Komentar

Zakaj bo Kučan vedno premagal Janšo

Ne vem, kje stojite politično in kako prepoznavate, kaj je levo in kaj desno. Sredi devetdesetih let je bila popularna popevka Giorgia Gabra "Destra/sinistra" (Desnica/levica), katere besedilo je šlo takole: "Kopati se v kadi je desničarsko, prhati se pa levičarsko, zavojček Marlboroja je desničarski, pretihotapljen pa levičarski…"

09.02.2015 21:20
Piše: Milan Balažic

Vlada nam tovarišijski kapitalizem in vsemogočna država. Foto: www.mediaspeed.net

V podalpskih dolinah imamo prvo zagato že v tem, da na klasični politološki model dvojice progresistična levica-konservativna desnica sede na glavo obrnjena dvojica kapitalistična levica in socialna desnica. Če k temu dodate aktualno razmerje do privatizacije, potem lahko govorimo celo o konservativni levici in napredni desnici.

Skratka, ne glede na to, ali se kopate v kadi ali prhate pod tušem in s čim se zakajate, v Sloveniji nastopi dodatni zaplet: ko se delijo – kot bi dejal Hegel – ovce od koz, imamo v podalpskih dolinah prvo zagato že v tem, da na klasični politološki model dvojice progresistična levica-konservativna desnica sede na glavo obrnjena dvojica kapitalistična levica in socialna desnica. Če k temu dodate aktualno razmerje do privatizacije, potem lahko govorimo celo o konservativni levici in napredni desnici. In končno imamo za desert tu še kulturni boj, ki ga po svoje ovekovečata obe poosebljenji "bele/črne" in "rdeče" provenience: Janša in Kučan. Če ste zadnji teden spremljali Janševo petelinjenje in vabila Kučanu na neposredni duel, vas moram, če spadate med SDS-jevce, razočarati: Janša nikoli ne bo politično potolkel Kučana in desnica ne levice. Poglejmo, zakaj. 

 

Odgovor na zastavljeno vprašanje se ne skriva v nekakšni politični preferenci vašega kolumnista, temveč je strukturne narave. Običajna porazdelitev ustavnega loka političnega pluralizma je neke vrste ménage à trois: ena leva in ena desna stranka, vmes liberalci na sredini. V primeru dveh strank liberalce najdemo na notranjih robovih obeh, predvsem v časih gospodarskih kriz pa se lahko deli leve in desne stranke radikalizirajo in iz zmerne prelevijo v skrajno levico ali desnico. V Sloveniji je celoten spekter preferenc na vrednotni premici enakost-svoboda pomaknjen v levo in v prid enakosti: tako imamo skrajno levico (Združeno levico, ki zagovarja egalitarizem, avtoritarizem in komunizem s človeškim obrazom), zmerno levico (SMC, SD, DeSUS in ZaAB, ki zastopajo demokratični socializem, torej demokracijo in egalitarizem), nekje med sredino in zmerno desnico najdemo SDS in NSi (obe promovirata socialno državo, se pravi demokracijo in kapitalizem s človeškim obrazom, cepljen na krščanski socializem), prostor med zmerno in skrajno desnico pa je prazen. Tam, kjer bi na točki zmerne desnice običajno našli veliko desno-sredinsko stranko liberalnega kapitalizma, ne najdemo ničesar, kajti slovenski kapital se plodi, raste in umira v Kučanovem zavetju na levi. Za primerjavo, ki mi je blizu: v Avstraliji, denimo, je spekter preferenc pomaknjen v desno: ko govorimo o obeh glavnih strankah, bi lahko laburiste imeli za našo SDS, liberalce pa za NSi.

 

Vsakomur je celo v Sloveniji takoj jasno, da levica obstaja le, če obstaja desnica – kjer ni desnice, ni levice, pa tudi sredine ne. Tudi če za trenutek ne razmišljamo o možnosti večinskega volilnega sistema, ki bi v hipu izničil omenjeno anomalijo, slovenski volivci nimajo na izbiro niti sredinske liberalne stranke niti moderne konservativne desne stranke. Zakaj je temu tako, nam pomaga razumeti Dahlov diagram liberalizacije in participacije: Slovenija je za svoje izhodišče še koncem osemdesetih let imela model zaprte hegemonije, torej partijske diktature in avtoritarnega političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Le tri leta po prvih demokratičnih volitvah 8. aprila 1990 je cvetela poliarhija v smislu visoke stopnje demokratizacije in liberalizacije. Od tod so se nekatere bivše komunistične države razvile v smeri vključujoče hegemonije (Hrvaška, Rusija), Slovenija pa je z vladavino LDS dobila model oligarhije s politično konkurenco. To pomeni, da sicer imamo opozicijo (ki je le za kratek čas trikrat prekinila hegemonijo socialistične oligarhije), vendar sta stopnji liberalizacije v ekonomiji in demokratizacije v politiki na izjemno nizki ravni: vlada nam tovarišijski kapitalizem in vsemogočna država. 

