Komentar

Rdeči alarm: komedija zmešnjav

Tokratna vremenska akcija v slogu "Nič nas ne sme presenetiti" je ob neverjetnem entuziazmu Arsa in Darsa pokazala, da se znajo nekateri ravnati, kot da bi padli z Marsa.

07.02.2015 04:50
Piše: Goran Novković

Rdeči alarm je namreč temeljito razkril širše miselne vzorce v Sloveniji. Priče smo bili tihi množični histeriji.

Ko sem hodil še v srednjo šolo, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, smo se zlahka iz Tržiča prebili v Škofjo loko, četudi je padlo več kot pol metra snega.

Sreda popoldan. Zazvoni telefon. Na drugi strani znan glas iz močnega slovenskega proizvodnega podjetja: "Goran, birokrati so dosegli nov domet. Od jutri zjutraj ob petih je prepovedana udeležba v prometu tovornjakom, ponoči pa je zaprt tudi predor v Karavankah. To so objavili manj kot 12 ur pred začetkom prepovedi. To bo podjetjem povzročilo veliko škodo. Tudi nam."

 

Tako se je začelo. Ko sem poslušal znanca, so se mi v mislih že vrtela vprašanja, kaj bi pristojni lahko sploh storili, če je res napovedano tako grozno vreme. Če ne bodo ukrepali, jih bomo pa vsi kritizirali, zakaj niso onemogočili tovornjakarjem vožnje v nemogočih razmerah. A znanec je imel prav. Ni težava v tem, da so objavili prepoved vožnje tovornjakom. Težava se je skrivala drugje.

 

Najprej, prepoved je bila objavljena kar počez za vso Slovenijo. Predvsem pa je res padla skorajda z neba tik pred zdajci. No, saj se zavedam, da je vreme težko napovedati. A tokrat so mediji od vikenda naprej poročali, da nas čaka snežni teden in da se bo sneženje krepilo proti koncu tedna. V takšnem primeru pa ni razloga, da pristojni ne bi reagirali prej. Denimo, da bi vsaj 48 ur prej objavili možnost omejitve tovornega prometa na cestah, kar bi podjetjem omogočilo, da si še pravočasno naberejo dovolj surovin ali pa odpošljejo izdelke še pravočasno, da ne bo motenj v dobavi kupcem in v proizvodnji. 

 

To sem strokovnjakinji za promet razlagal že v sredo zvečer. Strinjala se je z menoj in podprla mojo idejo o predhodnem obveščanju. Večkrat v razgovoru. A hkrati sem dobil slab priokus, ker je večkrat ponovila tudi to, da se vreme hitro spreminja in kako hudo je bilo, ko se je zaradi vetra in snega na Postojnskem pred kratkim zgodilo verižno trčenje številnih vozil. Mučilo me je vprašanje, kakšno neki zvezo ima to z mojim predlogom. Še zlasti, ker je to večkrat ponovila, jaz pa tudi, da gre moj predlog v smeri rešitve, ko vremenska fronta grozi nekaj dni pred prihodom. Halo, že za vikend se je kuhalo nad Biskajskim zalivom!

 

Resnici na ljubo so se kljub entuziazmu Arsa, Darsa in kljub temu, da se nas te dni veliko počuti, kot da so nekateri padli z Marsa, na Darsu hitro odzvali opozorilom in v četrtek ublažili prepoved vožnje tovornim vozilom. Če se navadijo še predhodno obveščati podjetja o možnosti omejitve prometa zaradi napovedanih slabih vremenskih razmer, bo to samo dobra šola.

 

Bolj me skrbi nekaj drugega. Rdeči alarm je namreč temeljito razkril širše miselne vzorce v Sloveniji. Priče smo bili tihi množični histeriji.

 

Najprej v šolstvu. V četrtek namreč dobim e-poštno sporočilo, da otroka v petek ne bosta imela pouka. Kot vsi na šoli ne, zaradi izrednih vremenskih razmer. Že sem pomislil, da se nam bliža kak snežni tajfun. Kajti, ko sem hodil še v srednjo šolo, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, smo se zlahka iz Tržiča prebili v Škofjo loko, četudi je padlo več kot pol metra snega. Ko sem leta 1984 hodil še v osnovno šolo, smo se prebijali v karavanški burji prek polja peš, četudi je bil veter tako močan, da je samo kako uro ali dve pozneje rušil smreke v gozdu. Zdaj pa celo v bistveno boljših razmerah itak vsi svoje otroke vozimo v šolo.

 

A snežni tajfun ni bil napovedan. Dve šoli v občini sta po okrožnici pristojnega ministrstva kljub temu naznanili, da pouka ne bo, ena pa tega ni storila. Vse tri so na razdalji ubogih štirih kilometrov, vse v pol-urbanem okolju. Čudno, sem si mislil. Nakar izvem, da bo pouk tudi v šoli v sosednji občini, kjer uči moja boljša polovička in ki je v bistveno bolj hribovitem in ruralnem okolju. Zaradi česar sem pozno popoldan po trgovinah iskal verige. Kako neki bo moja draga sploh prišla do šole, če bo vreme tako grozno, šola pa bo kljub temu imela pouk. Toda glejte zlomka. Zvečer gledam Odmeve, ko objavijo, da bo zaprtih več kot 150 šol in - le nekaj vrtcev. 

