Komentar

Kaj je smoter peticije ZA privatizacijo

Peticija ZA privatizacijo je zato prvi korak dolge poti, ki nas čaka na potovanju napredku naproti.

12.02.2015 02:35
Piše: Jaka Šoba

Prepričujejo nas, da racionalni argumenti nimajo nikakršne zveze z napredkom.

V Slovenijo smo ponovno vnesli drznost,  sodobnost in upanje v to, da se ne pogrezamo nazaj v socializem, iz katerega smo ravnokar izšli, in da bomo končno prerasli koncept slovenskega konservativizma in spon nacionalnega kapitalizma.

 

Delovna mesta in prihodnost pripadajo tistim, ki znajo in upajo tvegati, ne pa tistim, ki poznajo in se skrivajo po kotičkih, ker nimajo ponuditi ne znanja ne drznosti.

Drugi del civilne družbe

 

Peticija v podporo privatizaciji je odprla novo poglavje v slovenskem družbenem in političnem prostoru. Če se je še pred nekaj tedni zdelo, da je slovenska civilna družba ujeta v ciklu obujanja mitologij, ki izvirajo iz propadlih političnih idej prejšnjega stoletja, je danes jasno, da v Sloveniji obstaja tudi alternativa, ki želi narediti korak naprej. Peticije ZA privatizacijo zato ne smemo razumeti kot enkratni dogodek v reakciji na peticijo proti privatizaciji, temveč kot prebujenje spečega dela civilne družbe in aktualizacijo racionalnega liberalnega diskurza, ki smo ga v Sloveniji pogrešali.

 

 

Zahvala peticiji proti privatizaciji

 

In za vse to se moramo zahvaliti nasprotnikom privatizacije. Največja dodana vrednost peticije proti razprodaji je ta, da je liberalce končno nekdo oziroma nekaj toliko "ziritiral", da so zapustili udobne fotelje, iz katerih tako radi kritizirajo, in se spravili v akcijo. Ko so nasprotniki privatizacije zapisali, da "večina prebivalstva, torej pravih lastnikov državnega premoženja, meni, da je prodaja škodljiva in jo zavrača," je liberalcem očitno končno pritisk narasel do te mere, da jim je dvignilo pokrovko in so se podali v akcijo. Kdo pa mislijo, da so Mencinger, EIPF, Mladina, Združena levica in ostala samooklicana "večina prebivalstva"? Kdo jim daje pravico, da se proglašajo za večino in kot večina nastopajo v medijih in državnem zboru? Od kje jim legitimiteta, da v imenu "večine" še naprej predavajo nauke in trobezljajo neumnosti, ki so nas pripeljale v trenutno obupno gospodarsko, ekonomsko, socialno in družbeno stanje?

 

Samodržci, ki so jih polna usta demokracije, so se brez težav oklicali za predstavnike civilne družbe. Že od samega začetka namen peticije ZA privatizacijo zato ni bil zbrati več podpisov ali več bolj eminentnih podpornikov, kot jih je zbrala peticija proti privatizaciji. Namen je bil pokazati, da si del slovenskega prebivalstva, medijev, uglednežev in drugih jemlje pravico govoriti v imenu nas vseh, ker so prepričani, da jim to zaradi nekih neznanih razlogov pripada. Prepričani so, da imajo mandat za zagovarjanje stališča civilne družbe. Zbiranje podpisov tistih, ki smo za, tako ni bila tekma v štetju glasov ali tehtanju teže podpornikov. Vse skupaj je zelo jasen in glasen "stop" za vse, ki zavajajo in si drznejo govoriti v našem imenu, ne da bi jim to kdorkoli dovolil. Peticija ZA privatizacijo je protest proti izrabi civilne družbe v namen promocije samo ene ideološke smeri.

 

Liberalni del civilne družbe je očitno ocenil, da se mora bolj aktivno vključiti v politiko in jasneje zastopati lastna stališča. Politika namreč ni le domena političnih strank. Ključen del pri razvoju družbe mora imeti civilna družba, ki lahko ravno prek zavzemanja stališč skozi civilne iniciative in peticije izrazi svoj pogled na določeno tematiko in sproži o njej pogovor. Če smo do sedaj bili priča angažmaju civilne družbe na levi in desni, je, kot vse kaže, od danes naprej za pričakovati tudi angažma liberalcev.

