Komentar

Kaj je smoter peticije ZA privatizacijo

Peticija ZA privatizacijo je zato prvi korak dolge poti, ki nas čaka na potovanju napredku naproti.

12.02.2015 02:35
Piše: Jaka Šoba

Prepričujejo nas, da racionalni argumenti nimajo nikakršne zveze z napredkom.

V Slovenijo smo ponovno vnesli drznost,  sodobnost in upanje v to, da se ne pogrezamo nazaj v socializem, iz katerega smo ravnokar izšli, in da bomo končno prerasli koncept slovenskega konservativizma in spon nacionalnega kapitalizma.

 

Delovna mesta in prihodnost pripadajo tistim, ki znajo in upajo tvegati, ne pa tistim, ki poznajo in se skrivajo po kotičkih, ker nimajo ponuditi ne znanja ne drznosti.

Drugi del civilne družbe

 

Peticija v podporo privatizaciji je odprla novo poglavje v slovenskem družbenem in političnem prostoru. Če se je še pred nekaj tedni zdelo, da je slovenska civilna družba ujeta v ciklu obujanja mitologij, ki izvirajo iz propadlih političnih idej prejšnjega stoletja, je danes jasno, da v Sloveniji obstaja tudi alternativa, ki želi narediti korak naprej. Peticije ZA privatizacijo zato ne smemo razumeti kot enkratni dogodek v reakciji na peticijo proti privatizaciji, temveč kot prebujenje spečega dela civilne družbe in aktualizacijo racionalnega liberalnega diskurza, ki smo ga v Sloveniji pogrešali.

 

 

Zahvala peticiji proti privatizaciji

 

In za vse to se moramo zahvaliti nasprotnikom privatizacije. Največja dodana vrednost peticije proti razprodaji je ta, da je liberalce končno nekdo oziroma nekaj toliko "ziritiral", da so zapustili udobne fotelje, iz katerih tako radi kritizirajo, in se spravili v akcijo. Ko so nasprotniki privatizacije zapisali, da "večina prebivalstva, torej pravih lastnikov državnega premoženja, meni, da je prodaja škodljiva in jo zavrača," je liberalcem očitno končno pritisk narasel do te mere, da jim je dvignilo pokrovko in so se podali v akcijo. Kdo pa mislijo, da so Mencinger, EIPF, Mladina, Združena levica in ostala samooklicana "večina prebivalstva"? Kdo jim daje pravico, da se proglašajo za večino in kot večina nastopajo v medijih in državnem zboru? Od kje jim legitimiteta, da v imenu "večine" še naprej predavajo nauke in trobezljajo neumnosti, ki so nas pripeljale v trenutno obupno gospodarsko, ekonomsko, socialno in družbeno stanje?

 

Samodržci, ki so jih polna usta demokracije, so se brez težav oklicali za predstavnike civilne družbe. Že od samega začetka namen peticije ZA privatizacijo zato ni bil zbrati več podpisov ali več bolj eminentnih podpornikov, kot jih je zbrala peticija proti privatizaciji. Namen je bil pokazati, da si del slovenskega prebivalstva, medijev, uglednežev in drugih jemlje pravico govoriti v imenu nas vseh, ker so prepričani, da jim to zaradi nekih neznanih razlogov pripada. Prepričani so, da imajo mandat za zagovarjanje stališča civilne družbe. Zbiranje podpisov tistih, ki smo za, tako ni bila tekma v štetju glasov ali tehtanju teže podpornikov. Vse skupaj je zelo jasen in glasen "stop" za vse, ki zavajajo in si drznejo govoriti v našem imenu, ne da bi jim to kdorkoli dovolil. Peticija ZA privatizacijo je protest proti izrabi civilne družbe v namen promocije samo ene ideološke smeri.

 

Liberalni del civilne družbe je očitno ocenil, da se mora bolj aktivno vključiti v politiko in jasneje zastopati lastna stališča. Politika namreč ni le domena političnih strank. Ključen del pri razvoju družbe mora imeti civilna družba, ki lahko ravno prek zavzemanja stališč skozi civilne iniciative in peticije izrazi svoj pogled na določeno tematiko in sproži o njej pogovor. Če smo do sedaj bili priča angažmaju civilne družbe na levi in desni, je, kot vse kaže, od danes naprej za pričakovati tudi angažma liberalcev.

