Komentar

Preplačali smo bančno luknjo. So what?*

Razprava o tem, kako smo baje bajno dokapitalizirali banke, je dosegla poden slovenske pameti na odboru državnega zbora za finance. Zakaj? Ker se bolj ukvarjamo s sanacijo bank, ki je končno le vrnila nekoliko verodostojnosti v Slovenijo, namesto da bi si končno nalili vina, zakaj smo vsi skupaj ustvarili tako ogromno bančno luknjo. In se v prihodnosti obnašali do sanacij pragmatično, ne pa politikantsko.

18.02.2015 18:42
Piše: Goran Novković

Tistim, ki so vladali med letoma 2004 in 2008, se je zagotovo prijetno smejalo. Morebitna forenzična preiskava se jih ne bo lotila.

Ključnih je tistih 107 ovadb, ki jih je omenil guverner, oziroma, ali se jih bodo preiskovalci in pravosodni sistem resno lotili. In ključno bi bilo, če bi poslanci naročili Vladi RS, naj naroči verodostojni neodvisni, tuji strokovni ustanovi, da opravi analizo, kaj vse je bilo v bančni luknji, in česa v njej ni bilo, pa smo se zaradi tega še bolj zadolžili kot samo zaradi bančne luknje. Tega najbrž ne bodo nikoli niti predlagali niti zahtevali. Ker bi preveč bolelo številne.

 

Kaj se torej skriva v gozdu? Predvsem to, kako zelo so nedosledni slovenski politiki in drugi akterji v tej zgodbi. Kako demagoško napadajo svoje nasprotnike in kako branijo svoje vrste.

Prejšnji teden, ko je izbruhnila domnevna afera o domnevno bajni dokapitalizaciji slovenskih bank in domnevnem oškodovanju imetnikov podrejenih obveznic, sem se o celoviti sliki pustil prepričevati dvema novinarjema, ki domnevno dobro poznata primer. Naključje je hotelo, da sta bila povsem nasprotnega mnenja. 

 

 

Podrejenci ali pod-rejenci?

 

Prvi je sledil pravni logiki. Trdil je, da so v Banki Slovenije storili napako, ko gre za izbris "podrejencev" (ta izraz ima, spet po naključju, zanimiv zven - pod-rejenci). Ne le v Banki Celje, ker so kljub pozitivnemu kapitalu v celoti izbrisali "podrejence", o čemer po mojem mnenju tudi guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec še ni dal prepričljivega odgovora. Dejal je namreč, da to povsem ne drži, ker so poslali ponudbe za dokapitalizacijo približno 30 osebam. A ne vemo, ali so vsi "podrejenci" za to vedeli. Drugi razlog v prid tej logiki novinarja pa naj bi bilo dejstvo, da v prospektu podrejenih obveznic baje piše, da imetniki izgubijo pravico le, če banka konča v stečaju. Stečaja pa ni bilo. 

 

Drugi je sledili vsebinski logiki. Je že res, kar se je zgodilo v Banki Celje. Ampak znano je bilo, da banka išče vlagatelje. Poleg tega bi itak končala v stečaju, če je ne bi dokapitalizirala država z davkoplačevalskim denarjem. Kar zadeva prospekt, pa naj bi bil takšen le tisti za obveznice, ki so jih prodajali na okencih Nove ljubljanske banke. Vse druge so domnevno kupovali dobro poučeni vlagatelji, ki so poznali stanje v bankah in ki bi jim moralo biti jasno, da tako visoki obljubljeni donosi niso nekaj, čemur bi bilo povsem zaupati.

 

Ne bom se spuščal v pravni, pravniški ali vsebinski prav. Namreč, čeprav je zgodba pomembna, šteje v celotni pripovedi o rabotah v slovenskih bankah, Banki Sloveniji, slovenskih vladah, pa tudi širše, le nekaj dreves v gozdu. Gozd pa najbolje razkrivajo razprave, kakršnim smo bili priče na komisiji državnega zbora za nadzor javnih financ v petek.

