Komentar

Kdo je tu neoliberalec?

Z javno debato predprejšnjo soboto in včerajšnjo predajo podpisov pod Peticijo za privatizacijo predsedniku državnega zbora se je ta akcija uspešno zaključila. Cilj, pokazati, da med ljudmi o privatizaciji ne obstaja zgolj eno mnenje, je bil dosežen.

16.02.2015 20:11
Piše: Marko Pavlišič

Dejansko ne vemo, kaj bi s podjetji v državni lasti sploh počeli.

Potrebno je bilo pokazati, da mnenje demosa, se pravi mnenje, ki v demokraciji šteje največ, ni takšno, kot so si ga želeli nekateri uzurpirati.

Moje osebno mnenje je, da bi lahko zaključili že prej. Potrebno je bilo pokazati, da mnenje demosa, se pravi mnenje, ki v demokraciji šteje največ, ni takšno, kot so si ga želeli nekateri uzurpirati. Se pa tovrstne debate, še manj pa odločitve, ne morejo izvajati na ulici, ampak znotraj za to predvidenih demokratičnih okvirjev. In vračilo v za to namenjen prostor je bilo potrebno čim prej.

 

Nasprotniki privatizacije so vztrajno ponavljali, da oni prodaji niti ne nasprotujejo, da pa nasprotujejo razprodaji in dodajali, da je potrebno najprej sprejeti strategijo, šele nato pa preiti k dejanjem. Strinjam se s tem, da potrebujemo strategijo upravljanja državnega premoženja. Predsednik vlade Miro Cerar jo je v enem od pogovorov na TV napovedal za januar 2015. Državni sekretar Dragonja pa je pred dnevi rok prestavil na marec.

 

To previdnost in premikanje rokov je enostavno razumeti, če vemo, da je bila strategija upravljanja državnega premoženja pripravljena že vsaj trikrat in tolikokrat tudi izgubljena. Prvo verzijo je pod vlado Boruta Pahorja pripravila AUKN, ki pa si je ni upala niti obravnavati. Pri drugi in tretji pa so čedalje pogostejši namigi, da sta vladi morali oditi ravno zato, ker sta imeli resen namen to področje urediti s strategijo.

 

Pa vendar strah, da bi lahko strategija povzročila padec tudi te vlade, verjetno ni edini razlog za počasnost. Vsaj tako dober razlog je tudi to, da dejansko ne vemo, kaj bi s podjetji v državni lasti sploh počeli. Čustveno smo navezani na našo družinsko srebrnino, razum pa kaže na to, da gre čedalje bolj za zarjavelo železo.

 

 

Občinska podjetja delajo za dobiček

 

Z jasnim pogledom, kaj dejansko želimo, in ne da enostavno želimo biti lastnik, imamo probleme na vseh področjih. Naj navedem konkretno. Naša občina (Trzin) je solastnik komunalnega podjetja (Prodnik). Občani naivno pričakujemo, da bodo komunalne storitve na ta način najbolj racionalno urejene. Ker je pač v interesu javnega podjetja, da zadovolji potrebe uporabnikov, in ne profit. Ampak glej ga zlomka. Lastniki, se pravi občine, podjetju priznavajo kar 5 % dobiček v prihodkih. Skratka, pri vsaki ceni storitve lahko podjetje uporabnikom poleg stroškov zaračuna še 5 % dobička.

 

Zakaj, če je interes javnega podjetja zadovoljevanje potreb uporabnikov in ne profit? Razlagi sta dve. Ker dobiček pripada ustanoviteljem, se pravi občinam, na ta način občine v bistvu podpirajo para davek. Popravljajo si prihodke. Ali pa se na ta način zbira denar v podjetju za morebitne potrebne investicije v prihodnje. Da bo takrat pač potrebna manjša udeležba občin. Smiselno? Ne. Od dobička mora namreč podjetje plačati davek državi. In ta del denarja občanov je za občane izgubljen.

 

V debatah, ali je bolje, da javne gospodarske službe opravljajo javna ali zasebna podjetja, pridemo po navadi do argumenta, da bo zasebno podjetje maksimiziralo svoj profit na način, da ne bo vzdrževalo infrastrukture in bo ob koncu koncesijske pogodbe pustilo za seboj razdejanje. 

