Komentar

Preplačali smo bančno luknjo. So what?*

Razprava o tem, kako smo baje bajno dokapitalizirali banke, je dosegla poden slovenske pameti na odboru državnega zbora za finance. Zakaj? Ker se bolj ukvarjamo s sanacijo bank, ki je končno le vrnila nekoliko verodostojnosti v Slovenijo, namesto da bi si končno nalili vina, zakaj smo vsi skupaj ustvarili tako ogromno bančno luknjo. In se v prihodnosti obnašali do sanacij pragmatično, ne pa politikantsko.

18.02.2015 18:42
Piše: Goran Novković

Tistim, ki so vladali med letoma 2004 in 2008, se je zagotovo prijetno smejalo. Morebitna forenzična preiskava se jih ne bo lotila.

Ključnih je tistih 107 ovadb, ki jih je omenil guverner, oziroma, ali se jih bodo preiskovalci in pravosodni sistem resno lotili. In ključno bi bilo, če bi poslanci naročili Vladi RS, naj naroči verodostojni neodvisni, tuji strokovni ustanovi, da opravi analizo, kaj vse je bilo v bančni luknji, in česa v njej ni bilo, pa smo se zaradi tega še bolj zadolžili kot samo zaradi bančne luknje. Tega najbrž ne bodo nikoli niti predlagali niti zahtevali. Ker bi preveč bolelo številne.

 

Kaj se torej skriva v gozdu? Predvsem to, kako zelo so nedosledni slovenski politiki in drugi akterji v tej zgodbi. Kako demagoško napadajo svoje nasprotnike in kako branijo svoje vrste.

Prejšnji teden, ko je izbruhnila domnevna afera o domnevno bajni dokapitalizaciji slovenskih bank in domnevnem oškodovanju imetnikov podrejenih obveznic, sem se o celoviti sliki pustil prepričevati dvema novinarjema, ki domnevno dobro poznata primer. Naključje je hotelo, da sta bila povsem nasprotnega mnenja. 

 

 

Podrejenci ali pod-rejenci?

 

Prvi je sledil pravni logiki. Trdil je, da so v Banki Slovenije storili napako, ko gre za izbris "podrejencev" (ta izraz ima, spet po naključju, zanimiv zven - pod-rejenci). Ne le v Banki Celje, ker so kljub pozitivnemu kapitalu v celoti izbrisali "podrejence", o čemer po mojem mnenju tudi guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec še ni dal prepričljivega odgovora. Dejal je namreč, da to povsem ne drži, ker so poslali ponudbe za dokapitalizacijo približno 30 osebam. A ne vemo, ali so vsi "podrejenci" za to vedeli. Drugi razlog v prid tej logiki novinarja pa naj bi bilo dejstvo, da v prospektu podrejenih obveznic baje piše, da imetniki izgubijo pravico le, če banka konča v stečaju. Stečaja pa ni bilo. 

 

Drugi je sledili vsebinski logiki. Je že res, kar se je zgodilo v Banki Celje. Ampak znano je bilo, da banka išče vlagatelje. Poleg tega bi itak končala v stečaju, če je ne bi dokapitalizirala država z davkoplačevalskim denarjem. Kar zadeva prospekt, pa naj bi bil takšen le tisti za obveznice, ki so jih prodajali na okencih Nove ljubljanske banke. Vse druge so domnevno kupovali dobro poučeni vlagatelji, ki so poznali stanje v bankah in ki bi jim moralo biti jasno, da tako visoki obljubljeni donosi niso nekaj, čemur bi bilo povsem zaupati.

 

Ne bom se spuščal v pravni, pravniški ali vsebinski prav. Namreč, čeprav je zgodba pomembna, šteje v celotni pripovedi o rabotah v slovenskih bankah, Banki Sloveniji, slovenskih vladah, pa tudi širše, le nekaj dreves v gozdu. Gozd pa najbolje razkrivajo razprave, kakršnim smo bili priče na komisiji državnega zbora za nadzor javnih financ v petek.

