Razkrivamo

Mrtvorojeni otrok

Množično gibanje, poznano pod imenom Pegida, še najbolje označuje izjava nemškega politologa Hansa Vorländerja z Univerze v Dresdnu, kjer se je konec lanskega leta gibanje Pegida rodilo, ko pravi: “Politologi v demonstracijah vidimo simptom že dlje časa trajajoče krize predstavniške demokracije. Lahko bi se razvila v desničarsko populistično gibanje ali pa bi postala podaljšana roka evroskeptične stranke Alternativa za Nemčijo (AfD).”  Kaj pa Pegida v Sloveniji?

25.02.2015 21:30
Piše: Kizo

Ideja Pegida ima podporo v anglosaksonskem, predvsem nemško govorečem področju, in ima odpor do ameriškega koncepta multikulturalizma, ki v Evropi, skupku nacionalnih držav, ne deluje.

Leta 1991 se je na popisu prebivalstva Slovenije za muslimane izreklo 29.361 ljudi (1,5 % vsega prebivalstva), enajst let pozneje, leta 2002 se je na popisu prebivalstva Slovenije za muslimane izreklo 47.488 ljudi (2,4 % vsega prebivalstva). Večina muslimanov je bošnjaškega rodu. Največja koncentracija je Ljubljani in okolici ter na Jesenicah. Vrhovni organ skupnosti je Mešihat islamske skupnosti v Sloveniji, ki je izvršilni organ islamske skupnosti v Republiki Sloveniji in je odgovoren Zboru islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, ki je sestavni del Rijaseta islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini. Mešihat vodi mufti Slovenije, trenutno je to Nedžad Grabus.

 

"Smo proti radikalnim islamistom in proti postopni islamizaciji v naši državi," je mantra, ki jo (je) ponavljal pobudnik gibanja Pegida Lutz Bachmann. Ta je po dobrem mesecu vodenja Pegide odstopil, ko je nemški Bild objavil njegovo fotografijo, na kateri  pozira v slogu nacističnega vodje Adolfa Hitlerja, in jo je Bachman objavil na svojem Facebook profilu. Smešno, naivno in politično nezrelo, takorekoč medijski samomor. Še več, le teden dni po Bachmanovem odstopu je Pegida ostala še brez Kathrin Oertel, prej odgovorne za odnose z javnostmi, ki je prevzela vodenje organizacije. Razlog? Uradno ni zdržala medijskega pritiska. Ustanovila je novo gibanje Neposredna demokracija za Evropo, ki bo ksenofobne shode imela ob nedeljah. Še enkrat več: prozorno in politično naivno. Pegido so zapustili tudi Thomas Tallacker, Bernd-Volker Lincke, Achim Exner ter podpredsednik gibanja Rene Jahn.

Stran Pegida Slovenija na Facebooku je ukinjena. Ko je bila aktivna nekaj tednov, je imela en sam protiislamski vpis 12. januarja, dve fotografiji ter 38 všečkov. Osrednja pisarna Pegide v Nemčiji naše izpostave na svoji uradni strani niti ni imela niti je nima navedene kot franšizo gibanja. Prav tako ni bil napovedan noben shod v Sloveniji. Združenje, ki ni omembe vredno, torej. Združenje, ki je mrtvorojeni otrok.

 

Na drugi strani so muslimani v Sloveniji zmerni, ekstremno salafistično gibanje sicer obstaja, ampak znotraj slovenskih muslimanov nevplivno in številčno neznatno. Naključna anketa po slovenskih mestih bi pokazala, da je stereotip muslimanov v Sloveniji zreduciran na njihovo večdesetletno željo po izgradnji džamije v Ljubljani. To pa je bržkone tudi vse. Muslimani nikoli niso bili na muhi ne golobradim skinheadom ne prepotentnim članom Blood & Honor, nikoli niso bili neposredna tarča športnih huliganov izven štadionov in drugih športnih objektov. Muslimani v Sloveniji niso osovraženi, niso stigmatizirani in niso grožnja. Podstati za slovenske Pegide v protimuslimanstvu torej ni.

 

Je pa ideja že medijsko mrtve Pegide zanimiva zaradi vsega tistega, kar predstavlja v svojem bistvu, in zaradi svojih derivatov.

 

 

Najprej definicije

 

Gibanje Domoljubnih Evropejcev proti islamizaciji Zahoda (Pegida) nasprotuje muslimanskim priseljencem v Evropi. Začelo se je oktobra 2014 v Dresdnu. Na shodih privržencev so rekord zabeležili, ko jih je bilo 25.000. Po vsej Nemčiji imajo okoli 100.000 privržencev, po vsej Evropi morda še dvakrat toliko. V borih nekaj mesecih je Pegida imela vse potrebno, da se razraste v politično gibanje, pa tudi vse, da propade še hitreje, kot se je pojavila. Z organizacijo Legida, desničarsko skupino, je najverjetneje Pegida, ki smo jo poznali od oktobra lani, mrtva.

