Komentar

Kaj je smoter peticije ZA privatizacijo

Peticija ZA privatizacijo je zato prvi korak dolge poti, ki nas čaka na potovanju napredku naproti.

12.02.2015 02:35
Piše: Jaka Šoba

Prepričujejo nas, da racionalni argumenti nimajo nikakršne zveze z napredkom.

V Slovenijo smo ponovno vnesli drznost,  sodobnost in upanje v to, da se ne pogrezamo nazaj v socializem, iz katerega smo ravnokar izšli, in da bomo končno prerasli koncept slovenskega konservativizma in spon nacionalnega kapitalizma.

 

Delovna mesta in prihodnost pripadajo tistim, ki znajo in upajo tvegati, ne pa tistim, ki poznajo in se skrivajo po kotičkih, ker nimajo ponuditi ne znanja ne drznosti.

Drugi del civilne družbe

 

Peticija v podporo privatizaciji je odprla novo poglavje v slovenskem družbenem in političnem prostoru. Če se je še pred nekaj tedni zdelo, da je slovenska civilna družba ujeta v ciklu obujanja mitologij, ki izvirajo iz propadlih političnih idej prejšnjega stoletja, je danes jasno, da v Sloveniji obstaja tudi alternativa, ki želi narediti korak naprej. Peticije ZA privatizacijo zato ne smemo razumeti kot enkratni dogodek v reakciji na peticijo proti privatizaciji, temveč kot prebujenje spečega dela civilne družbe in aktualizacijo racionalnega liberalnega diskurza, ki smo ga v Sloveniji pogrešali.

 

 

Zahvala peticiji proti privatizaciji

 

In za vse to se moramo zahvaliti nasprotnikom privatizacije. Največja dodana vrednost peticije proti razprodaji je ta, da je liberalce končno nekdo oziroma nekaj toliko "ziritiral", da so zapustili udobne fotelje, iz katerih tako radi kritizirajo, in se spravili v akcijo. Ko so nasprotniki privatizacije zapisali, da "večina prebivalstva, torej pravih lastnikov državnega premoženja, meni, da je prodaja škodljiva in jo zavrača," je liberalcem očitno končno pritisk narasel do te mere, da jim je dvignilo pokrovko in so se podali v akcijo. Kdo pa mislijo, da so Mencinger, EIPF, Mladina, Združena levica in ostala samooklicana "večina prebivalstva"? Kdo jim daje pravico, da se proglašajo za večino in kot večina nastopajo v medijih in državnem zboru? Od kje jim legitimiteta, da v imenu "večine" še naprej predavajo nauke in trobezljajo neumnosti, ki so nas pripeljale v trenutno obupno gospodarsko, ekonomsko, socialno in družbeno stanje?

 

Samodržci, ki so jih polna usta demokracije, so se brez težav oklicali za predstavnike civilne družbe. Že od samega začetka namen peticije ZA privatizacijo zato ni bil zbrati več podpisov ali več bolj eminentnih podpornikov, kot jih je zbrala peticija proti privatizaciji. Namen je bil pokazati, da si del slovenskega prebivalstva, medijev, uglednežev in drugih jemlje pravico govoriti v imenu nas vseh, ker so prepričani, da jim to zaradi nekih neznanih razlogov pripada. Prepričani so, da imajo mandat za zagovarjanje stališča civilne družbe. Zbiranje podpisov tistih, ki smo za, tako ni bila tekma v štetju glasov ali tehtanju teže podpornikov. Vse skupaj je zelo jasen in glasen "stop" za vse, ki zavajajo in si drznejo govoriti v našem imenu, ne da bi jim to kdorkoli dovolil. Peticija ZA privatizacijo je protest proti izrabi civilne družbe v namen promocije samo ene ideološke smeri.

 

Liberalni del civilne družbe je očitno ocenil, da se mora bolj aktivno vključiti v politiko in jasneje zastopati lastna stališča. Politika namreč ni le domena političnih strank. Ključen del pri razvoju družbe mora imeti civilna družba, ki lahko ravno prek zavzemanja stališč skozi civilne iniciative in peticije izrazi svoj pogled na določeno tematiko in sproži o njej pogovor. Če smo do sedaj bili priča angažmaju civilne družbe na levi in desni, je, kot vse kaže, od danes naprej za pričakovati tudi angažma liberalcev.

