Komentar

Slovenija je zrela za vojaški udar

Polemikam proti naši družbeni in politični dejanskosti se lahko hitro pritakne pridevnik "pretiravanja" in preveč kritikastrskega, torej skrivenčenega prikazovanja razmer. Tale kolumna bo še ena takšnih in da bomo razumljivi vladajočim socialistom, bomo uporabili kar znano Leninovo metaforo: palico ukrivljamo v nasprotno stran od tiste, v katero so jo ukrivljali doslej; neposredno gledano je palica spet ukrivljena, dolgoročni pogled pa bo razumel, da se da palico le tako izravnati.

23.02.2015 21:30
Piše: Milan Balažic

Bije zadnja ura socialistične države in njene lastnine. Izkoriščevalci bodo razlaščeni in to bo skok Slovenije iz kraljestva nujnosti v kraljestvo svobode. Za ta korak nas je dovolj, le povsod je treba o tem govoriti in pisati.

Vsakdo, ki se želi danes bojevati proti vsakodnevnim lažem Cerarjeve vlade, mora po Brechtu  premagati pet težav: "Biti mora pogumen, da piše resnico, čeprav je vsepovsod zatirana; moder, da jo spozna, čeprav je vsepovsod prikrivana; umeti jo mora napraviti uporabno kot orožje; biti presoden, da izbere tiste, v rokah katerih postane učinkovita; zvijačen, da jo med njimi razširi".

 

Kot zapriseženi demokrat se moram ob vsem tem iskreno vprašati, ali lahko v tako zamočvirjenih slovenskih razmerah še ostanem demokrat. Slovenska demokracija namreč izkazuje vse tiste najtemnejše plati tega političnega modela, zaradi katerih Platon in Aristotel nista bila demokrata.

K stvari: številne dobrodušne iluzije so šle v zadnjih desetih letih k hudiču. Poraz liberalnih reform ni konec spoprijema za liberalizem. Ta boj se nadaljuje in iz dosedanjih porazov se je treba čim več naučiti, da bi bil nov naskok liberalnih reformistov silovitejši in temeljitejši. Zakaj ravno liberalizem? Ker je dokazano najučinkovitejši politično-ekonomski model svobodnega družbenega razvoja. Razmajana Cerarjeva koalicija socialistov ga ne mara, ker jih naredi za odvečne, skupaj z njihovo požrtno državo. Kot bi rekel Marx, mora slej ko prej priti do razpada vsega socialističnega sranja, toda za liberalce niso tako nevarni porazi, kot je nevarna bojazen priznati svoj poraz, bojazen izpeljati iz njega vse zaključke.

 

V obstoječih desno-sredinskih strankah vezani in nevezani liberalci moramo igrati na razcepljenost vladajočega socialističnega bloka, jo zaostrovati in sklepati zavezništva, pri tem pa govoriti in pisati resnico. Vsakdo, ki se želi danes bojevati proti vsakodnevnim lažem Cerarjeve vlade, mora po Brechtu  premagati pet težav: "Biti mora pogumen, da piše resnico, čeprav je vsepovsod zatirana; moder, da jo spozna, čeprav je vsepovsod prikrivana; umeti jo mora napraviti uporabno kot orožje; biti presoden, da izbere tiste, v rokah katerih postane učinkovita; zvijačen, da jo med njimi razširi". To v Sloveniji pomeni govoriti in pisati proti večini televizij, proti Delu, Dnevniku, Mladini, Štefančičem in drugim zblojenim levičarskim sleparjem. To pomeni ostro zavračati vetrnjaške in prismojene traparije "nove" Združene levice, ki je tako nova, da v zadnjih 100 letih od Marxa, Engelsa in Lenina ni miselno napredovala niti za ped. Predvsem pa to pomeni postaviti se po robu vsaki levi vladi, ki po vrsti delujejo pa načelu: za menoj potop!