 

Kaj se torej skriva v gozdu? Predvsem to, kako zelo so nedosledni slovenski politiki in drugi akterji v tej zgodbi. Kako demagoško napadajo svoje nasprotnike in kako branijo svoje vrste.

 

 

Rejtingi proti guvernerju

 

"Poslanci zahtevajo forenzično preiskavo sanacije bančnega sistema, preiskovalno komisijo in ustrezne zakonodajne spremembe." To je bil ključni sklep s petkovega zasedanja komisije Državnega zbora za nadzor nad javnimi financami. K sreči jim je na koncu padlo na um, da bi bilo dobro vsaj zajeti obdobje od leta 2010 naprej, ne le 2013 in 2014, saj ima sanacija bank svoje vzroke v letih pred tem, pravzaprav še pred letom 2010. 

 

Na tem mestu je treba priznati guvernerju Banke Slovenije, da je modro pustil preiskavi in kazenskim ovadbam, naj pokažejo, kaj se je dogajalo v vseh letih pred letom 2013, in ni govoril na pamet kot številni drugi na seji. Pri čemer niso imeli desetine toliko znanja in vedenja o delovanju bančnega sistema kot guverner.

 

S tem ne želim braniti guvernerja. Naj se izkaže prek postopkov, ali je storil kako napako. Razumem pa ga, ko mora braniti tudi povsem razumljive postopke in stališča pred nekaterimi napadi, ki nimajo ne repa ne glave. Ali ko mora tratiti čas na takšni seji s poslanci, ki nedosledno napadajo nasprotnike ali branijo sebe, vmes pa si pokušajo še dvigovati rejtinge na plečih drugih.

 

 

Politični pamfleti namesto resne strokovne analize

 

Na kaj mislim? Na tri primere. 

 

Združena levica je prvotno predlagala forenzično raziskavo le za obdobje sanacije bank. Resda so pozneje takoj sprejeli predlog, da se ta preiskava podaljša v leto 2010, toda zdi se, da jim niti malce ni padlo na um, kako nedosledni so pri tem, ko vzamemo v ozir njihovo stališče proti privatizaciji. Pozor: predlog Združene levice je, da se forenzično poiščejo nepravilnosti v bankah od leta 2010 naprej. V državnih bankah pod državnim nadzorom. Ki ju ta ista Združena levica tako zelo čisla. Stranka, ki daje na piedestal državno lastnino, vlaga v državnem zboru zahtevo za forenzično preiskavo v državnih bankah!

 

Predstavnik socialnih demokratov se je ob koncu seje komisije pridušal, da sicer ne nasprotuje preiskavi. Da pa ne ve, če je ravno nujna, in se pri tem hitro prijel za informacijo guvernerja o 107 že podanih ovadbah v bankah, češ da organi pregona in pravosodja pa zdaj najbrž delajo na tem. Njegov nastop bi lahko ponazorili z dvema besedama nekdanjega njegovega šefa: "So what*? … Če bomo ob ovadbah imeli še preiskavo." A je poslanec SD dobro vedel, kaj govori. Kajti vse druge članice so bistveno hitreje zagnale bančno sanacijo, od leta 2009 naprej. Vlada njegovega nekdanjega šefa pa ne. Kar je seveda povzročilo še več škode.

 

Navsezadnje je zanimivo, da se ni odločil nihče predlagati forenzične preiskave že na primer od leta 2005 naprej, ko so se začeli množiti tajkunski krediti v bankah. Najbrž so menili, da takšne preiskave nikdar ne bo konec. Pravzaprav je itak vprašanje, kakšna neki bo sploh korist od nje. A tistim, ki so vladali med letoma 2004 in 2008, se je ob tem zagotovo prijetno smejalo. Morebitna forenzična preiskava se jih ne bo lotila.

