Komentar

Zakaj bo Kučan vedno premagal Janšo

Ne vem, kje stojite politično in kako prepoznavate, kaj je levo in kaj desno. Sredi devetdesetih let je bila popularna popevka Giorgia Gabra "Destra/sinistra" (Desnica/levica), katere besedilo je šlo takole: "Kopati se v kadi je desničarsko, prhati se pa levičarsko, zavojček Marlboroja je desničarski, pretihotapljen pa levičarski…"

09.02.2015 21:20
Piše: Milan Balažic

Vlada nam tovarišijski kapitalizem in vsemogočna država. Foto: www.mediaspeed.net

V podalpskih dolinah imamo prvo zagato že v tem, da na klasični politološki model dvojice progresistična levica-konservativna desnica sede na glavo obrnjena dvojica kapitalistična levica in socialna desnica. Če k temu dodate aktualno razmerje do privatizacije, potem lahko govorimo celo o konservativni levici in napredni desnici.

Skratka, ne glede na to, ali se kopate v kadi ali prhate pod tušem in s čim se zakajate, v Sloveniji nastopi dodatni zaplet: ko se delijo – kot bi dejal Hegel – ovce od koz, imamo v podalpskih dolinah prvo zagato že v tem, da na klasični politološki model dvojice progresistična levica-konservativna desnica sede na glavo obrnjena dvojica kapitalistična levica in socialna desnica. Če k temu dodate aktualno razmerje do privatizacije, potem lahko govorimo celo o konservativni levici in napredni desnici. In končno imamo za desert tu še kulturni boj, ki ga po svoje ovekovečata obe poosebljenji "bele/črne" in "rdeče" provenience: Janša in Kučan. Če ste zadnji teden spremljali Janševo petelinjenje in vabila Kučanu na neposredni duel, vas moram, če spadate med SDS-jevce, razočarati: Janša nikoli ne bo politično potolkel Kučana in desnica ne levice. Poglejmo, zakaj. 

 

Odgovor na zastavljeno vprašanje se ne skriva v nekakšni politični preferenci vašega kolumnista, temveč je strukturne narave. Običajna porazdelitev ustavnega loka političnega pluralizma je neke vrste ménage à trois: ena leva in ena desna stranka, vmes liberalci na sredini. V primeru dveh strank liberalce najdemo na notranjih robovih obeh, predvsem v časih gospodarskih kriz pa se lahko deli leve in desne stranke radikalizirajo in iz zmerne prelevijo v skrajno levico ali desnico. V Sloveniji je celoten spekter preferenc na vrednotni premici enakost-svoboda pomaknjen v levo in v prid enakosti: tako imamo skrajno levico (Združeno levico, ki zagovarja egalitarizem, avtoritarizem in komunizem s človeškim obrazom), zmerno levico (SMC, SD, DeSUS in ZaAB, ki zastopajo demokratični socializem, torej demokracijo in egalitarizem), nekje med sredino in zmerno desnico najdemo SDS in NSi (obe promovirata socialno državo, se pravi demokracijo in kapitalizem s človeškim obrazom, cepljen na krščanski socializem), prostor med zmerno in skrajno desnico pa je prazen. Tam, kjer bi na točki zmerne desnice običajno našli veliko desno-sredinsko stranko liberalnega kapitalizma, ne najdemo ničesar, kajti slovenski kapital se plodi, raste in umira v Kučanovem zavetju na levi. Za primerjavo, ki mi je blizu: v Avstraliji, denimo, je spekter preferenc pomaknjen v desno: ko govorimo o obeh glavnih strankah, bi lahko laburiste imeli za našo SDS, liberalce pa za NSi.

 

Vsakomur je celo v Sloveniji takoj jasno, da levica obstaja le, če obstaja desnica – kjer ni desnice, ni levice, pa tudi sredine ne. Tudi če za trenutek ne razmišljamo o možnosti večinskega volilnega sistema, ki bi v hipu izničil omenjeno anomalijo, slovenski volivci nimajo na izbiro niti sredinske liberalne stranke niti moderne konservativne desne stranke. Zakaj je temu tako, nam pomaga razumeti Dahlov diagram liberalizacije in participacije: Slovenija je za svoje izhodišče še koncem osemdesetih let imela model zaprte hegemonije, torej partijske diktature in avtoritarnega političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Le tri leta po prvih demokratičnih volitvah 8. aprila 1990 je cvetela poliarhija v smislu visoke stopnje demokratizacije in liberalizacije. Od tod so se nekatere bivše komunistične države razvile v smeri vključujoče hegemonije (Hrvaška, Rusija), Slovenija pa je z vladavino LDS dobila model oligarhije s politično konkurenco. To pomeni, da sicer imamo opozicijo (ki je le za kratek čas trikrat prekinila hegemonijo socialistične oligarhije), vendar sta stopnji liberalizacije v ekonomiji in demokratizacije v politiki na izjemno nizki ravni: vlada nam tovarišijski kapitalizem in vsemogočna država. 

