Komentar

Slovenija je zrela za vojaški udar

Polemikam proti naši družbeni in politični dejanskosti se lahko hitro pritakne pridevnik "pretiravanja" in preveč kritikastrskega, torej skrivenčenega prikazovanja razmer. Tale kolumna bo še ena takšnih in da bomo razumljivi vladajočim socialistom, bomo uporabili kar znano Leninovo metaforo: palico ukrivljamo v nasprotno stran od tiste, v katero so jo ukrivljali doslej; neposredno gledano je palica spet ukrivljena, dolgoročni pogled pa bo razumel, da se da palico le tako izravnati.

23.02.2015 21:30
Piše: Milan Balažic

Bije zadnja ura socialistične države in njene lastnine. Izkoriščevalci bodo razlaščeni in to bo skok Slovenije iz kraljestva nujnosti v kraljestvo svobode. Za ta korak nas je dovolj, le povsod je treba o tem govoriti in pisati.

Vsakdo, ki se želi danes bojevati proti vsakodnevnim lažem Cerarjeve vlade, mora po Brechtu  premagati pet težav: "Biti mora pogumen, da piše resnico, čeprav je vsepovsod zatirana; moder, da jo spozna, čeprav je vsepovsod prikrivana; umeti jo mora napraviti uporabno kot orožje; biti presoden, da izbere tiste, v rokah katerih postane učinkovita; zvijačen, da jo med njimi razširi".

 

Kot zapriseženi demokrat se moram ob vsem tem iskreno vprašati, ali lahko v tako zamočvirjenih slovenskih razmerah še ostanem demokrat. Slovenska demokracija namreč izkazuje vse tiste najtemnejše plati tega političnega modela, zaradi katerih Platon in Aristotel nista bila demokrata.

K stvari: številne dobrodušne iluzije so šle v zadnjih desetih letih k hudiču. Poraz liberalnih reform ni konec spoprijema za liberalizem. Ta boj se nadaljuje in iz dosedanjih porazov se je treba čim več naučiti, da bi bil nov naskok liberalnih reformistov silovitejši in temeljitejši. Zakaj ravno liberalizem? Ker je dokazano najučinkovitejši politično-ekonomski model svobodnega družbenega razvoja. Razmajana Cerarjeva koalicija socialistov ga ne mara, ker jih naredi za odvečne, skupaj z njihovo požrtno državo. Kot bi rekel Marx, mora slej ko prej priti do razpada vsega socialističnega sranja, toda za liberalce niso tako nevarni porazi, kot je nevarna bojazen priznati svoj poraz, bojazen izpeljati iz njega vse zaključke.

 

V obstoječih desno-sredinskih strankah vezani in nevezani liberalci moramo igrati na razcepljenost vladajočega socialističnega bloka, jo zaostrovati in sklepati zavezništva, pri tem pa govoriti in pisati resnico. Vsakdo, ki se želi danes bojevati proti vsakodnevnim lažem Cerarjeve vlade, mora po Brechtu  premagati pet težav: "Biti mora pogumen, da piše resnico, čeprav je vsepovsod zatirana; moder, da jo spozna, čeprav je vsepovsod prikrivana; umeti jo mora napraviti uporabno kot orožje; biti presoden, da izbere tiste, v rokah katerih postane učinkovita; zvijačen, da jo med njimi razširi". To v Sloveniji pomeni govoriti in pisati proti večini televizij, proti Delu, Dnevniku, Mladini, Štefančičem in drugim zblojenim levičarskim sleparjem. To pomeni ostro zavračati vetrnjaške in prismojene traparije "nove" Združene levice, ki je tako nova, da v zadnjih 100 letih od Marxa, Engelsa in Lenina ni miselno napredovala niti za ped. Predvsem pa to pomeni postaviti se po robu vsaki levi vladi, ki po vrsti delujejo pa načelu: za menoj potop!

