Komentar

Kaj je smoter peticije ZA privatizacijo

Peticija ZA privatizacijo je zato prvi korak dolge poti, ki nas čaka na potovanju napredku naproti.

12.02.2015 02:35
Piše: Jaka Šoba

Prepričujejo nas, da racionalni argumenti nimajo nikakršne zveze z napredkom.

V Slovenijo smo ponovno vnesli drznost,  sodobnost in upanje v to, da se ne pogrezamo nazaj v socializem, iz katerega smo ravnokar izšli, in da bomo končno prerasli koncept slovenskega konservativizma in spon nacionalnega kapitalizma.

 

Delovna mesta in prihodnost pripadajo tistim, ki znajo in upajo tvegati, ne pa tistim, ki poznajo in se skrivajo po kotičkih, ker nimajo ponuditi ne znanja ne drznosti.

Drugi del civilne družbe

 

Peticija v podporo privatizaciji je odprla novo poglavje v slovenskem družbenem in političnem prostoru. Če se je še pred nekaj tedni zdelo, da je slovenska civilna družba ujeta v ciklu obujanja mitologij, ki izvirajo iz propadlih političnih idej prejšnjega stoletja, je danes jasno, da v Sloveniji obstaja tudi alternativa, ki želi narediti korak naprej. Peticije ZA privatizacijo zato ne smemo razumeti kot enkratni dogodek v reakciji na peticijo proti privatizaciji, temveč kot prebujenje spečega dela civilne družbe in aktualizacijo racionalnega liberalnega diskurza, ki smo ga v Sloveniji pogrešali.

 

 

Zahvala peticiji proti privatizaciji

 

In za vse to se moramo zahvaliti nasprotnikom privatizacije. Največja dodana vrednost peticije proti razprodaji je ta, da je liberalce končno nekdo oziroma nekaj toliko "ziritiral", da so zapustili udobne fotelje, iz katerih tako radi kritizirajo, in se spravili v akcijo. Ko so nasprotniki privatizacije zapisali, da "večina prebivalstva, torej pravih lastnikov državnega premoženja, meni, da je prodaja škodljiva in jo zavrača," je liberalcem očitno končno pritisk narasel do te mere, da jim je dvignilo pokrovko in so se podali v akcijo. Kdo pa mislijo, da so Mencinger, EIPF, Mladina, Združena levica in ostala samooklicana "večina prebivalstva"? Kdo jim daje pravico, da se proglašajo za večino in kot večina nastopajo v medijih in državnem zboru? Od kje jim legitimiteta, da v imenu "večine" še naprej predavajo nauke in trobezljajo neumnosti, ki so nas pripeljale v trenutno obupno gospodarsko, ekonomsko, socialno in družbeno stanje?

 

Samodržci, ki so jih polna usta demokracije, so se brez težav oklicali za predstavnike civilne družbe. Že od samega začetka namen peticije ZA privatizacijo zato ni bil zbrati več podpisov ali več bolj eminentnih podpornikov, kot jih je zbrala peticija proti privatizaciji. Namen je bil pokazati, da si del slovenskega prebivalstva, medijev, uglednežev in drugih jemlje pravico govoriti v imenu nas vseh, ker so prepričani, da jim to zaradi nekih neznanih razlogov pripada. Prepričani so, da imajo mandat za zagovarjanje stališča civilne družbe. Zbiranje podpisov tistih, ki smo za, tako ni bila tekma v štetju glasov ali tehtanju teže podpornikov. Vse skupaj je zelo jasen in glasen "stop" za vse, ki zavajajo in si drznejo govoriti v našem imenu, ne da bi jim to kdorkoli dovolil. Peticija ZA privatizacijo je protest proti izrabi civilne družbe v namen promocije samo ene ideološke smeri.

 

Liberalni del civilne družbe je očitno ocenil, da se mora bolj aktivno vključiti v politiko in jasneje zastopati lastna stališča. Politika namreč ni le domena političnih strank. Ključen del pri razvoju družbe mora imeti civilna družba, ki lahko ravno prek zavzemanja stališč skozi civilne iniciative in peticije izrazi svoj pogled na določeno tematiko in sproži o njej pogovor. Če smo do sedaj bili priča angažmaju civilne družbe na levi in desni, je, kot vse kaže, od danes naprej za pričakovati tudi angažma liberalcev.