 

 

Spopad razvojnih, ekonomskih in družbenih modelov

 

Spopad med različnimi deli civilne družbe je in bo verjetno še pokazal, da obstajata dva razvojna modela Slovenije. Eden, ki se je v naši družbi že dodobra ustalil in pognal svoje lovke v vsaki pori družbenega dogajanja, in drugi, ki poizkuša najti pot za naprej. Prvi ima podporo starejših in uveljavljenih elit. Zastopajo ga izkušeni (upokojeni) profesorji in izkušeni politiki strank s tradicijo, ki nas prepričujejo, da racionalni argumenti nimajo nikakršne zveze z napredkom. Prodajajo nam zgodbo o tem, da če bomo zaprli svoje meje za tujce, se dovolj izolirali in si nacionalno-ekonomskega napredka resnično želeli, bo ta prišel, verjetno kar neposredno iz nebes. Njihov razvojni model tako očitno temelji na izključevanju in čustvenih sloganih tipa "tujega nočemo, svojega ne damo". Druga stran pa se opira na sodobne študije, racionalne argumente in nekaj stoletij praktičnih izkušenj ter trdi, da nas le resen razmislek o preteklih napakah, odprtost za nove ideje in znanje ter mednarodno sodelovanje lahko pripeljejo v boljšo prihodnost. Le s sodelovanjem in odprtostjo za nove zamisli bomo lahko našli nove cilje, ki si jih ta družba zasluži. Po mnenju liberalcev  pot iz krize in v napredek vodi prek odpiranja meja za znanje, delovno silo, gibanje prebivalstva in seveda tudi kapital.

 

Medtem ko ena stran poizkuša razumno predati spoznanja in sporočila, se druga stran s telefoni na glavah in piščalkami v ustih odpravlja na trge in ulice delat kraval. Na eni strani smo otroci razsvetljenstva, ki verjamemo v znanstveno metodo, strokovne študije, podatke, odprtost, sodelovanje, napredek, svobodo. Nasproti nas pa so postmoderni religiozni ezoteriki, združeni s predkapitalističnimi  ostanki socialistične mladine, ki verujejo v to, da bo kmalu bolje, če se vodotesno zaprejo v svojo majhno lupino in dovolj dolgo čakajo, saj se bodo le tako ognili prostozidarski židovski zaroti, ki nas želi podrediti s pomočjo sil NATA, EU, OECD-ja in ostalih finančniško-kapitalističnih "smeti".

 

 

Prvi korak dolge poti

 

Na sobotni okrogli mizi podpornikov privatizacije smo lahko slišali podpornike akcije (Akrapovič, Batagel, Zakrajšek, …), ki so jasno povedali, da smo s to akcijo dosegli dosti več, kot so si sploh upali predstavljati, ko so akcijo v začetku podprli. V Slovenijo smo po njihovih besedah ponovno vnesli drznost,  sodobnost in upanje v to, da se ne pogrezamo nazaj v socializem, iz katerega smo ravnokar izšli, in da bomo končno prerasli koncept slovenskega konservativizma in spon nacionalnega kapitalizma. Slišali smo, da je nekdo le zbral pogum in povedal, da gospodarstvo ne more temeljiti na ustaljenih politično-gospodarsko-bančnih povezavah in da delovna mesta in prihodnost pripadajo tistim, ki znajo in upajo tvegati, ne pa tistim, ki poznajo in se skrivajo po kotičkih, ker nimajo ponuditi ne znanja ne drznosti.

 

Soočenje peticij za in proti prodaji državnega premoženja zato ni le še ena peticija. To soočenje bo, kot vse kaže, ponovno odprlo prostor za civilno družbeni dvoboj med racionalnimi argumenti in populističnim, konservativnim, socialistično-ezoteričnim nabijanjem. Odprl se bo prostor za razpravljanje o tem, ali želimo v Sloveniji stopiti naprej z zavedanjem, da je napredek možen s povezovanjem, rušenjem meja ter deljenjem znanja in izkušenj, ali pa se želimo s priklicem propadlih ideologij, ki temeljijo na populizmu, izolacionizmu in samozadostnosti še naprej pogrezati v preteklost. Peticija ZA privatizacijo je zato prvi korak dolge poti, ki nas čaka na potovanju napredku naproti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
14
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,954
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,186
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,111
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,624
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,829
06/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,302
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,269
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,038
09/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 891
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,386