojnskem pred kratkim zgodilo verižno trčenje številnih vozil. Mučilo me je vprašanje, kakšno neki zvezo ima to z mojim predlogom. Še zlasti, ker je to večkrat ponovila, jaz pa tudi, da gre moj predlog v smeri rešitve, ko vremenska fronta grozi nekaj dni pred prihodom. Halo, že za vikend se je kuhalo nad Biskajskim zalivom!

 

Resnici na ljubo so se kljub entuziazmu Arsa, Darsa in kljub temu, da se nas te dni veliko počuti, kot da so nekateri padli z Marsa, na Darsu hitro odzvali opozorilom in v četrtek ublažili prepoved vožnje tovornim vozilom. Če se navadijo še predhodno obveščati podjetja o možnosti omejitve prometa zaradi napovedanih slabih vremenskih razmer, bo to samo dobra šola.

 

Bolj me skrbi nekaj drugega. Rdeči alarm je namreč temeljito razkril širše miselne vzorce v Sloveniji. Priče smo bili tihi množični histeriji.

 

Najprej v šolstvu. V četrtek namreč dobim e-poštno sporočilo, da otroka v petek ne bosta imela pouka. Kot vsi na šoli ne, zaradi izrednih vremenskih razmer. Že sem pomislil, da se nam bliža kak snežni tajfun. Kajti, ko sem hodil še v srednjo šolo, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, smo se zlahka iz Tržiča prebili v Škofjo loko, četudi je padlo več kot pol metra snega. Ko sem leta 1984 hodil še v osnovno šolo, smo se prebijali v karavanški burji prek polja peš, četudi je bil veter tako močan, da je samo kako uro ali dve pozneje rušil smreke v gozdu. Zdaj pa celo v bistveno boljših razmerah itak vsi svoje otroke vozimo v šolo.

 

A snežni tajfun ni bil napovedan. Dve šoli v občini sta po okrožnici pristojnega ministrstva kljub temu naznanili, da pouka ne bo, ena pa tega ni storila. Vse tri so na razdalji ubogih štirih kilometrov, vse v pol-urbanem okolju. Čudno, sem si mislil. Nakar izvem, da bo pouk tudi v šoli v sosednji občini, kjer uči moja boljša polovička in ki je v bistveno bolj hribovitem in ruralnem okolju. Zaradi česar sem pozno popoldan po trgovinah iskal verige. Kako neki bo moja draga sploh prišla do šole, če bo vreme tako grozno, šola pa bo kljub temu imela pouk. Toda glejte zlomka. Zvečer gledam Odmeve, ko objavijo, da bo zaprtih več kot 150 šol in - le nekaj vrtcev. 

 

Kako lahko vrtci delujejo nemoteno, šole pa ne? Odgovor je po mojem mnenju večplasten. V Sloveniji, ki jo je v dobršni meri zapustila zdrava pamet, smo že nekaj časa priče pravi paranoji pred odgovornostjo. Deloma so zato odgovorni tudi mediji, ki nenehno iščejo odgovorne, neredko tudi tam, kjer jih ni. Resda zato, ker pač mnogokrat niso odgovarjali tisti, ki bi morali. Vse to pa je posledica obtožujoče mentalitete v državi. Ob vsakem dogodku iščemo krivce pri drugih. Logični refleks je, da doživimo radikalno omejitev prometa ali denimo radikalno zapiranje šol. Pristojni ne upajo tvegati. To je prva pojavna oblika vzroka za množično histerijo.

 

Drug vzrok je ujčkanje. V tej državi nekateri pristojni očitno ne pustijo običajnim državljanom, da postanejo odgovorni. Denimo šoferjem ali staršem. "Treba je uvesti še bolj drastične kazni, če tovornjakarji vozijo v nemogočih razmerah in brez primerne opreme. To bi bilo učinkovito, ne pa, da vse stoji," mi je dejal znanec. Morda res, tudi sam sem že na Trojane v snežnih razmerah vozil veleslalom navkreber med tovornjaki, ki so zdrsnili počez, ker se kljub močnemu sneženju niso ustavili pred hribom.

 

Šoferji so pač profesionalci in bi se temu primerno morali odločiti prav. Kot bi se v primeru izrednih vremenskih razmer starši morali odločiti, ali bodo svoje otroke poslali ali pripeljali v šolo. Ja, starši, ne pa učitelji. V četrtek bi bilo torej prav, da bi Ministrstvo za izobraževanje omogočilo staršem, da v primeru zelo slabega vremena otroci ostanejo doma glede na njihovo presojo, šole pa bi tako kot vrtci morale izvajati pouk. Le tam, kjer bi bilo izrazito premalo otrok, ne. Ne pa, da je množica šol opustila pouk, še preden se je pokazalo, kakšno bo vreme. Predvsem zato, da bi se izognili kakršnikoli "odgovornosti". Verjamem, da je komu to tudi ustrezalo. Vsak tak prosti dan se prileže. Resda ga bo kako soboto treba nadomestiti, ampak saj zato so športni in podobni dnevi  ...

 

V četrtek zvečer bi ob zadnji misli še pomislil, da vsaj malce pretiravam. Pa ne. Naključje je hotelo, da sem imel prav v petek zjutraj pregled v specialistični ambulanti v Kranju. Sneženja od nikoder, ceste skoraj povsem suhe. Prometa pa kljub temu bistveno manj kot sicer. Parkirnega mesta blizu zdravstvenega doma ni bilo težko najti. Ko sem vstopil v čakalnico ... prazno. Potrkam na vrata. Medicinska sestra v trenutku odpre. Refleksno vprašam: "Zakaj pa je tako prazno?" Sestra odgovori: "Vsi so odpovedali prihod zaradi sneženja." Snežink pa zunaj od nikoder. 

 

Koliko napotnic je šlo v prazno? Koliko stane zdravnik, ki nima kaj početi, ker se pacientom ni ljubilo počakati do zjutraj in se šele takrat odločiti, ali bodo odšli na pot? Ali pa so celo to storili, pa se jim ni dalo? Ali pa bi to storili, pa so morali čuvati otroke, ker ni bilo pouka? Ali pa ...

 

Po ekspresno hitrem pregledu, ki ga v ambulantah nisem doživel še nikoli, sem se odpravil še v službo. Prometa malo, ceste super prehodne. V službi pa odsotni sodelavci, ki imajo majhne otroke. In bistveno manj e-poštnih sporočil kot sicer.

 

Dragi bralci, več kot polovica Slovenije je konec tedna zaradi tihe vremenske množične histerije zastala, ne da bi bilo to potrebno. Ker so bili pristojni za promet samo malce nerodni. A bolj kot pristojni za promet je včerajšnje ravnanje po Sloveniji povzročila pretirana paranoja pristojnih za šolstvo, da se le ne bi kaj zgodilo, pomanjkanje zdravega razuma, da je treba osnovno odgovornost za otroke prepustiti staršem, in ugodje številnih Slovencev in Slovenk ob priložnosti, da si - malce odpočijejo.

 

Priznajmo si. Takšni pač smo. Priložnost je bila preveč lepa, da bi jo mnogi izpustili iz rok.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,197
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,815
03/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,674
04/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,651
05/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,349
06/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,121
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,188
08/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 848
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,575
10/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 414