 

 

Spopad razvojnih, ekonomskih in družbenih modelov

 

Spopad med različnimi deli civilne družbe je in bo verjetno še pokazal, da obstajata dva razvojna modela Slovenije. Eden, ki se je v naši družbi že dodobra ustalil in pognal svoje lovke v vsaki pori družbenega dogajanja, in drugi, ki poizkuša najti pot za naprej. Prvi ima podporo starejših in uveljavljenih elit. Zastopajo ga izkušeni (upokojeni) profesorji in izkušeni politiki strank s tradicijo, ki nas prepričujejo, da racionalni argumenti nimajo nikakršne zveze z napredkom. Prodajajo nam zgodbo o tem, da če bomo zaprli svoje meje za tujce, se dovolj izolirali in si nacionalno-ekonomskega napredka resnično želeli, bo ta prišel, verjetno kar neposredno iz nebes. Njihov razvojni model tako očitno temelji na izključevanju in čustvenih sloganih tipa "tujega nočemo, svojega ne damo". Druga stran pa se opira na sodobne študije, racionalne argumente in nekaj stoletij praktičnih izkušenj ter trdi, da nas le resen razmislek o preteklih napakah, odprtost za nove ideje in znanje ter mednarodno sodelovanje lahko pripeljejo v boljšo prihodnost. Le s sodelovanjem in odprtostjo za nove zamisli bomo lahko našli nove cilje, ki si jih ta družba zasluži. Po mnenju liberalcev  pot iz krize in v napredek vodi prek odpiranja meja za znanje, delovno silo, gibanje prebivalstva in seveda tudi kapital.

 

Medtem ko ena stran poizkuša razumno predati spoznanja in sporočila, se druga stran s telefoni na glavah in piščalkami v ustih odpravlja na trge in ulice delat kraval. Na eni strani smo otroci razsvetljenstva, ki verjamemo v znanstveno metodo, strokovne študije, podatke, odprtost, sodelovanje, napredek, svobodo. Nasproti nas pa so postmoderni religiozni ezoteriki, združeni s predkapitalističnimi  ostanki socialistične mladine, ki verujejo v to, da bo kmalu bolje, če se vodotesno zaprejo v svojo majhno lupino in dovolj dolgo čakajo, saj se bodo le tako ognili prostozidarski židovski zaroti, ki nas želi podrediti s pomočjo sil NATA, EU, OECD-ja in ostalih finančniško-kapitalističnih "smeti".

 

 

Prvi korak dolge poti

 

Na sobotni okrogli mizi podpornikov privatizacije smo lahko slišali podpornike akcije (Akrapovič, Batagel, Zakrajšek, …), ki so jasno povedali, da smo s to akcijo dosegli dosti več, kot so si sploh upali predstavljati, ko so akcijo v začetku podprli. V Slovenijo smo po njihovih besedah ponovno vnesli drznost,  sodobnost in upanje v to, da se ne pogrezamo nazaj v socializem, iz katerega smo ravnokar izšli, in da bomo končno prerasli koncept slovenskega konservativizma in spon nacionalnega kapitalizma. Slišali smo, da je nekdo le zbral pogum in povedal, da gospodarstvo ne more temeljiti na ustaljenih politično-gospodarsko-bančnih povezavah in da delovna mesta in prihodnost pripadajo tistim, ki znajo in upajo tvegati, ne pa tistim, ki poznajo in se skrivajo po kotičkih, ker nimajo ponuditi ne znanja ne drznosti.

 

Soočenje peticij za in proti prodaji državnega premoženja zato ni le še ena peticija. To soočenje bo, kot vse kaže, ponovno odprlo prostor za civilno družbeni dvoboj med racionalnimi argumenti in populističnim, konservativnim, socialistično-ezoteričnim nabijanjem. Odprl se bo prostor za razpravljanje o tem, ali želimo v Sloveniji stopiti naprej z zavedanjem, da je napredek možen s povezovanjem, rušenjem meja ter deljenjem znanja in izkušenj, ali pa se želimo s priklicem propadlih ideologij, ki temeljijo na populizmu, izolacionizmu in samozadostnosti še naprej pogrezati v preteklost. Peticija ZA privatizacijo je zato prvi korak dolge poti, ki nas čaka na potovanju napredku naproti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1945-2020: Nikdar več. Pomnimo. Zmagujemo.
20
05.05.2020 00:27
Obeleževanje 75. obletnice zmage v drugi svetovni vojni je v letošnjem maju pomemben mednarodni dogodek, ki naj bo globok ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.578
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 3.441
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.634
04/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.647
05/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.745
06/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.426
07/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.647
08/
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
Simona Rebolj
Ogledov: 2.607
09/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.249
10/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.454