Komentar

Petdeset odtenkov rdeče - o bližnjem kongresu SMC

Slovenija je v razmerah, ko se bo morala vsaka nova desna sredina soočiti z razbohoteno socialno demagogijo, kamor se kanalizira velik del sicer produktivnega družbenega nezadovoljstva. Nezadovoljstva z vlado SMC, ki ostaja lakaj sindikalističnih šefov in pojavna oblika vsemogočne državne birokracije. Liberalni prelom s socialističnim režimom ne bo mačji kašelj, kajti ta s svojimi ideološkimi aparati države suvereno obvladuje vse sfere

15.02.2015 21:46
Piše: Milan Balažic

Konec koncev je pri levičarskih strankah bila prihodnost vselej v funkciji preteklosti. Foto: www.mediaspeed.net, Obdelava: Portal Plus

V praznini stranke brez barve, vonja in okusa predsedniku Državnega zbora Brglezu ne preostane drugega, kot da Slovence vabi, naj se zgledujejo po borcih Pohorskega bataljona. Pa menda ne misli resno? Še kako, saj sam priznava, da v SMC "ne vedo več natanko, kako naprej".

 

Kratica SMC pomeni nadaljevanje socializma z drugimi (beri: tajkunskimi) sredstvi. Po svoji nedemokratičnosti, gospodarskih zablodah in socialni perverznosti spominja na socializem LDS, kjer so leta 1994 z združitvijo vulgoliberalcev in socialistov socialisti postali liberalci, še zadnji liberalci pa socialisti. 

 

Sindikati so največja tiha socialistična stranka.

Pred nekaj dnevi je predsednik vlade Miro Cerar v pogovoru za STA za marec napovedal kongres Stranke Mira Cerarja (SMC), ki naj bi na dnevnem redu imel tudi spremembo imena stranke. K slednjemu se še povrnemo, kajti ključni Cerarjev poudarek je bil na razmerjih med EU, Grčijo in Slovenijo. Takole je dejal: "Slovenija zato ne more in ne sme pristati na kakršen koli odpis dolga ali kakršen koli ukrep, ki bi Grčijo razbremenil njene objektivne zavezanosti k strukturnim reformam".

 

Slovenija, žal, v tem pogledu ni Grčija: vlada SMC se ne čuti zavezana resnim strukturnim reformam, ker je pritisk iz Bruslja popustil. Za Cerarja so namreč samo Grki tisti, ki "morajo opraviti osnovne naloge, h katerim so se zavezali". Za Slovenijo pa si Cerar nasprotno "želi manjšega pritiska evropskih pravil", da bi glede nujnih reform, po katerih gospodarstvo kliče že desetletje in več, lahko še naprej in obilno počel nič in vozil nazaj v prihodnost. Konec koncev je pri levičarskih strankah bila prihodnost vselej v funkciji preteklosti: kaj spoštovanje ekonomije, po predsedniku vlade "moramo spoštovati zgodovino in se z njo pomiriti".

 

Ta fraza je samo nov način, kako SMC nadaljuje levičarski kulturni boj, da ji ta prinese obupno potrebno podporo volivcev, ki iz meseca v mesec rapidno pada. V praznini stranke brez barve, vonja in okusa predsedniku Državnega zbora Brglezu ne preostane drugega, kot da Slovence vabi, naj se zgledujejo po borcih Pohorskega bataljona. Pa menda ne misli resno? Še kako, saj sam priznava, da v SMC "ne vedo več natanko, kako naprej". Samokritika je na mestu: "SMC je izgubila zalet, odločnost, voljo in navdih za nove skupne cilje" - kot da lahko izgubiš nekaj, kar nikoli nisi imel. Po tovarišu Brglezu "je treba za prihodnost ohranjati spomin na preteklost", ker je pod vladavino SMC naša prihodnost nedvomno oblikovana po naši preteklosti, z eno besedo – revščini. Ker sodi po sebi in svoji kliki, sredi te relativne slovenske revščine Brglez še vedno vidi "relativno blagostanje". Toliko oba prvaka pred kongresom SMC o sposobnosti prepoznavanja načela realnosti. In toliko o stranki, kjer se zdi, da sta tako Cerar kot Brglez sledila Nietzschejevemu nasvetu: "Prizadevaš si, da bi se pomnožil? Poišči si ničle!"  

 

V skladu s Cerarjevimi in Brglezovimi besedami predlagam tudi preimenovanje SMC: Socializem Mira Cerarja. S takšnim preimenovanjem stranka ubije tri muhe na en mah: a) ni potrebno menjati kratice, ki je postala sinonim za še eno nesposobno vlado; b) ohranja arhaični kult osebnosti utemeljitelja stranke, ki ima ves čas na svetu, da se usede, pogovori, in dobro premisli, preden ne stori ničesar; in c) s pravim imenom "socializem" je poimenovana praktična dejavnost bohotne pogoltne države, ki v popolni brez-idejnosti SMC lahko računa na svojo večnost.

 

Obenem bo to glasni opomin, da socializem v Sloveniji ni zgodovina in da ga vse preveč radi štejemo v preteklost. SMC je s svojo reformno nedejavnostjo novi glavni podpornik mrhovinarskega socializma, virulentne bolezenske klice, ki deluje iracionalno, toda v svoji iracionalnosti skrajno metodično in brutalno. Tokrat imamo opravka s simbolno brutalnostjo: nekdanja realna brutalnost ni več potrebna, saj se dresura državljanov dogaja ob naslonitvi na kompleks bogate proti-liberalne ideologije in vsakovrstne skrajno-levičarske, komunistične in sindikalistične parole. 

