Komentar

Preplačali smo bančno luknjo. So what?*

Razprava o tem, kako smo baje bajno dokapitalizirali banke, je dosegla poden slovenske pameti na odboru državnega zbora za finance. Zakaj? Ker se bolj ukvarjamo s sanacijo bank, ki je končno le vrnila nekoliko verodostojnosti v Slovenijo, namesto da bi si končno nalili vina, zakaj smo vsi skupaj ustvarili tako ogromno bančno luknjo. In se v prihodnosti obnašali do sanacij pragmatično, ne pa politikantsko.

18.02.2015 18:42
Piše: Goran Novković

Tistim, ki so vladali med letoma 2004 in 2008, se je zagotovo prijetno smejalo. Morebitna forenzična preiskava se jih ne bo lotila.

Ključnih je tistih 107 ovadb, ki jih je omenil guverner, oziroma, ali se jih bodo preiskovalci in pravosodni sistem resno lotili. In ključno bi bilo, če bi poslanci naročili Vladi RS, naj naroči verodostojni neodvisni, tuji strokovni ustanovi, da opravi analizo, kaj vse je bilo v bančni luknji, in česa v njej ni bilo, pa smo se zaradi tega še bolj zadolžili kot samo zaradi bančne luknje. Tega najbrž ne bodo nikoli niti predlagali niti zahtevali. Ker bi preveč bolelo številne.

 

Kaj se torej skriva v gozdu? Predvsem to, kako zelo so nedosledni slovenski politiki in drugi akterji v tej zgodbi. Kako demagoško napadajo svoje nasprotnike in kako branijo svoje vrste.

Prejšnji teden, ko je izbruhnila domnevna afera o domnevno bajni dokapitalizaciji slovenskih bank in domnevnem oškodovanju imetnikov podrejenih obveznic, sem se o celoviti sliki pustil prepričevati dvema novinarjema, ki domnevno dobro poznata primer. Naključje je hotelo, da sta bila povsem nasprotnega mnenja. 

 

 

Podrejenci ali pod-rejenci?

 

Prvi je sledil pravni logiki. Trdil je, da so v Banki Slovenije storili napako, ko gre za izbris "podrejencev" (ta izraz ima, spet po naključju, zanimiv zven - pod-rejenci). Ne le v Banki Celje, ker so kljub pozitivnemu kapitalu v celoti izbrisali "podrejence", o čemer po mojem mnenju tudi guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec še ni dal prepričljivega odgovora. Dejal je namreč, da to povsem ne drži, ker so poslali ponudbe za dokapitalizacijo približno 30 osebam. A ne vemo, ali so vsi "podrejenci" za to vedeli. Drugi razlog v prid tej logiki novinarja pa naj bi bilo dejstvo, da v prospektu podrejenih obveznic baje piše, da imetniki izgubijo pravico le, če banka konča v stečaju. Stečaja pa ni bilo. 

 

Drugi je sledili vsebinski logiki. Je že res, kar se je zgodilo v Banki Celje. Ampak znano je bilo, da banka išče vlagatelje. Poleg tega bi itak končala v stečaju, če je ne bi dokapitalizirala država z davkoplačevalskim denarjem. Kar zadeva prospekt, pa naj bi bil takšen le tisti za obveznice, ki so jih prodajali na okencih Nove ljubljanske banke. Vse druge so domnevno kupovali dobro poučeni vlagatelji, ki so poznali stanje v bankah in ki bi jim moralo biti jasno, da tako visoki obljubljeni donosi niso nekaj, čemur bi bilo povsem zaupati.

 

Ne bom se spuščal v pravni, pravniški ali vsebinski prav. Namreč, čeprav je zgodba pomembna, šteje v celotni pripovedi o rabotah v slovenskih bankah, Banki Sloveniji, slovenskih vladah, pa tudi širše, le nekaj dreves v gozdu. Gozd pa najbolje razkrivajo razprave, kakršnim smo bili priče na komisiji državnega zbora za nadzor javnih financ v petek.