 

To nas mora navesti k sklepu, da imamo v Sloveniji nepopolno uresničeno demokracijo, ki je omejena, nestabilna in z nizko stopnjo participacije. Tu vprašanje večinskega volilnega sistema in števila strank postane odločilno: znameniti ameriški politični teoretik Robert Dahl vztraja, da mora racionalna strategija razvoja liberalne demokracije omejiti število strank. Če obstajata vsaj dve stranki, ta omejitev ni v ničemer povezana z omejevanjem svobode, mišljenja, kritike in opozicije. Slovenska reciklaža množice levih strank je v nasprotju z demokratičnimi načeli in služi zgolj enemu cilju: skozi podtaknjeni kulturni boj do te mere kompromitirati opozicijske desno-sredinske stranke in njihove vodilne osebnosti, da te ne morejo več resno tekmovati na političnem trgu. Janez Janša je v tem smislu – deloma nameščeno in deloma upravičeno – s pomočjo režimskih trobil v javnosti tako razsuta politična znamka, da njegova stranka nikoli več ne bo mogla čez dobrih 20 %. Prav tako je NSi tako marginalizirana na obrobje, da ji je brez resnih posegov in okrepitev povsem nemogoče zlesti čez 10 %. Zdaj pa računajte: 20 % + 10 % = 30 %. Kak odstotek več ne spremeni dejstva: bogati nabor različnih levičarskih političnih identitet od skrajnih levičarjev do socialnih liberalcev bo v prihodnje vedno potolkel uborno desno sredino. Zato se lahko Kučan tako privoščljivo posmehuje Janši: you are dead meat!

 

Poleg tega je politika zgoščen izraz ekonomije: konkurenca v gospodarstvu, ki bi bilo večinsko v zasebni lasti, bi vzpodbujalo politični pluralizem. Ker imamo namesto tega državni kapitalizem z državno lastnino, ta struktura podpira socialistično oligarhijo od nekdanje LDS do današnje SMC. Ni razvite demokracije brez kapitalistične ekonomije z zasebno pobudo. Ni logično pričakovati odprto politično tekmovalnost s polnima levim in desnim krilom politike, če v ekonomiji prevladuje socializem. In po vsem tem ni čudno, da je slovenska politična kultura na las podobna italijanski pred letom 1990: sumničenja, strah, korupcija, nepotizem, nezaupanje, sovraštvo itd. Volitve so bitke, v katerih velja: če si ti zmagovalec, sem jaz poražen, če pa si ti poraženec, potem sem jaz zmagovalec. S političnim sodelovanjem namreč nihče ničesar ne dobiva, ampak zgolj izgublja. Od tod strategija brezkompromisnega spopada: nikoli ne sklepaj kompromisov in nikoli ne sodeluj, temveč naredi vse, da zmagaš. Smo žrtve tekmovanja dveh antagonističnih skupin, kjer je naš vodja heroj, vaš pa sovražnik. Gre za manihejstvo dveh sil dobrega in zla: mi smo dobro, zlo je drugi. Naj bo to Janša ali Kučan, velja, da bodo zmagovalci na volitvah nategnili in izkoristili poražene, kajti "beli" in "rdeči" dojemajo volitve kot boj na življenje in smrt med dvema zoperstavljenima načinoma življenja. 

 

Že zato potrebujemo krepko tretjo politično silo, ki bo v slovensko politično kulturo vnesla pojem sodelovanja: poti so različne, toda naši interesi so identični in tako prepleteni, da skupaj dobivamo in skupaj izgubljamo, ko nismo skupaj. V duhu kompromisa velja v političnem spopadu poiskati rešitev, ki koristi vsem. In če je kje najnižji skupni imenovalec, kjer se liberalci najdemo skupaj z zmerno desnico (in celo nekaterimi libertarnimi levičarji), je odpor proti skrbniški državi, ki ima za izhodišče maksimo, da državljani nismo sposobni razumeti in braniti svojih interesov - ne glede vprašanja privatizacije ne glede volilnega sistema.

 

Če želimo širiti svobodo, potem Slovenija potrebuje velike spremembe. Če se hočemo izviti iz boksarskega klinča med Kučanom in Janšo, kjer bo zmaga vselej na strani prvega, potem mora SDS najti novega prodornega voditelja, NSi končati z miselnostjo male stranke za zimske večernice, hkrati pa je treba oblikovati novo ponudbo slovenskim volivcem – novo liberalno stranko, ki bo navrgla manjkajoče odstotke za to, da v deželo spet pride nova politična pomlad. V nasprotnem bo Kučan car za zmeraj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1945-2020: Nikdar več. Pomnimo. Zmagujemo.
20
05.05.2020 00:27
Obeleževanje 75. obletnice zmage v drugi svetovni vojni je v letošnjem maju pomemben mednarodni dogodek, ki naj bo globok ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.576
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 3.431
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.632
04/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.644
05/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.741
06/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.423
07/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.644
08/
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
Simona Rebolj
Ogledov: 2.603
09/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.453
10/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.240