Komentar

Kdo je tu neoliberalec?

Z javno debato predprejšnjo soboto in včerajšnjo predajo podpisov pod Peticijo za privatizacijo predsedniku državnega zbora se je ta akcija uspešno zaključila. Cilj, pokazati, da med ljudmi o privatizaciji ne obstaja zgolj eno mnenje, je bil dosežen.

16.02.2015 20:11
Piše: Marko Pavlišič

Dejansko ne vemo, kaj bi s podjetji v državni lasti sploh počeli.

Potrebno je bilo pokazati, da mnenje demosa, se pravi mnenje, ki v demokraciji šteje največ, ni takšno, kot so si ga želeli nekateri uzurpirati.

Moje osebno mnenje je, da bi lahko zaključili že prej. Potrebno je bilo pokazati, da mnenje demosa, se pravi mnenje, ki v demokraciji šteje največ, ni takšno, kot so si ga želeli nekateri uzurpirati. Se pa tovrstne debate, še manj pa odločitve, ne morejo izvajati na ulici, ampak znotraj za to predvidenih demokratičnih okvirjev. In vračilo v za to namenjen prostor je bilo potrebno čim prej.

 

Nasprotniki privatizacije so vztrajno ponavljali, da oni prodaji niti ne nasprotujejo, da pa nasprotujejo razprodaji in dodajali, da je potrebno najprej sprejeti strategijo, šele nato pa preiti k dejanjem. Strinjam se s tem, da potrebujemo strategijo upravljanja državnega premoženja. Predsednik vlade Miro Cerar jo je v enem od pogovorov na TV napovedal za januar 2015. Državni sekretar Dragonja pa je pred dnevi rok prestavil na marec.

 

To previdnost in premikanje rokov je enostavno razumeti, če vemo, da je bila strategija upravljanja državnega premoženja pripravljena že vsaj trikrat in tolikokrat tudi izgubljena. Prvo verzijo je pod vlado Boruta Pahorja pripravila AUKN, ki pa si je ni upala niti obravnavati. Pri drugi in tretji pa so čedalje pogostejši namigi, da sta vladi morali oditi ravno zato, ker sta imeli resen namen to področje urediti s strategijo.

 

Pa vendar strah, da bi lahko strategija povzročila padec tudi te vlade, verjetno ni edini razlog za počasnost. Vsaj tako dober razlog je tudi to, da dejansko ne vemo, kaj bi s podjetji v državni lasti sploh počeli. Čustveno smo navezani na našo družinsko srebrnino, razum pa kaže na to, da gre čedalje bolj za zarjavelo železo.

 

 

Občinska podjetja delajo za dobiček

 

Z jasnim pogledom, kaj dejansko želimo, in ne da enostavno želimo biti lastnik, imamo probleme na vseh področjih. Naj navedem konkretno. Naša občina (Trzin) je solastnik komunalnega podjetja (Prodnik). Občani naivno pričakujemo, da bodo komunalne storitve na ta način najbolj racionalno urejene. Ker je pač v interesu javnega podjetja, da zadovolji potrebe uporabnikov, in ne profit. Ampak glej ga zlomka. Lastniki, se pravi občine, podjetju priznavajo kar 5 % dobiček v prihodkih. Skratka, pri vsaki ceni storitve lahko podjetje uporabnikom poleg stroškov zaračuna še 5 % dobička.

 

Zakaj, če je interes javnega podjetja zadovoljevanje potreb uporabnikov in ne profit? Razlagi sta dve. Ker dobiček pripada ustanoviteljem, se pravi občinam, na ta način občine v bistvu podpirajo para davek. Popravljajo si prihodke. Ali pa se na ta način zbira denar v podjetju za morebitne potrebne investicije v prihodnje. Da bo takrat pač potrebna manjša udeležba občin. Smiselno? Ne. Od dobička mora namreč podjetje plačati davek državi. In ta del denarja občanov je za občane izgubljen.

 

V debatah, ali je bolje, da javne gospodarske službe opravljajo javna ali zasebna podjetja, pridemo po navadi do argumenta, da bo zasebno podjetje maksimiziralo svoj profit na način, da ne bo vzdrževalo infrastrukture in bo ob koncu koncesijske pogodbe pustilo za seboj razdejanje. 

 

Vsekakor možno in to se je v kakšnem primeru tudi že zgodilo. Zato je na to potrebno paziti ob sklepanju koncesijske pogodbe. 

 

Kako pa je bilo pri tem konkretno pri nas. Ker me je skrbelo, kako se vzdržuje naše vodovodno omrežje, sem za 10 let nazaj pregledal letna poročila našega komunalnega podjetja. In praktično v vsakem zasledil kakšen stavek na to temo. Po navadi je pisalo v smislu, da so se opravljala redna vzdrževalna dela in predvidena investicijska vzdrževanja. Da je stanje omrežja primerno in čedalje boljše, pa so kazali tudi konkretni podatki vodnih izgub v omrežju, ki so bili iz leta v leto manjše.

