Komentar

Preplačali smo bančno luknjo. So what?*

Razprava o tem, kako smo baje bajno dokapitalizirali banke, je dosegla poden slovenske pameti na odboru državnega zbora za finance. Zakaj? Ker se bolj ukvarjamo s sanacijo bank, ki je končno le vrnila nekoliko verodostojnosti v Slovenijo, namesto da bi si končno nalili vina, zakaj smo vsi skupaj ustvarili tako ogromno bančno luknjo. In se v prihodnosti obnašali do sanacij pragmatično, ne pa politikantsko.

18.02.2015 18:42
Piše: Goran Novković

Tistim, ki so vladali med letoma 2004 in 2008, se je zagotovo prijetno smejalo. Morebitna forenzična preiskava se jih ne bo lotila.

Ključnih je tistih 107 ovadb, ki jih je omenil guverner, oziroma, ali se jih bodo preiskovalci in pravosodni sistem resno lotili. In ključno bi bilo, če bi poslanci naročili Vladi RS, naj naroči verodostojni neodvisni, tuji strokovni ustanovi, da opravi analizo, kaj vse je bilo v bančni luknji, in česa v njej ni bilo, pa smo se zaradi tega še bolj zadolžili kot samo zaradi bančne luknje. Tega najbrž ne bodo nikoli niti predlagali niti zahtevali. Ker bi preveč bolelo številne.

 

Kaj se torej skriva v gozdu? Predvsem to, kako zelo so nedosledni slovenski politiki in drugi akterji v tej zgodbi. Kako demagoško napadajo svoje nasprotnike in kako branijo svoje vrste.

Prejšnji teden, ko je izbruhnila domnevna afera o domnevno bajni dokapitalizaciji slovenskih bank in domnevnem oškodovanju imetnikov podrejenih obveznic, sem se o celoviti sliki pustil prepričevati dvema novinarjema, ki domnevno dobro poznata primer. Naključje je hotelo, da sta bila povsem nasprotnega mnenja. 

 

 

Podrejenci ali pod-rejenci?

 

Prvi je sledil pravni logiki. Trdil je, da so v Banki Slovenije storili napako, ko gre za izbris "podrejencev" (ta izraz ima, spet po naključju, zanimiv zven - pod-rejenci). Ne le v Banki Celje, ker so kljub pozitivnemu kapitalu v celoti izbrisali "podrejence", o čemer po mojem mnenju tudi guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec še ni dal prepričljivega odgovora. Dejal je namreč, da to povsem ne drži, ker so poslali ponudbe za dokapitalizacijo približno 30 osebam. A ne vemo, ali so vsi "podrejenci" za to vedeli. Drugi razlog v prid tej logiki novinarja pa naj bi bilo dejstvo, da v prospektu podrejenih obveznic baje piše, da imetniki izgubijo pravico le, če banka konča v stečaju. Stečaja pa ni bilo. 

 

Drugi je sledili vsebinski logiki. Je že res, kar se je zgodilo v Banki Celje. Ampak znano je bilo, da banka išče vlagatelje. Poleg tega bi itak končala v stečaju, če je ne bi dokapitalizirala država z davkoplačevalskim denarjem. Kar zadeva prospekt, pa naj bi bil takšen le tisti za obveznice, ki so jih prodajali na okencih Nove ljubljanske banke. Vse druge so domnevno kupovali dobro poučeni vlagatelji, ki so poznali stanje v bankah in ki bi jim moralo biti jasno, da tako visoki obljubljeni donosi niso nekaj, čemur bi bilo povsem zaupati.

 

Ne bom se spuščal v pravni, pravniški ali vsebinski prav. Namreč, čeprav je zgodba pomembna, šteje v celotni pripovedi o rabotah v slovenskih bankah, Banki Sloveniji, slovenskih vladah, pa tudi širše, le nekaj dreves v gozdu. Gozd pa najbolje razkrivajo razprave, kakršnim smo bili priče na komisiji državnega zbora za nadzor javnih financ v petek.