 

Kako lahko vrtci delujejo nemoteno, šole pa ne? Odgovor je po mojem mnenju večplasten. V Sloveniji, ki jo je v dobršni meri zapustila zdrava pamet, smo že nekaj časa priče pravi paranoji pred odgovornostjo. Deloma so zato odgovorni tudi mediji, ki nenehno iščejo odgovorne, neredko tudi tam, kjer jih ni. Resda zato, ker pač mnogokrat niso odgovarjali tisti, ki bi morali. Vse to pa je posledica obtožujoče mentalitete v državi. Ob vsakem dogodku iščemo krivce pri drugih. Logični refleks je, da doživimo radikalno omejitev prometa ali denimo radikalno zapiranje šol. Pristojni ne upajo tvegati. To je prva pojavna oblika vzroka za množično histerijo.

 

Drug vzrok je ujčkanje. V tej državi nekateri pristojni očitno ne pustijo običajnim državljanom, da postanejo odgovorni. Denimo šoferjem ali staršem. "Treba je uvesti še bolj drastične kazni, če tovornjakarji vozijo v nemogočih razmerah in brez primerne opreme. To bi bilo učinkovito, ne pa, da vse stoji," mi je dejal znanec. Morda res, tudi sam sem že na Trojane v snežnih razmerah vozil veleslalom navkreber med tovornjaki, ki so zdrsnili počez, ker se kljub močnemu sneženju niso ustavili pred hribom.

 

Šoferji so pač profesionalci in bi se temu primerno morali odločiti prav. Kot bi se v primeru izrednih vremenskih razmer starši morali odločiti, ali bodo svoje otroke poslali ali pripeljali v šolo. Ja, starši, ne pa učitelji. V četrtek bi bilo torej prav, da bi Ministrstvo za izobraževanje omogočilo staršem, da v primeru zelo slabega vremena otroci ostanejo doma glede na njihovo presojo, šole pa bi tako kot vrtci morale izvajati pouk. Le tam, kjer bi bilo izrazito premalo otrok, ne. Ne pa, da je množica šol opustila pouk, še preden se je pokazalo, kakšno bo vreme. Predvsem zato, da bi se izognili kakršnikoli "odgovornosti". Verjamem, da je komu to tudi ustrezalo. Vsak tak prosti dan se prileže. Resda ga bo kako soboto treba nadomestiti, ampak saj zato so športni in podobni dnevi  ...

 

V četrtek zvečer bi ob zadnji misli še pomislil, da vsaj malce pretiravam. Pa ne. Naključje je hotelo, da sem imel prav v petek zjutraj pregled v specialistični ambulanti v Kranju. Sneženja od nikoder, ceste skoraj povsem suhe. Prometa pa kljub temu bistveno manj kot sicer. Parkirnega mesta blizu zdravstvenega doma ni bilo težko najti. Ko sem vstopil v čakalnico ... prazno. Potrkam na vrata. Medicinska sestra v trenutku odpre. Refleksno vprašam: "Zakaj pa je tako prazno?" Sestra odgovori: "Vsi so odpovedali prihod zaradi sneženja." Snežink pa zunaj od nikoder. 

 

Koliko napotnic je šlo v prazno? Koliko stane zdravnik, ki nima kaj početi, ker se pacientom ni ljubilo počakati do zjutraj in se šele takrat odločiti, ali bodo odšli na pot? Ali pa so celo to storili, pa se jim ni dalo? Ali pa bi to storili, pa so morali čuvati otroke, ker ni bilo pouka? Ali pa ...

 

Po ekspresno hitrem pregledu, ki ga v ambulantah nisem doživel še nikoli, sem se odpravil še v službo. Prometa malo, ceste super prehodne. V službi pa odsotni sodelavci, ki imajo majhne otroke. In bistveno manj e-poštnih sporočil kot sicer.

 

Dragi bralci, več kot polovica Slovenije je konec tedna zaradi tihe vremenske množične histerije zastala, ne da bi bilo to potrebno. Ker so bili pristojni za promet samo malce nerodni. A bolj kot pristojni za promet je včerajšnje ravnanje po Sloveniji povzročila pretirana paranoja pristojnih za šolstvo, da se le ne bi kaj zgodilo, pomanjkanje zdravega razuma, da je treba osnovno odgovornost za otroke prepustiti staršem, in ugodje številnih Slovencev in Slovenk ob priložnosti, da si - malce odpočijejo.

 

Priznajmo si. Takšni pač smo. Priložnost je bila preveč lepa, da bi jo mnogi izpustili iz rok.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
26
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,103
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,545
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,377
04/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,340
05/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,465
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,294
07/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,946
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 627
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,348
10/
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
Dragan Živadinov
Ogledov: 520