 

Kaj se torej skriva v gozdu? Predvsem to, kako zelo so nedosledni slovenski politiki in drugi akterji v tej zgodbi. Kako demagoško napadajo svoje nasprotnike in kako branijo svoje vrste.

 

 

Rejtingi proti guvernerju

 

"Poslanci zahtevajo forenzično preiskavo sanacije bančnega sistema, preiskovalno komisijo in ustrezne zakonodajne spremembe." To je bil ključni sklep s petkovega zasedanja komisije Državnega zbora za nadzor nad javnimi financami. K sreči jim je na koncu padlo na um, da bi bilo dobro vsaj zajeti obdobje od leta 2010 naprej, ne le 2013 in 2014, saj ima sanacija bank svoje vzroke v letih pred tem, pravzaprav še pred letom 2010. 

 

Na tem mestu je treba priznati guvernerju Banke Slovenije, da je modro pustil preiskavi in kazenskim ovadbam, naj pokažejo, kaj se je dogajalo v vseh letih pred letom 2013, in ni govoril na pamet kot številni drugi na seji. Pri čemer niso imeli desetine toliko znanja in vedenja o delovanju bančnega sistema kot guverner.

 

S tem ne želim braniti guvernerja. Naj se izkaže prek postopkov, ali je storil kako napako. Razumem pa ga, ko mora braniti tudi povsem razumljive postopke in stališča pred nekaterimi napadi, ki nimajo ne repa ne glave. Ali ko mora tratiti čas na takšni seji s poslanci, ki nedosledno napadajo nasprotnike ali branijo sebe, vmes pa si pokušajo še dvigovati rejtinge na plečih drugih.

 

 

Politični pamfleti namesto resne strokovne analize

 

Na kaj mislim? Na tri primere. 

 

Združena levica je prvotno predlagala forenzično raziskavo le za obdobje sanacije bank. Resda so pozneje takoj sprejeli predlog, da se ta preiskava podaljša v leto 2010, toda zdi se, da jim niti malce ni padlo na um, kako nedosledni so pri tem, ko vzamemo v ozir njihovo stališče proti privatizaciji. Pozor: predlog Združene levice je, da se forenzično poiščejo nepravilnosti v bankah od leta 2010 naprej. V državnih bankah pod državnim nadzorom. Ki ju ta ista Združena levica tako zelo čisla. Stranka, ki daje na piedestal državno lastnino, vlaga v državnem zboru zahtevo za forenzično preiskavo v državnih bankah!

 

Predstavnik socialnih demokratov se je ob koncu seje komisije pridušal, da sicer ne nasprotuje preiskavi. Da pa ne ve, če je ravno nujna, in se pri tem hitro prijel za informacijo guvernerja o 107 že podanih ovadbah v bankah, češ da organi pregona in pravosodja pa zdaj najbrž delajo na tem. Njegov nastop bi lahko ponazorili z dvema besedama nekdanjega njegovega šefa: "So what*? … Če bomo ob ovadbah imeli še preiskavo." A je poslanec SD dobro vedel, kaj govori. Kajti vse druge članice so bistveno hitreje zagnale bančno sanacijo, od leta 2009 naprej. Vlada njegovega nekdanjega šefa pa ne. Kar je seveda povzročilo še več škode.

 

Navsezadnje je zanimivo, da se ni odločil nihče predlagati forenzične preiskave že na primer od leta 2005 naprej, ko so se začeli množiti tajkunski krediti v bankah. Najbrž so menili, da takšne preiskave nikdar ne bo konec. Pravzaprav je itak vprašanje, kakšna neki bo sploh korist od nje. A tistim, ki so vladali med letoma 2004 in 2008, se je ob tem zagotovo prijetno smejalo. Morebitna forenzična preiskava se jih ne bo lotila.