 

Imajo pa take in podobne Pegide – v tem primeru protimuslimanske združbe  – legitimacijo v divjanju islamskih skrajnežev v Siriji in Iraku (ISIS/ISIL). V nekaj mesecih jim je uspelo svetovne medije prepričati, da imajo svojo državo, ti pa so jim s poročanjem o takoimenovani islamski državi podelili suverenost. Ideja Pegida ima podporo v anglosaksonskem, predvsem nemško govorečem področju, in ima odpor do ameriškega koncepta multikulturalizma, ki v Evropi, skupku nacionalnih držav, ne deluje. Po drugi strani pa z naraščanjem nasilja ISIS in morebitno hujšo vojaško intervencijo Zahoda to za Pegido pomeni izgubo legitimacije in bržkone zaton.

 

 

Saški fenomen

 

Pegida pa je predvsem saški fenomen, saj je 36 odstotkov vprašanih navedlo, da so iz Dresdna ali okolice, še 38 odstotkov pa jih je iz drugih delov te zvezne dežele. Iz drugih vzhodnonemških dežel je devet odstotkov vprašanih, šest odstotkov pa jih je na demonstracije prišlo iz zahodne Nemčije.

 

Pegida oziroma njeni derivati so družbeno-politični izziv današnjega časa, pravijo Nemci. Pegide pred Pegido in po njej imajo skupni imenovalec, znan vsem nacionalnim gibanjem – strah pred tujci. Kakšni so ti tujci, h kateremu bogu molijo, kakšne barve kožo imajo, koliko denarja (n)imajo, ni pomembno. Bistvena kategorija pri tem skupnem imenovalcu je Strah z veliko začetnico.

 

Na drugi strani realnosti so številke oziroma statistika. Na Saškem v Nemčiji, kjer ima zaledje gibanje Pegida, živi skupaj okoli 4.000 muslimanov, kar je 0,1 odstotka vseh prebivalcev. V Nemčiji po grobih ocenah (natančnejših podatkov sploh ni) živi okoli pet odstotkov muslimanov, skupaj 4,5 milijona. Pred 20 leti jih je bilo po nekaterih ocenah 2,7 milijona. Seveda gre za trend rasti, a subjektivnega občutka rasti se nikakor ne da statistično utemeljiti.

 

Glede na rezultate anket, ki so jih predvsem nemški mediji opravili med demonstracijami privržencev Pegide, je povprečen udeleženec zborovanj 48-letni moški iz zvezne dežele Saške, ki je dobro izobražen, njegovi prihodki pa malo presegajo povprečje te zvezne dežele. Zgolj dva odstotka protestnikov sta brezposelna, upokojencev je 18 odstotkov. Skoraj polovico demonstrantov predstavljajo delavci ali uslužbenci, uradnikov je okoli tri odstotke.

 

 

Zakaj je Pegida posledica, ne vzrok

 

Pegida in njeni derivati izražajo širši problem Evrope. Gre za vse večji in nikoli zmanjšan razkorak med muslimanskim prebivalstvom na eni in večino ljudstva na drugi strani s ciljem končnega zmagoslavja multikulturalizma po vzoru ZDA. To je pravi vzrok za nastanek Pegide in njej podobnih, v prihodnosti ustanovljenih derivatov.

 

Toda Evropa je stičišče različnih kultur, vzorcev in nacionalnih držav. Je mešanica različnih identitet. Navkljub pravnoformalni Evropski skupnosti evropskim narodom ni uspelo ustvariti enotne identitete, ki bi bila nominalno zavezana k enakemu spoštovanju vseh ver in kultur. Evropa, kot kaže, nikoli ne bo dihala po vzoru ameriškega unikulturalizma. Evropa še dolgo ne bo dihala svobodomiselnosti, liberalizma in zasledovala vrednot po vzoru ZDA.

 

 

Zato Pegida in njej podobne organizacije in okvirjanje antimuslimanstva kot novega političnega koncepta niso rešitev. Prav tako je smrtno nevaren pobeg iz realnosti, kar se je desetletja dogajalo v Franciji z alžirskim uvozom delovne sile ali v Nemčiji s turškim. Zdravilo za Evropo ni v krepitvi antagonizma do drugih, ampak v “odkrivanju samega sebe.” Evropa ima krščanske korenine in se jim ne bi smela odreči. Cilj bi moral biti v prizadevanju, da muslimani z družbeno-političnega obrobja v sekularnih državah dobijo svoj prostor v družbi na temelju spodbujanja multikulturalizma kot edinega možnega koncepta. Na drugi strani je potrebno iskati sovražnike tega koncepta v liberalnem fundamentalizmu, kot tudi v verskem fanatizmu.