 

Dalje to pomeni napadati državne monopole, lastnino in njene privilegirane tajkune, ki vsi skupaj povzročajo kolateralno rast revščine, hlapčevanja, degradacije, izkoriščanja, pa tudi ogorčenja zaposlenih in nezaposlenih. Slovenska država je socialistična, saj je v neprekinjenem boju proti državljanski podjetniški pobudi, obrti in drugi drobni blagovni proizvodnji, ker poraja – kapitalizem. Cerarjeva država mora varovati diktaturo proletariata socialistične elite, katere avantgarda so šefi državnih sindikatov. Toda pogoltna država, njeni monopoli in državna lastnina so postali spona proizvodnega načina, ki zahteva liberalizacijo, privatizacijo in deregulacijo. Državno lastnino bo razgnalo. Bije zadnja ura socialistične države in njene lastnine. Izkoriščevalci bodo razlaščeni in to bo skok Slovenije iz kraljestva nujnosti v kraljestvo svobode. Za ta korak nas je dovolj, le povsod je treba o tem govoriti in pisati. Čeprav vladajoča elita vseskozi povzroča nove neenakosti med državljani, je po drugi strani vzrok nove uporniške državljanske enakosti: vsi smo pred državno-esemcejevsko birokracijo enaki, namreč enaki ničli.  

 

Politična oblast SMC se je v dobre pol leta nasproti demokratični civilni družbi povsem osamosvojila. Ko je Cerar prevzel oblast, je pred seboj imel dve možnosti: z vladnimi ukrepi in resnim programom liberalnih strukturnih reform bi lahko pospeševal izhod iz krize in nov slovenski razvoj; toda odločil se je za drugo možnost, za nadaljevanje socialistične države v smeri zoper ekonomski razvoj – v takšnih primerih pa vlade redno podležejo. V Sloveniji se je vlada SMC tako znašla v nasprotju z interesi gospodarskega razvoja, zato se bo politični boj slej ko prej končal s padcem te vlade. SMC je še ena v nizu čuvark socialističnih tradicij, čeprav je šestletna gospodarska kriza do kraja razgalila nesposobnost levičarskih vlad pri vodenju državnih podjetij. Nujna je temeljita preobrazba neučinkovite državne v zasebno lastnino, ki bo ponudila nove investicije in delovna mesta. V nasprotnem je ta vlada vse večjo revščino delovnih množic povzdignila v življenjski pogoj svojega obstoja.

 

Če kaj, je Slovenija po osamosvojitvi dokazala obstoj železnega zakona oligarhije: in če ob strani pustimo začetniške poskuse tranzicijske desnice v SDS, je večina demokratičnih volitev vodila v levičarsko oligarhijo, ki je vladala s tonami socialne demagogije. SMC ni v ničemer različna od svojih LDS-ovskih predhodnic: da bi ostali na oblasti, so po nekaj mesecih poteptali vsa svoja moralna načela, opustili vsako pravo politično vodstvo, prihodnost Slovenije pa Cerar žrtvuje dobrikanju zdaj eni zdaj drugi interesni skupini (z penzionističnim sindikatom DeSUS na čelu) in kapricam tajkunov v ozadju (afera z dokapitalizacijo bank). Pravi, učinkoviti in pravni kapitalizem je potrebno v Sloveniji šele uvesti. V takšnih državah, kot je Slovenija, zaposleni (in nezaposleni) ne trpijo zaradi kapitalizma, temveč predvsem zaradi nezadostnega razvoja liberalnega kapitalizma. Delojemalci so zato brezpogojno zainteresirani za najširši, najsodobnejši in najhitrejši razvoj kapitalizma, ki prinaša blaginjo. Še več, slovenskim delojemalcem je brezpogojno v prid, da se odstranijo vsi ostanki socializma, ki zavirajo svoboden in nagel razvoj kapitalizma, ki gre vštric z boljšim življenjem. Na tej stranki Karavank je pač potrebno to še vedno ponavljati, na oni jim je vse to že zdavnaj jasno. 

