Komentar

Preplačali smo bančno luknjo. So what?*

Razprava o tem, kako smo baje bajno dokapitalizirali banke, je dosegla poden slovenske pameti na odboru državnega zbora za finance. Zakaj? Ker se bolj ukvarjamo s sanacijo bank, ki je končno le vrnila nekoliko verodostojnosti v Slovenijo, namesto da bi si končno nalili vina, zakaj smo vsi skupaj ustvarili tako ogromno bančno luknjo. In se v prihodnosti obnašali do sanacij pragmatično, ne pa politikantsko.

18.02.2015 18:42
Piše: Goran Novković

Tistim, ki so vladali med letoma 2004 in 2008, se je zagotovo prijetno smejalo. Morebitna forenzična preiskava se jih ne bo lotila.

Ključnih je tistih 107 ovadb, ki jih je omenil guverner, oziroma, ali se jih bodo preiskovalci in pravosodni sistem resno lotili. In ključno bi bilo, če bi poslanci naročili Vladi RS, naj naroči verodostojni neodvisni, tuji strokovni ustanovi, da opravi analizo, kaj vse je bilo v bančni luknji, in česa v njej ni bilo, pa smo se zaradi tega še bolj zadolžili kot samo zaradi bančne luknje. Tega najbrž ne bodo nikoli niti predlagali niti zahtevali. Ker bi preveč bolelo številne.

 

Kaj se torej skriva v gozdu? Predvsem to, kako zelo so nedosledni slovenski politiki in drugi akterji v tej zgodbi. Kako demagoško napadajo svoje nasprotnike in kako branijo svoje vrste.

Prejšnji teden, ko je izbruhnila domnevna afera o domnevno bajni dokapitalizaciji slovenskih bank in domnevnem oškodovanju imetnikov podrejenih obveznic, sem se o celoviti sliki pustil prepričevati dvema novinarjema, ki domnevno dobro poznata primer. Naključje je hotelo, da sta bila povsem nasprotnega mnenja. 

 

 

Podrejenci ali pod-rejenci?

 

Prvi je sledil pravni logiki. Trdil je, da so v Banki Slovenije storili napako, ko gre za izbris "podrejencev" (ta izraz ima, spet po naključju, zanimiv zven - pod-rejenci). Ne le v Banki Celje, ker so kljub pozitivnemu kapitalu v celoti izbrisali "podrejence", o čemer po mojem mnenju tudi guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec še ni dal prepričljivega odgovora. Dejal je namreč, da to povsem ne drži, ker so poslali ponudbe za dokapitalizacijo približno 30 osebam. A ne vemo, ali so vsi "podrejenci" za to vedeli. Drugi razlog v prid tej logiki novinarja pa naj bi bilo dejstvo, da v prospektu podrejenih obveznic baje piše, da imetniki izgubijo pravico le, če banka konča v stečaju. Stečaja pa ni bilo. 

 

Drugi je sledili vsebinski logiki. Je že res, kar se je zgodilo v Banki Celje. Ampak znano je bilo, da banka išče vlagatelje. Poleg tega bi itak končala v stečaju, če je ne bi dokapitalizirala država z davkoplačevalskim denarjem. Kar zadeva prospekt, pa naj bi bil takšen le tisti za obveznice, ki so jih prodajali na okencih Nove ljubljanske banke. Vse druge so domnevno kupovali dobro poučeni vlagatelji, ki so poznali stanje v bankah in ki bi jim moralo biti jasno, da tako visoki obljubljeni donosi niso nekaj, čemur bi bilo povsem zaupati.

 

Ne bom se spuščal v pravni, pravniški ali vsebinski prav. Namreč, čeprav je zgodba pomembna, šteje v celotni pripovedi o rabotah v slovenskih bankah, Banki Sloveniji, slovenskih vladah, pa tudi širše, le nekaj dreves v gozdu. Gozd pa najbolje razkrivajo razprave, kakršnim smo bili priče na komisiji državnega zbora za nadzor javnih financ v petek.