 

Kaj se torej skriva v gozdu? Predvsem to, kako zelo so nedosledni slovenski politiki in drugi akterji v tej zgodbi. Kako demagoško napadajo svoje nasprotnike in kako branijo svoje vrste.

 

 

Rejtingi proti guvernerju

 

"Poslanci zahtevajo forenzično preiskavo sanacije bančnega sistema, preiskovalno komisijo in ustrezne zakonodajne spremembe." To je bil ključni sklep s petkovega zasedanja komisije Državnega zbora za nadzor nad javnimi financami. K sreči jim je na koncu padlo na um, da bi bilo dobro vsaj zajeti obdobje od leta 2010 naprej, ne le 2013 in 2014, saj ima sanacija bank svoje vzroke v letih pred tem, pravzaprav še pred letom 2010. 

 

Na tem mestu je treba priznati guvernerju Banke Slovenije, da je modro pustil preiskavi in kazenskim ovadbam, naj pokažejo, kaj se je dogajalo v vseh letih pred letom 2013, in ni govoril na pamet kot številni drugi na seji. Pri čemer niso imeli desetine toliko znanja in vedenja o delovanju bančnega sistema kot guverner.

 

S tem ne želim braniti guvernerja. Naj se izkaže prek postopkov, ali je storil kako napako. Razumem pa ga, ko mora braniti tudi povsem razumljive postopke in stališča pred nekaterimi napadi, ki nimajo ne repa ne glave. Ali ko mora tratiti čas na takšni seji s poslanci, ki nedosledno napadajo nasprotnike ali branijo sebe, vmes pa si pokušajo še dvigovati rejtinge na plečih drugih.

 

 

Politični pamfleti namesto resne strokovne analize

 

Na kaj mislim? Na tri primere. 

 

Združena levica je prvotno predlagala forenzično raziskavo le za obdobje sanacije bank. Resda so pozneje takoj sprejeli predlog, da se ta preiskava podaljša v leto 2010, toda zdi se, da jim niti malce ni padlo na um, kako nedosledni so pri tem, ko vzamemo v ozir njihovo stališče proti privatizaciji. Pozor: predlog Združene levice je, da se forenzično poiščejo nepravilnosti v bankah od leta 2010 naprej. V državnih bankah pod državnim nadzorom. Ki ju ta ista Združena levica tako zelo čisla. Stranka, ki daje na piedestal državno lastnino, vlaga v državnem zboru zahtevo za forenzično preiskavo v državnih bankah!

 

Predstavnik socialnih demokratov se je ob koncu seje komisije pridušal, da sicer ne nasprotuje preiskavi. Da pa ne ve, če je ravno nujna, in se pri tem hitro prijel za informacijo guvernerja o 107 že podanih ovadbah v bankah, češ da organi pregona in pravosodja pa zdaj najbrž delajo na tem. Njegov nastop bi lahko ponazorili z dvema besedama nekdanjega njegovega šefa: "So what*? … Če bomo ob ovadbah imeli še preiskavo." A je poslanec SD dobro vedel, kaj govori. Kajti vse druge članice so bistveno hitreje zagnale bančno sanacijo, od leta 2009 naprej. Vlada njegovega nekdanjega šefa pa ne. Kar je seveda povzročilo še več škode.

 

Navsezadnje je zanimivo, da se ni odločil nihče predlagati forenzične preiskave že na primer od leta 2005 naprej, ko so se začeli množiti tajkunski krediti v bankah. Najbrž so menili, da takšne preiskave nikdar ne bo konec. Pravzaprav je itak vprašanje, kakšna neki bo sploh korist od nje. A tistim, ki so vladali med letoma 2004 in 2008, se je ob tem zagotovo prijetno smejalo. Morebitna forenzična preiskava se jih ne bo lotila.