 

Dalje to pomeni napadati državne monopole, lastnino in njene privilegirane tajkune, ki vsi skupaj povzročajo kolateralno rast revščine, hlapčevanja, degradacije, izkoriščanja, pa tudi ogorčenja zaposlenih in nezaposlenih. Slovenska država je socialistična, saj je v neprekinjenem boju proti državljanski podjetniški pobudi, obrti in drugi drobni blagovni proizvodnji, ker poraja – kapitalizem. Cerarjeva država mora varovati diktaturo proletariata socialistične elite, katere avantgarda so šefi državnih sindikatov. Toda pogoltna država, njeni monopoli in državna lastnina so postali spona proizvodnega načina, ki zahteva liberalizacijo, privatizacijo in deregulacijo. Državno lastnino bo razgnalo. Bije zadnja ura socialistične države in njene lastnine. Izkoriščevalci bodo razlaščeni in to bo skok Slovenije iz kraljestva nujnosti v kraljestvo svobode. Za ta korak nas je dovolj, le povsod je treba o tem govoriti in pisati. Čeprav vladajoča elita vseskozi povzroča nove neenakosti med državljani, je po drugi strani vzrok nove uporniške državljanske enakosti: vsi smo pred državno-esemcejevsko birokracijo enaki, namreč enaki ničli.  

 

Politična oblast SMC se je v dobre pol leta nasproti demokratični civilni družbi povsem osamosvojila. Ko je Cerar prevzel oblast, je pred seboj imel dve možnosti: z vladnimi ukrepi in resnim programom liberalnih strukturnih reform bi lahko pospeševal izhod iz krize in nov slovenski razvoj; toda odločil se je za drugo možnost, za nadaljevanje socialistične države v smeri zoper ekonomski razvoj – v takšnih primerih pa vlade redno podležejo. V Sloveniji se je vlada SMC tako znašla v nasprotju z interesi gospodarskega razvoja, zato se bo politični boj slej ko prej končal s padcem te vlade. SMC je še ena v nizu čuvark socialističnih tradicij, čeprav je šestletna gospodarska kriza do kraja razgalila nesposobnost levičarskih vlad pri vodenju državnih podjetij. Nujna je temeljita preobrazba neučinkovite državne v zasebno lastnino, ki bo ponudila nove investicije in delovna mesta. V nasprotnem je ta vlada vse večjo revščino delovnih množic povzdignila v življenjski pogoj svojega obstoja.

 

Če kaj, je Slovenija po osamosvojitvi dokazala obstoj železnega zakona oligarhije: in če ob strani pustimo začetniške poskuse tranzicijske desnice v SDS, je večina demokratičnih volitev vodila v levičarsko oligarhijo, ki je vladala s tonami socialne demagogije. SMC ni v ničemer različna od svojih LDS-ovskih predhodnic: da bi ostali na oblasti, so po nekaj mesecih poteptali vsa svoja moralna načela, opustili vsako pravo politično vodstvo, prihodnost Slovenije pa Cerar žrtvuje dobrikanju zdaj eni zdaj drugi interesni skupini (z penzionističnim sindikatom DeSUS na čelu) in kapricam tajkunov v ozadju (afera z dokapitalizacijo bank). Pravi, učinkoviti in pravni kapitalizem je potrebno v Sloveniji šele uvesti. V takšnih državah, kot je Slovenija, zaposleni (in nezaposleni) ne trpijo zaradi kapitalizma, temveč predvsem zaradi nezadostnega razvoja liberalnega kapitalizma. Delojemalci so zato brezpogojno zainteresirani za najširši, najsodobnejši in najhitrejši razvoj kapitalizma, ki prinaša blaginjo. Še več, slovenskim delojemalcem je brezpogojno v prid, da se odstranijo vsi ostanki socializma, ki zavirajo svoboden in nagel razvoj kapitalizma, ki gre vštric z boljšim življenjem. Na tej stranki Karavank je pač potrebno to še vedno ponavljati, na oni jim je vse to že zdavnaj jasno. 