 

Pegida in njeni prihodnji derivati bodo zgodovina v trenutku, ko bo Evropa obrnjena nazaj v prihodnost k svojim koreninam na temeljih 21. stoletja. To pomeni odklon od destruktivnega ameriškega modela unikulturalizma in vztrajanje na svojem modelu multikulturnosti. In po tem modelu se v družbeno-politično multikulturni Evropi muslimani ne bi počutili kot v talilnem loncu verskih, ne le nacionalnih identitet.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
9
06.04.2020 21:00
Omejitev gibanja znotraj občine dejanskega prebivališča ima lahko dve skrajnosti. V Odrancih, najmanjši občini v Sloveniji, ki ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
7
03.04.2020 12:29
Zgodba o netransparentnem, s sumom korupcije obremenjenem projektu gradnje avtosalona luksuznih vozil BMW in Jaguar na ... Več.
Piše: Uredništvo
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
15
01.04.2020 22:55
Izjava novega v.d. direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivana Eržena, češ da vlada pretirava z zadnjimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
6
01.04.2020 00:43
Se še kdo spomni, kako smo še pred nekaj meseci zaradi kakih 50 milijonov evrov proračunskih izdatkov bili plat zvona, češ da se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
12
29.03.2020 10:00
Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik so v imenu Katedrale svobode, ... Več.
Piše: Uredništvo
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
24
24.03.2020 23:30
Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih ... Več.
Piše: Bine Kordež
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
5
22.03.2020 22:59
Verjetno je bil na seji Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko 26. februarja 2020 marsikdo presenečen, ko sta dva mariborska ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!
7
19.03.2020 16:30
Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koronavirus ubija gospodarstvo: Zaustavitev gospodarske aktivnosti že za mesec dni bi pomenila katastrofo, primerljivo z letom 1991!
17
17.03.2020 00:00
Koronavirus bo imel konkretne posledice tudi na slovensko ekonomijo ter na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik mlade žrtve koronavirusa: Vzemite zdravje v svoje roke, pazite nase in na ljudi okoli sebe - predvsem pa: ostanite doma!
11
16.03.2020 02:00
Trudim se dovolj zbrati misli, da začnem pisati o svoji izkušnji. Iskreno? Težko je. Ne izpostavljam se rada. Ni mi prijetno ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu
5
15.03.2020 11:00
Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode ... Več.
Piše: Shane Quinn
Zbogom in hvala za vse okostnjake, Miro! (Analiza diplomacije Mira Cerarja in njegove klavrne zapuščine)
9
13.03.2020 03:00
Predvidoma še danes naj bi ministri nove vlade po prisegi v državnem zboru prevzeli posle od svojih predhodnikov, med drugim ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Težko bo, morda bo celo zelo težko. A skupaj bomo uspeli!"
11
12.03.2020 15:19
Slovenija je danes tudi uradno razglasila epidemijo koronavirusa. Aktivirale so se vse sile zaščite in reševanja, vsi napori ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!
7
12.03.2020 01:15
Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem ... Več.
Piše: Uredništvo
S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico?
3
10.03.2020 14:33
Koronavirus in sestavljanje nove vlade sta idealna priložnost za vse, ki izkoriščajo medvladje za uveljavljanje kapitalskih ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus: Razmere so resne, vlada suspendirala schengenski režim na meji z Italijo
15
10.03.2020 00:00
Glede na dosedanjo politiko in prakso Šarčeve vlade v odstopu je ponedeljkova odločitev o uvedbi nadzora na meji z Italijo, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade
11
09.03.2020 00:30
Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus v Sloveniji: Če nam grozi italijanski scenarij, potem bo ta konec tedna odločilen za nadaljnjo epidemijo!
19
07.03.2020 18:30
V naslednjih 48 urah, vsekakor pa do ponedeljka zjutraj bo jasno, kaj čaka Slovenijo glede koronavirusa. Ali je možen ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...
14
07.03.2020 00:45
Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane
10
03.03.2020 23:00
Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,196
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,956
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,174
04/
Koronavirus in teorija črnega laboda
Keith Miles
Ogledov: 1,288
05/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,382
06/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,254
07/
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
Edvard Kadič
Ogledov: 1,399
08/
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
Bine Kordež
Ogledov: 991
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,081
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 9,026