 

To nas mora navesti k sklepu, da imamo v Sloveniji nepopolno uresničeno demokracijo, ki je omejena, nestabilna in z nizko stopnjo participacije. Tu vprašanje večinskega volilnega sistema in števila strank postane odločilno: znameniti ameriški politični teoretik Robert Dahl vztraja, da mora racionalna strategija razvoja liberalne demokracije omejiti število strank. Če obstajata vsaj dve stranki, ta omejitev ni v ničemer povezana z omejevanjem svobode, mišljenja, kritike in opozicije. Slovenska reciklaža množice levih strank je v nasprotju z demokratičnimi načeli in služi zgolj enemu cilju: skozi podtaknjeni kulturni boj do te mere kompromitirati opozicijske desno-sredinske stranke in njihove vodilne osebnosti, da te ne morejo več resno tekmovati na političnem trgu. Janez Janša je v tem smislu – deloma nameščeno in deloma upravičeno – s pomočjo režimskih trobil v javnosti tako razsuta politična znamka, da njegova stranka nikoli več ne bo mogla čez dobrih 20 %. Prav tako je NSi tako marginalizirana na obrobje, da ji je brez resnih posegov in okrepitev povsem nemogoče zlesti čez 10 %. Zdaj pa računajte: 20 % + 10 % = 30 %. Kak odstotek več ne spremeni dejstva: bogati nabor različnih levičarskih političnih identitet od skrajnih levičarjev do socialnih liberalcev bo v prihodnje vedno potolkel uborno desno sredino. Zato se lahko Kučan tako privoščljivo posmehuje Janši: you are dead meat!

 

Poleg tega je politika zgoščen izraz ekonomije: konkurenca v gospodarstvu, ki bi bilo večinsko v zasebni lasti, bi vzpodbujalo politični pluralizem. Ker imamo namesto tega državni kapitalizem z državno lastnino, ta struktura podpira socialistično oligarhijo od nekdanje LDS do današnje SMC. Ni razvite demokracije brez kapitalistične ekonomije z zasebno pobudo. Ni logično pričakovati odprto politično tekmovalnost s polnima levim in desnim krilom politike, če v ekonomiji prevladuje socializem. In po vsem tem ni čudno, da je slovenska politična kultura na las podobna italijanski pred letom 1990: sumničenja, strah, korupcija, nepotizem, nezaupanje, sovraštvo itd. Volitve so bitke, v katerih velja: če si ti zmagovalec, sem jaz poražen, če pa si ti poraženec, potem sem jaz zmagovalec. S političnim sodelovanjem namreč nihče ničesar ne dobiva, ampak zgolj izgublja. Od tod strategija brezkompromisnega spopada: nikoli ne sklepaj kompromisov in nikoli ne sodeluj, temveč naredi vse, da zmagaš. Smo žrtve tekmovanja dveh antagonističnih skupin, kjer je naš vodja heroj, vaš pa sovražnik. Gre za manihejstvo dveh sil dobrega in zla: mi smo dobro, zlo je drugi. Naj bo to Janša ali Kučan, velja, da bodo zmagovalci na volitvah nategnili in izkoristili poražene, kajti "beli" in "rdeči" dojemajo volitve kot boj na življenje in smrt med dvema zoperstavljenima načinoma življenja. 

 

Že zato potrebujemo krepko tretjo politično silo, ki bo v slovensko politično kulturo vnesla pojem sodelovanja: poti so različne, toda naši interesi so identični in tako prepleteni, da skupaj dobivamo in skupaj izgubljamo, ko nismo skupaj. V duhu kompromisa velja v političnem spopadu poiskati rešitev, ki koristi vsem. In če je kje najnižji skupni imenovalec, kjer se liberalci najdemo skupaj z zmerno desnico (in celo nekaterimi libertarnimi levičarji), je odpor proti skrbniški državi, ki ima za izhodišče maksimo, da državljani nismo sposobni razumeti in braniti svojih interesov - ne glede vprašanja privatizacije ne glede volilnega sistema.

 

Če želimo širiti svobodo, potem Slovenija potrebuje velike spremembe. Če se hočemo izviti iz boksarskega klinča med Kučanom in Janšo, kjer bo zmaga vselej na strani prvega, potem mora SDS najti novega prodornega voditelja, NSi končati z miselnostjo male stranke za zimske večernice, hkrati pa je treba oblikovati novo ponudbo slovenskim volivcem – novo liberalno stranko, ki bo navrgla manjkajoče odstotke za to, da v deželo spet pride nova politična pomlad. V nasprotnem bo Kučan car za zmeraj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,956
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,211
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,041
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,516
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,204
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,414
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,119
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,379
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,016
10/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 803