 

Kako torej zagotoviti radikalni liberalni prelom, katerega predpogoj je po vsej verjetnosti šele splošna nacionalna kriza. Za nujnost takšnega prevrata namreč ni dovolj, da državljani ne morejo več živeti po starem in terjajo spremembe – tudi socialistična vladajoča elita ne more več živeti in vladati po starem. Čeprav je Cerar obljubljal gradove, je zdaj povsem jasno, da njegova stranka ne bo reformirala ključnih družbenih podsistemov, ne bo zaustavila vseprisotne korupcije, ne bo privatizirala (nekaj izjem bo potrjevalo pravilo), ne bo oklestila velike države in ne bo deregulirala trga. Kot pri aferi Bratuškove z Banko Slovenije kvečjemu lahko pričakujemo, da bomo čez kakšno leto izvedeli za nove nezakonitosti – in znova plačevali. Cerarjeva vlada je brez idej, nima vizije razvoja Slovenije in nima poguma za potrebno tveganje, s katerim bi polno izkoristili slovenske družbene potenciale. 

 

Kot zapriseženi demokrat se moram ob vsem tem iskreno vprašati, ali lahko v tako zamočvirjenih slovenskih razmerah še ostanem demokrat. Slovenska demokracija namreč izkazuje vse tiste najtemnejše plati tega političnega modela, zaradi katerih Platon in Aristotel nista bila demokrata. Liberalne vstaje proti škodljivi vladavini SMC najbrž ni pričakovati, čeprav slovenska zemlja vpije po nujnih družbenih, političnih in gospodarskih reformah. V dobi Rimske republike, ki je obstajala več kot pol tisočletja, so za takšne razmere iznašli zanimiv protistrup: konzula sta za omejeno dobo, denimo pol ali enega leta, postala diktatorja in v tem času z dekreti poskrbela za odhod nesposobnih in nujne spremembe. Ko sta svoje delo opravila, sta vrnila mandat in ostala konzula ali pa se kot zaslužna umaknila nazaj v senat. V takšnem pomenu bi bila Slovenija hipotetično zrela za vojaški udar Slovenske vojske. Razsvetljeni in reformno progresivni slovenski generali bi v enem letu pospravili z gnilobo, ki nam vlada, in Slovenijo pripravili za nov začetek, sami pa bi se vrnili nazaj v vojašnice. Rajši imam začasno vojaško oblast, ki vodi v pravo smer, kot pa "demokratično" propadanje Slovenije na obroke. 

 

Vojaški udar bi pod vodstvom generalmajorja Andreja Ostermana pripravil generalštab Slovenske vojske, ki ima že tako nalogo politične odločitve pretvarjati v vojaške. Izvedbo vojaškega udara bi naknadno odobrilo ljudstvo, v manj kot enem letu pa bi bilo povabljeno na referendum o novi ustavi in k demokratičnim volitvam za novo Slovenijo. Na ta način bi se znebili more, ki nas tlači po tem, ko se vsako jutro zbudimo: da imamo za predsednika države katastrofalnega Pahorja, ki v intervjuju Rusiji napoveduje vojno, da je predsednik vlade neučinkoviti, nedejavni in brez-idejni Cerar, ki profesorsko uraduje, ko bi moral reformno reševati državo, da je zunanji minister klovn, ki ne bi smel načelovati niti hišnemu svetu v pogovorih s sosednjim blokom, in da je Cerarjeva vlada skupina povprečnežev, ki se obnašajo kot goske v megli. Slovenija je zrela za vojaški udar, za leto 0 in nov začetek, osvobojen  dolgoletne more. Zato, ker načeloma ostajam prepričan demokrat.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
13
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,945
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,171
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,103
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,616
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,816
06/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,296
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,253
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,002
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,366
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,566