 

So what*, če se jih ne bo lotila. Tudi tistim, ki se jih bo morda lotila, se najbrž ni treba preveč bati. Ključnih je tistih 107 ovadb, ki jih je omenil guverner, oziroma, ali se jih bodo preiskovalci in pravosodni sistem resno lotili. In ključno bi bilo, če bi poslanci naročili Vladi RS, naj naroči verodostojni neodvisni, tuji strokovni ustanovi, da opravi analizo, kaj vse je bilo v bančni luknji in česa v njej ni bilo, pa smo se zaradi tega še bolj zadolžili kot samo zaradi bančne luknje.

 

 

Vsesplošna gostija

 

Tega najbrž ne bodo nikoli niti predlagali niti zahtevali. Ker bi preveč bolelo številne. Poleg najbolj razvpitih tajkunskih kreditov bi se namreč na tapeti takoj znašlo več koalicijskih vlad, še kakšno vodstvo Banke Slovenije, številne banke, podjetja … Izkazalo pa bi se tudi, da je bila gostija bistveno širša, ker smo bili kratkoročnih koristi od zadolževanja bank, podjetij in države deležni vsi. Tudi sindikati, ki so blokirali reforme … Vsi smo bili deležni kratkoročnih koristi. Srednjeročno in dolgoročno jih bomo drago plačali.

 

To zadnje je gozd, vse drugo so samo drevesa.

-----

 

 

Kovčki proti demagogiji

 

Za konec še malce o sanaciji bank in stresnih testih. Decembra 2013 je bila v poslopju Banke Slovenije na obisku delegacija strokovnjakov iz Evropske unije, ki je pričujočim pojasnjevala metodologijo stresnih testov. V hodniku do dvorane, kjer je bilo predavanje, je bilo ogromno kovčkov, na katerih so bile nalepljene nalepke z različnih letališč. Očitno je šlo za delegacijo z bogatimi izkušnjami iz drugih držav. 

 

Ta obrobna zgodba veliko pove o slovenski miselnosti. Če bi namreč to resnično zgodbo poznalo več ljudi, najbrž ne bi veliko pomagalo. Stavim, da bi spet nastala dva tabora. Prvi tabor paranoikov bi trdil, da so morda ti strokovnjaki res bistveno bolj izkušeni, kot so naši poznavalci in "poznavalci", ampak prav to je tudi nevarno, ker nas lahko prinesejo naokoli. In bi, prikladno, vrgli na mizo trditev, da smo prav zato preplačali bančno luknjo.  

 

Drugi tabor frustrirancev pa bi trdil, da naj bodo naši kar tiho, ker vsakič, ko se oglasijo, samo branijo svoje interese pod krinko nacionalnega interesa. Pri čemer ne bi bili prav nič kritiki do morda napačne politike Evropske komisije.

 

Državljani, ki nimajo pojma, za kaj sploh gre, pa se lahko samo odločijo, ali bodo šli na severno ali na južno tribuno stadiona. In večina države se tako začne obnašati kot Green Dragonsi in Viole na tekmi Olimpije in Maribora. 

 

Zato je zgodba o bančni luknji in njeni sanaciji poučna. Pogosto v zadnjih letih slišimo, da so ljudje sami krivi, saj volimo takšne politike. Pa niso. Nikjer volivci nimajo dovolj znanja, da bi lahko presojali o tako zapletenih strokovnih zadevah. A politiki so drugje bolj pragmatični in so se pragmatično lotili tudi bančne luknje. Pa bolj državniški so, ker bolj pazijo, da so dobri gospodarji države. Pri nas pa z vsako novo sejo lahko spet gledamo borbo v ringu, polno ideološkega in politikantskega prerekanja.

 

Temu pa ne moremo več brezbrižno reči: "So what."

 

 

*Prevod: Pa kaj?

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
24
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
33
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 3,088
02/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,729
03/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 2,259
04/
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
Angel Polajnko
Ogledov: 2,035
05/
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,656
06/
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,359
07/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,405
08/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,949
09/
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,125
10/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,105