 

So what*, če se jih ne bo lotila. Tudi tistim, ki se jih bo morda lotila, se najbrž ni treba preveč bati. Ključnih je tistih 107 ovadb, ki jih je omenil guverner, oziroma, ali se jih bodo preiskovalci in pravosodni sistem resno lotili. In ključno bi bilo, če bi poslanci naročili Vladi RS, naj naroči verodostojni neodvisni, tuji strokovni ustanovi, da opravi analizo, kaj vse je bilo v bančni luknji in česa v njej ni bilo, pa smo se zaradi tega še bolj zadolžili kot samo zaradi bančne luknje.

 

 

Vsesplošna gostija

 

Tega najbrž ne bodo nikoli niti predlagali niti zahtevali. Ker bi preveč bolelo številne. Poleg najbolj razvpitih tajkunskih kreditov bi se namreč na tapeti takoj znašlo več koalicijskih vlad, še kakšno vodstvo Banke Slovenije, številne banke, podjetja … Izkazalo pa bi se tudi, da je bila gostija bistveno širša, ker smo bili kratkoročnih koristi od zadolževanja bank, podjetij in države deležni vsi. Tudi sindikati, ki so blokirali reforme … Vsi smo bili deležni kratkoročnih koristi. Srednjeročno in dolgoročno jih bomo drago plačali.

 

To zadnje je gozd, vse drugo so samo drevesa.

-----

 

 

Kovčki proti demagogiji

 

Za konec še malce o sanaciji bank in stresnih testih. Decembra 2013 je bila v poslopju Banke Slovenije na obisku delegacija strokovnjakov iz Evropske unije, ki je pričujočim pojasnjevala metodologijo stresnih testov. V hodniku do dvorane, kjer je bilo predavanje, je bilo ogromno kovčkov, na katerih so bile nalepljene nalepke z različnih letališč. Očitno je šlo za delegacijo z bogatimi izkušnjami iz drugih držav. 

 

Ta obrobna zgodba veliko pove o slovenski miselnosti. Če bi namreč to resnično zgodbo poznalo več ljudi, najbrž ne bi veliko pomagalo. Stavim, da bi spet nastala dva tabora. Prvi tabor paranoikov bi trdil, da so morda ti strokovnjaki res bistveno bolj izkušeni, kot so naši poznavalci in "poznavalci", ampak prav to je tudi nevarno, ker nas lahko prinesejo naokoli. In bi, prikladno, vrgli na mizo trditev, da smo prav zato preplačali bančno luknjo.  

 

Drugi tabor frustrirancev pa bi trdil, da naj bodo naši kar tiho, ker vsakič, ko se oglasijo, samo branijo svoje interese pod krinko nacionalnega interesa. Pri čemer ne bi bili prav nič kritiki do morda napačne politike Evropske komisije.

 

Državljani, ki nimajo pojma, za kaj sploh gre, pa se lahko samo odločijo, ali bodo šli na severno ali na južno tribuno stadiona. In večina države se tako začne obnašati kot Green Dragonsi in Viole na tekmi Olimpije in Maribora. 

 

Zato je zgodba o bančni luknji in njeni sanaciji poučna. Pogosto v zadnjih letih slišimo, da so ljudje sami krivi, saj volimo takšne politike. Pa niso. Nikjer volivci nimajo dovolj znanja, da bi lahko presojali o tako zapletenih strokovnih zadevah. A politiki so drugje bolj pragmatični in so se pragmatično lotili tudi bančne luknje. Pa bolj državniški so, ker bolj pazijo, da so dobri gospodarji države. Pri nas pa z vsako novo sejo lahko spet gledamo borbo v ringu, polno ideološkega in politikantskega prerekanja.

 

Temu pa ne moremo več brezbrižno reči: "So what."

 

 

*Prevod: Pa kaj?

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
7
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.346
02/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.898
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.867
04/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.856
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.630
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.765
07/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.477
08/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.527
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.345
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 11.699