 

Kaj se torej skriva v gozdu? Predvsem to, kako zelo so nedosledni slovenski politiki in drugi akterji v tej zgodbi. Kako demagoško napadajo svoje nasprotnike in kako branijo svoje vrste.

 

 

Rejtingi proti guvernerju

 

"Poslanci zahtevajo forenzično preiskavo sanacije bančnega sistema, preiskovalno komisijo in ustrezne zakonodajne spremembe." To je bil ključni sklep s petkovega zasedanja komisije Državnega zbora za nadzor nad javnimi financami. K sreči jim je na koncu padlo na um, da bi bilo dobro vsaj zajeti obdobje od leta 2010 naprej, ne le 2013 in 2014, saj ima sanacija bank svoje vzroke v letih pred tem, pravzaprav še pred letom 2010. 

 

Na tem mestu je treba priznati guvernerju Banke Slovenije, da je modro pustil preiskavi in kazenskim ovadbam, naj pokažejo, kaj se je dogajalo v vseh letih pred letom 2013, in ni govoril na pamet kot številni drugi na seji. Pri čemer niso imeli desetine toliko znanja in vedenja o delovanju bančnega sistema kot guverner.

 

S tem ne želim braniti guvernerja. Naj se izkaže prek postopkov, ali je storil kako napako. Razumem pa ga, ko mora braniti tudi povsem razumljive postopke in stališča pred nekaterimi napadi, ki nimajo ne repa ne glave. Ali ko mora tratiti čas na takšni seji s poslanci, ki nedosledno napadajo nasprotnike ali branijo sebe, vmes pa si pokušajo še dvigovati rejtinge na plečih drugih.

 

 

Politični pamfleti namesto resne strokovne analize

 

Na kaj mislim? Na tri primere. 

 

Združena levica je prvotno predlagala forenzično raziskavo le za obdobje sanacije bank. Resda so pozneje takoj sprejeli predlog, da se ta preiskava podaljša v leto 2010, toda zdi se, da jim niti malce ni padlo na um, kako nedosledni so pri tem, ko vzamemo v ozir njihovo stališče proti privatizaciji. Pozor: predlog Združene levice je, da se forenzično poiščejo nepravilnosti v bankah od leta 2010 naprej. V državnih bankah pod državnim nadzorom. Ki ju ta ista Združena levica tako zelo čisla. Stranka, ki daje na piedestal državno lastnino, vlaga v državnem zboru zahtevo za forenzično preiskavo v državnih bankah!

 

Predstavnik socialnih demokratov se je ob koncu seje komisije pridušal, da sicer ne nasprotuje preiskavi. Da pa ne ve, če je ravno nujna, in se pri tem hitro prijel za informacijo guvernerja o 107 že podanih ovadbah v bankah, češ da organi pregona in pravosodja pa zdaj najbrž delajo na tem. Njegov nastop bi lahko ponazorili z dvema besedama nekdanjega njegovega šefa: "So what*? … Če bomo ob ovadbah imeli še preiskavo." A je poslanec SD dobro vedel, kaj govori. Kajti vse druge članice so bistveno hitreje zagnale bančno sanacijo, od leta 2009 naprej. Vlada njegovega nekdanjega šefa pa ne. Kar je seveda povzročilo še več škode.

 

Navsezadnje je zanimivo, da se ni odločil nihče predlagati forenzične preiskave že na primer od leta 2005 naprej, ko so se začeli množiti tajkunski krediti v bankah. Najbrž so menili, da takšne preiskave nikdar ne bo konec. Pravzaprav je itak vprašanje, kakšna neki bo sploh korist od nje. A tistim, ki so vladali med letoma 2004 in 2008, se je ob tem zagotovo prijetno smejalo. Morebitna forenzična preiskava se jih ne bo lotila.