 

Do predlanskega leta, ko pa je bila po sprejemu uredbe o določanju cen komunalnih storitev omogočena sprememba cen javnih komunalnih storitev. Takrat nam je župan razložil, da zaradi zamrznjenih cen zadnjih 10 let v omrežje sploh nismo mogli nič vlagati, da pravega vzdrževanja sploh ni bilo, da je le-to v zelo slabem stanju in da je nujno izjemno povišanje cen. 

 

Kaj je sedaj res? Je res, da je javno podjetje dobro vzdrževalo omrežje, ali je res, da ga ni dobro vzdrževalo, ker so bile cene zamrznjene, in je zato nujna podražitev? In če je podražitev res nujna, ali je podjetje, javno podjetje, potem v poročilih zadnjih 10 let lagalo? Ali pa ima podjetje poleg tega, kar naj bi počelo, še druge, skrite namene? Da je bilo vzdrževanje primerno, da pa se je pojavila nova možnost, kako preko javnega podjetja od občanov stisniti še kakšen dodaten evro.

 

 

Ali naj dela najučinkovitejši ali naš?

 

Ali ne bi bilo bolje, če bi vnaprej jasno definirali storitve, ki jih mora podjetje za nas opravljati, definirali nadzor nad njimi in nato na razpisu izbrali najugodnejšega izvajalca? Namesto, da smo enostavno prisiljeni zaupati našemu(!) podjetju. Morda je res najugodnejše javno podjetje. Morda pa pač ne. Nadzor pa je potreben v enem ali drugem primeru, sicer se lahko po pretečenem obdobju koncesije znova znajdemo v enaki situaciji, kot smo se v naši občini lani, pa tudi še marsikateri drugi. Ko je bilo cene potrebno enormno povišati. Navkljub temu, da je podjetje v lasti občine, se pravi naše(!).

 

Dokler se ne bomo naučili podjetjem, katerih lastniki smo, postaviti ciljev, jasno izraziti svojih pričakovanj in tega tudi nadzorovati, ampak se bomo namesto tega zadovoljili s tem, da smo lastniki, bomo na milost in nemilost prepuščeni tistim, ki ta podjetja vodijo. In v večini primerov so se na tisto mesto spravili po politični poti.

 

Ko pa bomo znali svoja pričakovanja jasno artikulirati, jih preliti na papir, pa naj bo to v obliki strategije, koncesije ali skupščinskih sklepov, pa lastništvo sploh ne bo več pomembno. Ker dejansko je precej pomembnejše od lastništva upravljalca vode to, kako kvalitetna je ta voda, ali se omrežje izboljšuje ali poslabšuje in koliko za to plačujemo. In podobno velja tako za Telekom, Elektro pa tudi bolnišnice. Iluzija je, da je nekdo dober upravljalec zgolj zato, ker v statutu podjetja piše, da jim dobiček ni pomemben. Iluzija je toliko bolj jasna, če si navkljub zavezanosti, da ne delajo za dobiček, ta dobiček tudi določijo in ga obračunajo občanom.

 

Se pa ob tem poraja tudi zanimivo vprašanje, kdo je tu pravi neoliberalec? Tisti, ki želi na vsak način zadržati lastništvo v naših(!), se pravi svojih(!) rokah, ne glede na kvaliteto, ceno in dostopnost, ali tisti, ki daje prednost kvaliteti, ceni in dostopnosti, za lastništvo pa mu je vseeno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Pandemija ni zgolj katastrofa, ampak je tudi nova priložnost za doslej zamujene spremembe
8
09.04.2020 06:30
Koronavirus bomo lažje preživeli in tragične žrtve ne bodo povsem zastonj, če bo spopad z njim določneje pokazal na pretirane ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
9
08.04.2020 12:00
Pred nami sta dva velika praznika, ki sta oba tudi potencialno zelo rizična prav zaradi navade, da se v teh dneh zbiramo s ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Koronavirus in teorija črnega laboda
4
07.04.2020 21:30
Se bo po koncu pandemije kaj spremenilo? Bomo spoznali vrednost lokalnih trgovin in industrije, čeprav bo morda nekoliko dražja? ... Več.
Piše: Keith Miles
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,189
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,951
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,171
04/
Koronavirus in teorija črnega laboda
Keith Miles
Ogledov: 1,277
05/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,378
06/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,254
07/
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
Edvard Kadič
Ogledov: 1,360
08/
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
Bine Kordež
Ogledov: 987
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,078
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,998