 

Kaj se torej skriva v gozdu? Predvsem to, kako zelo so nedosledni slovenski politiki in drugi akterji v tej zgodbi. Kako demagoško napadajo svoje nasprotnike in kako branijo svoje vrste.

 

 

Rejtingi proti guvernerju

 

"Poslanci zahtevajo forenzično preiskavo sanacije bančnega sistema, preiskovalno komisijo in ustrezne zakonodajne spremembe." To je bil ključni sklep s petkovega zasedanja komisije Državnega zbora za nadzor nad javnimi financami. K sreči jim je na koncu padlo na um, da bi bilo dobro vsaj zajeti obdobje od leta 2010 naprej, ne le 2013 in 2014, saj ima sanacija bank svoje vzroke v letih pred tem, pravzaprav še pred letom 2010. 

 

Na tem mestu je treba priznati guvernerju Banke Slovenije, da je modro pustil preiskavi in kazenskim ovadbam, naj pokažejo, kaj se je dogajalo v vseh letih pred letom 2013, in ni govoril na pamet kot številni drugi na seji. Pri čemer niso imeli desetine toliko znanja in vedenja o delovanju bančnega sistema kot guverner.

 

S tem ne želim braniti guvernerja. Naj se izkaže prek postopkov, ali je storil kako napako. Razumem pa ga, ko mora braniti tudi povsem razumljive postopke in stališča pred nekaterimi napadi, ki nimajo ne repa ne glave. Ali ko mora tratiti čas na takšni seji s poslanci, ki nedosledno napadajo nasprotnike ali branijo sebe, vmes pa si pokušajo še dvigovati rejtinge na plečih drugih.

 

 

Politični pamfleti namesto resne strokovne analize

 

Na kaj mislim? Na tri primere. 

 

Združena levica je prvotno predlagala forenzično raziskavo le za obdobje sanacije bank. Resda so pozneje takoj sprejeli predlog, da se ta preiskava podaljša v leto 2010, toda zdi se, da jim niti malce ni padlo na um, kako nedosledni so pri tem, ko vzamemo v ozir njihovo stališče proti privatizaciji. Pozor: predlog Združene levice je, da se forenzično poiščejo nepravilnosti v bankah od leta 2010 naprej. V državnih bankah pod državnim nadzorom. Ki ju ta ista Združena levica tako zelo čisla. Stranka, ki daje na piedestal državno lastnino, vlaga v državnem zboru zahtevo za forenzično preiskavo v državnih bankah!

 

Predstavnik socialnih demokratov se je ob koncu seje komisije pridušal, da sicer ne nasprotuje preiskavi. Da pa ne ve, če je ravno nujna, in se pri tem hitro prijel za informacijo guvernerja o 107 že podanih ovadbah v bankah, češ da organi pregona in pravosodja pa zdaj najbrž delajo na tem. Njegov nastop bi lahko ponazorili z dvema besedama nekdanjega njegovega šefa: "So what*? … Če bomo ob ovadbah imeli še preiskavo." A je poslanec SD dobro vedel, kaj govori. Kajti vse druge članice so bistveno hitreje zagnale bančno sanacijo, od leta 2009 naprej. Vlada njegovega nekdanjega šefa pa ne. Kar je seveda povzročilo še več škode.

 

Navsezadnje je zanimivo, da se ni odločil nihče predlagati forenzične preiskave že na primer od leta 2005 naprej, ko so se začeli množiti tajkunski krediti v bankah. Najbrž so menili, da takšne preiskave nikdar ne bo konec. Pravzaprav je itak vprašanje, kakšna neki bo sploh korist od nje. A tistim, ki so vladali med letoma 2004 in 2008, se je ob tem zagotovo prijetno smejalo. Morebitna forenzična preiskava se jih ne bo lotila.