 

 

Spopad razvojnih, ekonomskih in družbenih modelov

 

Spopad med različnimi deli civilne družbe je in bo verjetno še pokazal, da obstajata dva razvojna modela Slovenije. Eden, ki se je v naši družbi že dodobra ustalil in pognal svoje lovke v vsaki pori družbenega dogajanja, in drugi, ki poizkuša najti pot za naprej. Prvi ima podporo starejših in uveljavljenih elit. Zastopajo ga izkušeni (upokojeni) profesorji in izkušeni politiki strank s tradicijo, ki nas prepričujejo, da racionalni argumenti nimajo nikakršne zveze z napredkom. Prodajajo nam zgodbo o tem, da če bomo zaprli svoje meje za tujce, se dovolj izolirali in si nacionalno-ekonomskega napredka resnično želeli, bo ta prišel, verjetno kar neposredno iz nebes. Njihov razvojni model tako očitno temelji na izključevanju in čustvenih sloganih tipa "tujega nočemo, svojega ne damo". Druga stran pa se opira na sodobne študije, racionalne argumente in nekaj stoletij praktičnih izkušenj ter trdi, da nas le resen razmislek o preteklih napakah, odprtost za nove ideje in znanje ter mednarodno sodelovanje lahko pripeljejo v boljšo prihodnost. Le s sodelovanjem in odprtostjo za nove zamisli bomo lahko našli nove cilje, ki si jih ta družba zasluži. Po mnenju liberalcev  pot iz krize in v napredek vodi prek odpiranja meja za znanje, delovno silo, gibanje prebivalstva in seveda tudi kapital.

 

Medtem ko ena stran poizkuša razumno predati spoznanja in sporočila, se druga stran s telefoni na glavah in piščalkami v ustih odpravlja na trge in ulice delat kraval. Na eni strani smo otroci razsvetljenstva, ki verjamemo v znanstveno metodo, strokovne študije, podatke, odprtost, sodelovanje, napredek, svobodo. Nasproti nas pa so postmoderni religiozni ezoteriki, združeni s predkapitalističnimi  ostanki socialistične mladine, ki verujejo v to, da bo kmalu bolje, če se vodotesno zaprejo v svojo majhno lupino in dovolj dolgo čakajo, saj se bodo le tako ognili prostozidarski židovski zaroti, ki nas želi podrediti s pomočjo sil NATA, EU, OECD-ja in ostalih finančniško-kapitalističnih "smeti".

 

 

Prvi korak dolge poti

 

Na sobotni okrogli mizi podpornikov privatizacije smo lahko slišali podpornike akcije (Akrapovič, Batagel, Zakrajšek, …), ki so jasno povedali, da smo s to akcijo dosegli dosti več, kot so si sploh upali predstavljati, ko so akcijo v začetku podprli. V Slovenijo smo po njihovih besedah ponovno vnesli drznost,  sodobnost in upanje v to, da se ne pogrezamo nazaj v socializem, iz katerega smo ravnokar izšli, in da bomo končno prerasli koncept slovenskega konservativizma in spon nacionalnega kapitalizma. Slišali smo, da je nekdo le zbral pogum in povedal, da gospodarstvo ne more temeljiti na ustaljenih politično-gospodarsko-bančnih povezavah in da delovna mesta in prihodnost pripadajo tistim, ki znajo in upajo tvegati, ne pa tistim, ki poznajo in se skrivajo po kotičkih, ker nimajo ponuditi ne znanja ne drznosti.

 

Soočenje peticij za in proti prodaji državnega premoženja zato ni le še ena peticija. To soočenje bo, kot vse kaže, ponovno odprlo prostor za civilno družbeni dvoboj med racionalnimi argumenti in populističnim, konservativnim, socialistično-ezoteričnim nabijanjem. Odprl se bo prostor za razpravljanje o tem, ali želimo v Sloveniji stopiti naprej z zavedanjem, da je napredek možen s povezovanjem, rušenjem meja ter deljenjem znanja in izkušenj, ali pa se želimo s priklicem propadlih ideologij, ki temeljijo na populizmu, izolacionizmu in samozadostnosti še naprej pogrezati v preteklost. Peticija ZA privatizacijo je zato prvi korak dolge poti, ki nas čaka na potovanju napredku naproti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,134
02/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,957
03/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,389
04/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,239
05/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,960
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,235
07/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,410
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,131
09/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,073
10/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 798