 

Kratica SMC pomeni nadaljevanje socializma z drugimi (beri: tajkunskimi) sredstvi. Po svoji nedemokratičnosti, gospodarskih zablodah in socialni perverznosti spominja na socializem LDS, kjer so leta 1994 z združitvijo vulgoliberalcev in socialistov socialisti postali liberalci, še zadnji liberalci pa socialisti. Nespodkopana trdnjava starega reda je po montiranem razpadu Demosa pregazila zmerne krščanske demokrate, demokrate in liberalce ter tako paralizirala meščanske stranke. V Sloveniji se je zgodilo nekaj usodnega: socializem je dobil čas, da se ves pomlajen postavi nasproti slovenski pomladi. Ideja dokončanja slovenske demokratične revolucije s preloma osemdesetih v devetdeseta leta prejšnjega stoletja je bila za dolgo vrsto let pregnana v geto razumniških diskusij. Tudi ko je začela Slovenija po letu 2008 gospodarsko in politično propadati, je ta ideja ostala nemočna in životari naprej le zato, da se jo smeši kot nepoboljšljivo politično romantiko. Tako so se volilni odstotki liberalnih in konservativnih sil vse bolj zmanjševali: kar je bilo označeno za "desnico", ni moglo na dolgi rok uspeti – zakaj? – zato, ker so še vedno misli vladajočega socialističnega razreda vladajoče misli. Vladani se identificirajo s svojimi socialističnimi gospodarji, da bi tudi njim v naročje padla kakšna drobtinica. Ali pa jim je za politiko itak mar toliko kot za lanski sneg: "naivni" pozivi k apolitičnosti delajo uslugo zgolj vladajoči socialistični eliti.

 

Ta je dosegla to, da so v Sloveniji nedolžni predlogi za minimalne reforme v prid gospodarstva, svobodnejšega podjetništva in tujih investicij, razvpiti za neo-liberalizem in desni radikalizem. Prav, potem velja naslednje: če smo vsi liberalci neo-liberalci, ste vsi SMC-jevci boljševiki. A tako ne pridemo daleč, še manj pa pomagamo izmučeni Sloveniji. Njena politična nestabilnost izhaja že iz dejstva, da je tranzicijska desnica (SDS) preslabotna za prevzem oblasti, tranzicijska levica (SMC, SD, DeSUS, bla, bla) je prešibka, da bi jo lahko utrdila, edina doslejšnja resna desna sredina (NSi) pa je na obrobju.

 

Slovenija je v razmerah, ko se bo morala vsaka nova desna sredina soočiti z razbohoteno socialno demagogijo, kamor se kanalizira velik del sicer produktivnega družbenega nezadovoljstva. Nezadovoljstva z vlado SMC, ki ostaja lakaj sindikalističnih šefov in pojavna oblika vsemogočne državne birokracije. Liberalni prelom s socialističnim režimom ne bo mačji kašelj, kajti ta s svojimi ideološkimi aparati države suvereno obvladuje vse sfere: v politiki vlada s socialistično večino v parlamentu, za vsak primer pa ima svoj komunistični podmladek tudi v opoziciji; večina medijev na čelu z osrednjim časnikom "Delo" objavlja vse, kar je zaukazano iz kabineta predsednika vlade; pravna država je prestreljena s "kučanovskimi" sodniki; v kulturi vladajo radikalne levičarske "alternative"; pri družinski vzgoji je car Tito očija in mamice, mladina pa poskakuje v ritmu socialistične nostalgije; v šoli se uči socialistično zgodovino, kdor poudarja vrednote slovenske osamosvojitve pa je slej ko prej ujet, izključen, sankcioniran; še v cerkvah domuje krščanski socializem. 

 

Kljub temu ni mesta brezupu: SMC – tako kot človek – umira od trenutka rojstva naprej. Njena smrt bo najplehkejša – ali kot pove v "Fenomenologiji duha" Hegel: "Smrt, ki nima večjega pomena kot prerezanje zeljnate glave ali požirek vode." Toda k temu Hegel opozarja: prvi pogoj za uresničitev liberalne ideje je "postati pokončni državljan dobre države". Tako smo sebe razumeli v osemdesetih letih in šli na barikade, tako je potreben še en naskok, še ta napor. Takšnih pokončnih državljanov na kongresu SMC ne boste videli. Lahko pa boste spremljali neskončne moralistične lamentacije podrepnih muh, ki bodo spominjale na koncil v Konstanci. Tam so namreč cerkveni očetje tožili nad pregrešnim življenjem papežev in tarnali o nujnosti etične spremembe. Takrat je imel kardinal Pierre d'Ailly vsega dovolj in je zarohnel: "Samo še hudič v lastni osebi lahko reši katoliško cerkev, vi pa zahtevate angele!" Samo še hudič – liberalizem, privatizacija, pravna država, tuje investicije itd. – lahko reši Slovenijo, Cerar pa zahteva socialistično etiko! Torej: SMC? Nein, danke!

 

 

Prevod "Nein, danke!": Ne, hvala!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
13
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,948
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,176
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,107
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,616
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,821
06/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,296
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,257
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,022
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,376
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,574