 

Vsekakor možno in to se je v kakšnem primeru tudi že zgodilo. Zato je na to potrebno paziti ob sklepanju koncesijske pogodbe. 

 

Kako pa je bilo pri tem konkretno pri nas. Ker me je skrbelo, kako se vzdržuje naše vodovodno omrežje, sem za 10 let nazaj pregledal letna poročila našega komunalnega podjetja. In praktično v vsakem zasledil kakšen stavek na to temo. Po navadi je pisalo v smislu, da so se opravljala redna vzdrževalna dela in predvidena investicijska vzdrževanja. Da je stanje omrežja primerno in čedalje boljše, pa so kazali tudi konkretni podatki vodnih izgub v omrežju, ki so bili iz leta v leto manjše.

 

Do predlanskega leta, ko pa je bila po sprejemu uredbe o določanju cen komunalnih storitev omogočena sprememba cen javnih komunalnih storitev. Takrat nam je župan razložil, da zaradi zamrznjenih cen zadnjih 10 let v omrežje sploh nismo mogli nič vlagati, da pravega vzdrževanja sploh ni bilo, da je le-to v zelo slabem stanju in da je nujno izjemno povišanje cen. 

 

Kaj je sedaj res? Je res, da je javno podjetje dobro vzdrževalo omrežje, ali je res, da ga ni dobro vzdrževalo, ker so bile cene zamrznjene, in je zato nujna podražitev? In če je podražitev res nujna, ali je podjetje, javno podjetje, potem v poročilih zadnjih 10 let lagalo? Ali pa ima podjetje poleg tega, kar naj bi počelo, še druge, skrite namene? Da je bilo vzdrževanje primerno, da pa se je pojavila nova možnost, kako preko javnega podjetja od občanov stisniti še kakšen dodaten evro.

 

 

Ali naj dela najučinkovitejši ali naš?

 

Ali ne bi bilo bolje, če bi vnaprej jasno definirali storitve, ki jih mora podjetje za nas opravljati, definirali nadzor nad njimi in nato na razpisu izbrali najugodnejšega izvajalca? Namesto, da smo enostavno prisiljeni zaupati našemu(!) podjetju. Morda je res najugodnejše javno podjetje. Morda pa pač ne. Nadzor pa je potreben v enem ali drugem primeru, sicer se lahko po pretečenem obdobju koncesije znova znajdemo v enaki situaciji, kot smo se v naši občini lani, pa tudi še marsikateri drugi. Ko je bilo cene potrebno enormno povišati. Navkljub temu, da je podjetje v lasti občine, se pravi naše(!).

 

Dokler se ne bomo naučili podjetjem, katerih lastniki smo, postaviti ciljev, jasno izraziti svojih pričakovanj in tega tudi nadzorovati, ampak se bomo namesto tega zadovoljili s tem, da smo lastniki, bomo na milost in nemilost prepuščeni tistim, ki ta podjetja vodijo. In v večini primerov so se na tisto mesto spravili po politični poti.

 

Ko pa bomo znali svoja pričakovanja jasno artikulirati, jih preliti na papir, pa naj bo to v obliki strategije, koncesije ali skupščinskih sklepov, pa lastništvo sploh ne bo več pomembno. Ker dejansko je precej pomembnejše od lastništva upravljalca vode to, kako kvalitetna je ta voda, ali se omrežje izboljšuje ali poslabšuje in koliko za to plačujemo. In podobno velja tako za Telekom, Elektro pa tudi bolnišnice. Iluzija je, da je nekdo dober upravljalec zgolj zato, ker v statutu podjetja piše, da jim dobiček ni pomemben. Iluzija je toliko bolj jasna, če si navkljub zavezanosti, da ne delajo za dobiček, ta dobiček tudi določijo in ga obračunajo občanom.

 

Se pa ob tem poraja tudi zanimivo vprašanje, kdo je tu pravi neoliberalec? Tisti, ki želi na vsak način zadržati lastništvo v naših(!), se pravi svojih(!) rokah, ne glede na kvaliteto, ceno in dostopnost, ali tisti, ki daje prednost kvaliteti, ceni in dostopnosti, za lastništvo pa mu je vseeno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
2
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.418
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.821
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.907
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.987
05/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.475
06/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.543
07/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.574
08/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.135
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.049
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.165