 

Kako torej zagotoviti radikalni liberalni prelom, katerega predpogoj je po vsej verjetnosti šele splošna nacionalna kriza. Za nujnost takšnega prevrata namreč ni dovolj, da državljani ne morejo več živeti po starem in terjajo spremembe – tudi socialistična vladajoča elita ne more več živeti in vladati po starem. Čeprav je Cerar obljubljal gradove, je zdaj povsem jasno, da njegova stranka ne bo reformirala ključnih družbenih podsistemov, ne bo zaustavila vseprisotne korupcije, ne bo privatizirala (nekaj izjem bo potrjevalo pravilo), ne bo oklestila velike države in ne bo deregulirala trga. Kot pri aferi Bratuškove z Banko Slovenije kvečjemu lahko pričakujemo, da bomo čez kakšno leto izvedeli za nove nezakonitosti – in znova plačevali. Cerarjeva vlada je brez idej, nima vizije razvoja Slovenije in nima poguma za potrebno tveganje, s katerim bi polno izkoristili slovenske družbene potenciale. 

 

Kot zapriseženi demokrat se moram ob vsem tem iskreno vprašati, ali lahko v tako zamočvirjenih slovenskih razmerah še ostanem demokrat. Slovenska demokracija namreč izkazuje vse tiste najtemnejše plati tega političnega modela, zaradi katerih Platon in Aristotel nista bila demokrata. Liberalne vstaje proti škodljivi vladavini SMC najbrž ni pričakovati, čeprav slovenska zemlja vpije po nujnih družbenih, političnih in gospodarskih reformah. V dobi Rimske republike, ki je obstajala več kot pol tisočletja, so za takšne razmere iznašli zanimiv protistrup: konzula sta za omejeno dobo, denimo pol ali enega leta, postala diktatorja in v tem času z dekreti poskrbela za odhod nesposobnih in nujne spremembe. Ko sta svoje delo opravila, sta vrnila mandat in ostala konzula ali pa se kot zaslužna umaknila nazaj v senat. V takšnem pomenu bi bila Slovenija hipotetično zrela za vojaški udar Slovenske vojske. Razsvetljeni in reformno progresivni slovenski generali bi v enem letu pospravili z gnilobo, ki nam vlada, in Slovenijo pripravili za nov začetek, sami pa bi se vrnili nazaj v vojašnice. Rajši imam začasno vojaško oblast, ki vodi v pravo smer, kot pa "demokratično" propadanje Slovenije na obroke. 

 

Vojaški udar bi pod vodstvom generalmajorja Andreja Ostermana pripravil generalštab Slovenske vojske, ki ima že tako nalogo politične odločitve pretvarjati v vojaške. Izvedbo vojaškega udara bi naknadno odobrilo ljudstvo, v manj kot enem letu pa bi bilo povabljeno na referendum o novi ustavi in k demokratičnim volitvam za novo Slovenijo. Na ta način bi se znebili more, ki nas tlači po tem, ko se vsako jutro zbudimo: da imamo za predsednika države katastrofalnega Pahorja, ki v intervjuju Rusiji napoveduje vojno, da je predsednik vlade neučinkoviti, nedejavni in brez-idejni Cerar, ki profesorsko uraduje, ko bi moral reformno reševati državo, da je zunanji minister klovn, ki ne bi smel načelovati niti hišnemu svetu v pogovorih s sosednjim blokom, in da je Cerarjeva vlada skupina povprečnežev, ki se obnašajo kot goske v megli. Slovenija je zrela za vojaški udar, za leto 0 in nov začetek, osvobojen  dolgoletne more. Zato, ker načeloma ostajam prepričan demokrat.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,537
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,401
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,797
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,324
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,322
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,075
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,206
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,045
09/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 883
10/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 578