Razpisni pogoji, zapisani na način, da jih izpolnjuje samo en izvajalec "na celinah izven Evrope"

Kot prvo se sprašujemo, koliko "drugih celin" je v Evropi. Franc Dolenc je namreč v razpisne pogoje za izvedbo "Analize stanja uporabe frekvenčnega spektra za elektronske komunikacijske storitve" vrinil zahtevo, da mora imeti "izvajalec" izkušnjo pri najmanj treh projektih regulatorjev "z drugih celin izven Evrope". AKOS (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS) torej z geografskimi omejitvami ne samo neokusno prireja razpisne pogoje za vnaprej privilegirane "prijatelje" ampak tudi ne pozna osnov geografije. Evrope izven nje same namreč ni. Niti kot celine. (Zanimivo ob tem je, da medtem ko Slovenija propagira domače, AKOS privilegira tisto, kar je celo izven celine.) 

Več kot očitno torej je, da je bil tudi razpis za "Analize stanja uporabe frekvenčnega spektra za elektronske komunikacijske storitve" popačen tako, da so bili pogoji pisani na kožo izvajalcu, ki ga ne odlikuje zgolj cena ali pa znanje, ampak geografska lega. Zelo malo izvajalcev ima poleg Evrope izkušnje še na "drugih celinah", sprašujemo pa se, čemu so ključne same po sebi. V najboljšem primeru ima lahko neko izkušnjo v Evropski uniji in izven. Tukaj pa je bil določen pogoj najmanj treh držav izven evropske celine. Povsem nelogičen pogoj, če seveda ne poznamo ozadja. To pa je, da je bil Franc Dolenc vnaprej dogovorjen s prijateljem in sodelavcem iz Avstrije Heinrichom Otrubo. 

Bizaren razpisni pogoj treh regulatorjev drugih celin izven Evrope – izsek iz razpisne dokumentacije

Nakazila v davčne oaze – 1000 evrov in več na dan

Pri preverjanju pogodb, sklenjenih med gospodom Heinrichom Otrubo in AKOS, nam je padel v oči podatek, da je gospod Otruba Avstrijski državljan. Otruba je bil nekoč tudi direktor avstrijske agencije/regulatorja, kakršen je AKOS, torej to, kar je danes Dolenc v Sloveniji. Zanimivo pa je, da ima sicer avstrijski državljan podjetje v davčni oazi – Liechtensteinu. Prednost plačevanja v davčne oaze je, poudarimo, tudi v tem, da te transakcije niso vidne v Supervizorju, ki ga je razvila Komisija za preprečevanje korupcije v Sloveniji. Namen programa je spremljanje porabe denarja državnih porabnikov denarja, kamor sodi tudi AKOS.  Žal pa ima program eno pomanjkljivost: ne prikazuje plačil v davčne oaze, s katerimi posluje Dolenc v imenu AKOS. Vredno pozornosti zagotovo je, da državna agencija najema svetovalca, ki ima svoj račun za poslovanje s slovenskim regulatorjem odprt v davčni oazi. 

Istemu svetovalcu 1.030 evrov na dan ali več

AKOS izda potrdilo o prisotnosti na lastnem seminarju, ki bo del vloge na razpisu, 14 dni pred razpisom

20. marca 2013 je AKOS Heinrichu Otrubi izdal potrdilo, da je slednji uspešno opravil seminar za AKOS v letu 2012. Zakaj je bilo izdano to potrdilo 20. marca 2013? Odgovor je preprost: AKOS je 3. aprila 2013, to je 14 dni pozneje, objavil razpis. To potrdilo z dne 20. marca 2013 pa je Otruba priložil temu razpisu. Na ta način je AKOS vnaprej zagotovil dodatne reference izvajalcu zgolj na podlagi predhodne udeležbe na seminarju, kar je bilo določeno vnaprej. AKOS je leta 2012 Otrubi najprej naročil 4-dnevni seminar za 6.000 evrov, po tem pa je  AKOS ta isti seminar uporabil, da je zagotovil dodatno referenco, s katero je izvajalec seminarja od AKOS dobil dodatnih 60.000 evrov.  Tudi teh 60.000 evrov je bilo nakaznih na račun v davčno oazo – Liechtenstein. Brez velikih zadržkov lahko trdimo, da je bil tudi razpis 3. aprila 2013 manipuliran in da je Otruba poznal vsebino razpisa, na katerem je bil izbran vnaprej. Tudi razpis z dne 3. aprila 2013 je vseboval določilo o izkušnjah "izven Evrope".

Potrdilo, ki ga je AKOS izdal Otrubi, da ga je Otruba nazaj predložill AKOSU in bil zopet izbran

Direktor AKOS Franc Dolenc je v letu 2014 zamolčal in prikril vse lobistične stike

Poleg vsega navadnega naj dodamo, da smo pri KPK (Komisiji za preprečevanje korupcije) preverili, ali je Direktor AKOS Franc Dolenc v letu 2014 prijavil kak lobistični stik. Brez heca: niti enega. V uredništvu imamo imena več posameznikov (predstavniki operaterjev, medijev itd.), ki so se v letu 2014 sestali z direktorjem AKOS in lobirali. Direktor AKOS ni prijavil niti enega stika.

Zaključek

Nakazila v davčne oaze, skrivanje lobističnih stikov pred KPK, izdajanje potrdil za prisotnost na lastnih seminarjih za potrebe razpisa, 14 dni pred njim samim, geografsko opredeljene reference v razpisnih pogojih "izvenevropskih celin", pisane na kožo "posvečenim", 1.000 evrov na dan za svetovanje itd. Da o prikrivanju cen iz javne dražbe javne dobrine, o čemer smo pisali na tej in tej povezavi, (sedaj je postala zaradi tega tajna) niti ne govorimo. Vse to si privošči državni urednik Franc Dolenc, medtem ko na ministrstvu in na njegovem AKOS pridigajo o transparentnosti. Ministrica Stanislava Setnikar Cankar in direktor Marjan Turk pa molčita. 

Zanima nas, koliko zadev bomo morali še razkriti, da se bodo državni organi nadzora in pregona zganili.