 

 

Spopad razvojnih, ekonomskih in družbenih modelov

 

Spopad med različnimi deli civilne družbe je in bo verjetno še pokazal, da obstajata dva razvojna modela Slovenije. Eden, ki se je v naši družbi že dodobra ustalil in pognal svoje lovke v vsaki pori družbenega dogajanja, in drugi, ki poizkuša najti pot za naprej. Prvi ima podporo starejših in uveljavljenih elit. Zastopajo ga izkušeni (upokojeni) profesorji in izkušeni politiki strank s tradicijo, ki nas prepričujejo, da racionalni argumenti nimajo nikakršne zveze z napredkom. Prodajajo nam zgodbo o tem, da če bomo zaprli svoje meje za tujce, se dovolj izolirali in si nacionalno-ekonomskega napredka resnično želeli, bo ta prišel, verjetno kar neposredno iz nebes. Njihov razvojni model tako očitno temelji na izključevanju in čustvenih sloganih tipa "tujega nočemo, svojega ne damo". Druga stran pa se opira na sodobne študije, racionalne argumente in nekaj stoletij praktičnih izkušenj ter trdi, da nas le resen razmislek o preteklih napakah, odprtost za nove ideje in znanje ter mednarodno sodelovanje lahko pripeljejo v boljšo prihodnost. Le s sodelovanjem in odprtostjo za nove zamisli bomo lahko našli nove cilje, ki si jih ta družba zasluži. Po mnenju liberalcev  pot iz krize in v napredek vodi prek odpiranja meja za znanje, delovno silo, gibanje prebivalstva in seveda tudi kapital.

 

Medtem ko ena stran poizkuša razumno predati spoznanja in sporočila, se druga stran s telefoni na glavah in piščalkami v ustih odpravlja na trge in ulice delat kraval. Na eni strani smo otroci razsvetljenstva, ki verjamemo v znanstveno metodo, strokovne študije, podatke, odprtost, sodelovanje, napredek, svobodo. Nasproti nas pa so postmoderni religiozni ezoteriki, združeni s predkapitalističnimi  ostanki socialistične mladine, ki verujejo v to, da bo kmalu bolje, če se vodotesno zaprejo v svojo majhno lupino in dovolj dolgo čakajo, saj se bodo le tako ognili prostozidarski židovski zaroti, ki nas želi podrediti s pomočjo sil NATA, EU, OECD-ja in ostalih finančniško-kapitalističnih "smeti".

 

 

Prvi korak dolge poti

 

Na sobotni okrogli mizi podpornikov privatizacije smo lahko slišali podpornike akcije (Akrapovič, Batagel, Zakrajšek, …), ki so jasno povedali, da smo s to akcijo dosegli dosti več, kot so si sploh upali predstavljati, ko so akcijo v začetku podprli. V Slovenijo smo po njihovih besedah ponovno vnesli drznost,  sodobnost in upanje v to, da se ne pogrezamo nazaj v socializem, iz katerega smo ravnokar izšli, in da bomo končno prerasli koncept slovenskega konservativizma in spon nacionalnega kapitalizma. Slišali smo, da je nekdo le zbral pogum in povedal, da gospodarstvo ne more temeljiti na ustaljenih politično-gospodarsko-bančnih povezavah in da delovna mesta in prihodnost pripadajo tistim, ki znajo in upajo tvegati, ne pa tistim, ki poznajo in se skrivajo po kotičkih, ker nimajo ponuditi ne znanja ne drznosti.

 

Soočenje peticij za in proti prodaji državnega premoženja zato ni le še ena peticija. To soočenje bo, kot vse kaže, ponovno odprlo prostor za civilno družbeni dvoboj med racionalnimi argumenti in populističnim, konservativnim, socialistično-ezoteričnim nabijanjem. Odprl se bo prostor za razpravljanje o tem, ali želimo v Sloveniji stopiti naprej z zavedanjem, da je napredek možen s povezovanjem, rušenjem meja ter deljenjem znanja in izkušenj, ali pa se želimo s priklicem propadlih ideologij, ki temeljijo na populizmu, izolacionizmu in samozadostnosti še naprej pogrezati v preteklost. Peticija ZA privatizacijo je zato prvi korak dolge poti, ki nas čaka na potovanju napredku naproti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
2
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,318
02/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,264
03/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,899
04/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,277
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,472
06/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,236
07/
Operacija Ibiza: Kako je lažna Rusinja tik pred evropskimi volitvami potopila Svobodnjake in povzročila padec avstrijske vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,252
08/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 856
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,056
10/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,019