 

So what*, če se jih ne bo lotila. Tudi tistim, ki se jih bo morda lotila, se najbrž ni treba preveč bati. Ključnih je tistih 107 ovadb, ki jih je omenil guverner, oziroma, ali se jih bodo preiskovalci in pravosodni sistem resno lotili. In ključno bi bilo, če bi poslanci naročili Vladi RS, naj naroči verodostojni neodvisni, tuji strokovni ustanovi, da opravi analizo, kaj vse je bilo v bančni luknji in česa v njej ni bilo, pa smo se zaradi tega še bolj zadolžili kot samo zaradi bančne luknje.

 

 

Vsesplošna gostija

 

Tega najbrž ne bodo nikoli niti predlagali niti zahtevali. Ker bi preveč bolelo številne. Poleg najbolj razvpitih tajkunskih kreditov bi se namreč na tapeti takoj znašlo več koalicijskih vlad, še kakšno vodstvo Banke Slovenije, številne banke, podjetja … Izkazalo pa bi se tudi, da je bila gostija bistveno širša, ker smo bili kratkoročnih koristi od zadolževanja bank, podjetij in države deležni vsi. Tudi sindikati, ki so blokirali reforme … Vsi smo bili deležni kratkoročnih koristi. Srednjeročno in dolgoročno jih bomo drago plačali.

 

To zadnje je gozd, vse drugo so samo drevesa.

-----

 

 

Kovčki proti demagogiji

 

Za konec še malce o sanaciji bank in stresnih testih. Decembra 2013 je bila v poslopju Banke Slovenije na obisku delegacija strokovnjakov iz Evropske unije, ki je pričujočim pojasnjevala metodologijo stresnih testov. V hodniku do dvorane, kjer je bilo predavanje, je bilo ogromno kovčkov, na katerih so bile nalepljene nalepke z različnih letališč. Očitno je šlo za delegacijo z bogatimi izkušnjami iz drugih držav. 

 

Ta obrobna zgodba veliko pove o slovenski miselnosti. Če bi namreč to resnično zgodbo poznalo več ljudi, najbrž ne bi veliko pomagalo. Stavim, da bi spet nastala dva tabora. Prvi tabor paranoikov bi trdil, da so morda ti strokovnjaki res bistveno bolj izkušeni, kot so naši poznavalci in "poznavalci", ampak prav to je tudi nevarno, ker nas lahko prinesejo naokoli. In bi, prikladno, vrgli na mizo trditev, da smo prav zato preplačali bančno luknjo.  

 

Drugi tabor frustrirancev pa bi trdil, da naj bodo naši kar tiho, ker vsakič, ko se oglasijo, samo branijo svoje interese pod krinko nacionalnega interesa. Pri čemer ne bi bili prav nič kritiki do morda napačne politike Evropske komisije.

 

Državljani, ki nimajo pojma, za kaj sploh gre, pa se lahko samo odločijo, ali bodo šli na severno ali na južno tribuno stadiona. In večina države se tako začne obnašati kot Green Dragonsi in Viole na tekmi Olimpije in Maribora. 

 

Zato je zgodba o bančni luknji in njeni sanaciji poučna. Pogosto v zadnjih letih slišimo, da so ljudje sami krivi, saj volimo takšne politike. Pa niso. Nikjer volivci nimajo dovolj znanja, da bi lahko presojali o tako zapletenih strokovnih zadevah. A politiki so drugje bolj pragmatični in so se pragmatično lotili tudi bančne luknje. Pa bolj državniški so, ker bolj pazijo, da so dobri gospodarji države. Pri nas pa z vsako novo sejo lahko spet gledamo borbo v ringu, polno ideološkega in politikantskega prerekanja.

 

Temu pa ne moremo več brezbrižno reči: "So what."

 

 

*Prevod: Pa kaj?

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
0
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,307
02/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,251
03/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,880
04/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,262
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,463
06/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,230
07/
Operacija Ibiza: Kako je lažna Rusinja tik pred evropskimi volitvami potopila Svobodnjake in povzročila padec avstrijske vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,224
08/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,052
09/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 850
10/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,015