 

So what*, če se jih ne bo lotila. Tudi tistim, ki se jih bo morda lotila, se najbrž ni treba preveč bati. Ključnih je tistih 107 ovadb, ki jih je omenil guverner, oziroma, ali se jih bodo preiskovalci in pravosodni sistem resno lotili. In ključno bi bilo, če bi poslanci naročili Vladi RS, naj naroči verodostojni neodvisni, tuji strokovni ustanovi, da opravi analizo, kaj vse je bilo v bančni luknji in česa v njej ni bilo, pa smo se zaradi tega še bolj zadolžili kot samo zaradi bančne luknje.

 

 

Vsesplošna gostija

 

Tega najbrž ne bodo nikoli niti predlagali niti zahtevali. Ker bi preveč bolelo številne. Poleg najbolj razvpitih tajkunskih kreditov bi se namreč na tapeti takoj znašlo več koalicijskih vlad, še kakšno vodstvo Banke Slovenije, številne banke, podjetja … Izkazalo pa bi se tudi, da je bila gostija bistveno širša, ker smo bili kratkoročnih koristi od zadolževanja bank, podjetij in države deležni vsi. Tudi sindikati, ki so blokirali reforme … Vsi smo bili deležni kratkoročnih koristi. Srednjeročno in dolgoročno jih bomo drago plačali.

 

To zadnje je gozd, vse drugo so samo drevesa.

-----

 

 

Kovčki proti demagogiji

 

Za konec še malce o sanaciji bank in stresnih testih. Decembra 2013 je bila v poslopju Banke Slovenije na obisku delegacija strokovnjakov iz Evropske unije, ki je pričujočim pojasnjevala metodologijo stresnih testov. V hodniku do dvorane, kjer je bilo predavanje, je bilo ogromno kovčkov, na katerih so bile nalepljene nalepke z različnih letališč. Očitno je šlo za delegacijo z bogatimi izkušnjami iz drugih držav. 

 

Ta obrobna zgodba veliko pove o slovenski miselnosti. Če bi namreč to resnično zgodbo poznalo več ljudi, najbrž ne bi veliko pomagalo. Stavim, da bi spet nastala dva tabora. Prvi tabor paranoikov bi trdil, da so morda ti strokovnjaki res bistveno bolj izkušeni, kot so naši poznavalci in "poznavalci", ampak prav to je tudi nevarno, ker nas lahko prinesejo naokoli. In bi, prikladno, vrgli na mizo trditev, da smo prav zato preplačali bančno luknjo.  

 

Drugi tabor frustrirancev pa bi trdil, da naj bodo naši kar tiho, ker vsakič, ko se oglasijo, samo branijo svoje interese pod krinko nacionalnega interesa. Pri čemer ne bi bili prav nič kritiki do morda napačne politike Evropske komisije.

 

Državljani, ki nimajo pojma, za kaj sploh gre, pa se lahko samo odločijo, ali bodo šli na severno ali na južno tribuno stadiona. In večina države se tako začne obnašati kot Green Dragonsi in Viole na tekmi Olimpije in Maribora. 

 

Zato je zgodba o bančni luknji in njeni sanaciji poučna. Pogosto v zadnjih letih slišimo, da so ljudje sami krivi, saj volimo takšne politike. Pa niso. Nikjer volivci nimajo dovolj znanja, da bi lahko presojali o tako zapletenih strokovnih zadevah. A politiki so drugje bolj pragmatični in so se pragmatično lotili tudi bančne luknje. Pa bolj državniški so, ker bolj pazijo, da so dobri gospodarji države. Pri nas pa z vsako novo sejo lahko spet gledamo borbo v ringu, polno ideološkega in politikantskega prerekanja.

 

Temu pa ne moremo več brezbrižno reči: "So what."

 

 

*Prevod: Pa kaj?

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,166
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,577
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,832
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,552
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,136
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,078
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 987
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,100
09/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 772
10/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 661