 

So what*, če se jih ne bo lotila. Tudi tistim, ki se jih bo morda lotila, se najbrž ni treba preveč bati. Ključnih je tistih 107 ovadb, ki jih je omenil guverner, oziroma, ali se jih bodo preiskovalci in pravosodni sistem resno lotili. In ključno bi bilo, če bi poslanci naročili Vladi RS, naj naroči verodostojni neodvisni, tuji strokovni ustanovi, da opravi analizo, kaj vse je bilo v bančni luknji in česa v njej ni bilo, pa smo se zaradi tega še bolj zadolžili kot samo zaradi bančne luknje.

 

 

Vsesplošna gostija

 

Tega najbrž ne bodo nikoli niti predlagali niti zahtevali. Ker bi preveč bolelo številne. Poleg najbolj razvpitih tajkunskih kreditov bi se namreč na tapeti takoj znašlo več koalicijskih vlad, še kakšno vodstvo Banke Slovenije, številne banke, podjetja … Izkazalo pa bi se tudi, da je bila gostija bistveno širša, ker smo bili kratkoročnih koristi od zadolževanja bank, podjetij in države deležni vsi. Tudi sindikati, ki so blokirali reforme … Vsi smo bili deležni kratkoročnih koristi. Srednjeročno in dolgoročno jih bomo drago plačali.

 

To zadnje je gozd, vse drugo so samo drevesa.

-----

 

 

Kovčki proti demagogiji

 

Za konec še malce o sanaciji bank in stresnih testih. Decembra 2013 je bila v poslopju Banke Slovenije na obisku delegacija strokovnjakov iz Evropske unije, ki je pričujočim pojasnjevala metodologijo stresnih testov. V hodniku do dvorane, kjer je bilo predavanje, je bilo ogromno kovčkov, na katerih so bile nalepljene nalepke z različnih letališč. Očitno je šlo za delegacijo z bogatimi izkušnjami iz drugih držav. 

 

Ta obrobna zgodba veliko pove o slovenski miselnosti. Če bi namreč to resnično zgodbo poznalo več ljudi, najbrž ne bi veliko pomagalo. Stavim, da bi spet nastala dva tabora. Prvi tabor paranoikov bi trdil, da so morda ti strokovnjaki res bistveno bolj izkušeni, kot so naši poznavalci in "poznavalci", ampak prav to je tudi nevarno, ker nas lahko prinesejo naokoli. In bi, prikladno, vrgli na mizo trditev, da smo prav zato preplačali bančno luknjo.  

 

Drugi tabor frustrirancev pa bi trdil, da naj bodo naši kar tiho, ker vsakič, ko se oglasijo, samo branijo svoje interese pod krinko nacionalnega interesa. Pri čemer ne bi bili prav nič kritiki do morda napačne politike Evropske komisije.

 

Državljani, ki nimajo pojma, za kaj sploh gre, pa se lahko samo odločijo, ali bodo šli na severno ali na južno tribuno stadiona. In večina države se tako začne obnašati kot Green Dragonsi in Viole na tekmi Olimpije in Maribora. 

 

Zato je zgodba o bančni luknji in njeni sanaciji poučna. Pogosto v zadnjih letih slišimo, da so ljudje sami krivi, saj volimo takšne politike. Pa niso. Nikjer volivci nimajo dovolj znanja, da bi lahko presojali o tako zapletenih strokovnih zadevah. A politiki so drugje bolj pragmatični in so se pragmatično lotili tudi bančne luknje. Pa bolj državniški so, ker bolj pazijo, da so dobri gospodarji države. Pri nas pa z vsako novo sejo lahko spet gledamo borbo v ringu, polno ideološkega in politikantskega prerekanja.

 

Temu pa ne moremo več brezbrižno reči: "So what."

 

 

*Prevod: Pa kaj?

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
18
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
15
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,851
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,204
03/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,701
04/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,357
05/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,990
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,550
07/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,333
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,003
09/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 847
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 904