Razkrivamo

Mrtvorojeni otrok

Množično gibanje, poznano pod imenom Pegida, še najbolje označuje izjava nemškega politologa Hansa Vorländerja z Univerze v Dresdnu, kjer se je konec lanskega leta gibanje Pegida rodilo, ko pravi: “Politologi v demonstracijah vidimo simptom že dlje časa trajajoče krize predstavniške demokracije. Lahko bi se razvila v desničarsko populistično gibanje ali pa bi postala podaljšana roka evroskeptične stranke Alternativa za Nemčijo (AfD).”  Kaj pa Pegida v Sloveniji?

25.02.2015 21:30
Piše: Kizo

Ideja Pegida ima podporo v anglosaksonskem, predvsem nemško govorečem področju, in ima odpor do ameriškega koncepta multikulturalizma, ki v Evropi, skupku nacionalnih držav, ne deluje.

Leta 1991 se je na popisu prebivalstva Slovenije za muslimane izreklo 29.361 ljudi (1,5 % vsega prebivalstva), enajst let pozneje, leta 2002 se je na popisu prebivalstva Slovenije za muslimane izreklo 47.488 ljudi (2,4 % vsega prebivalstva). Večina muslimanov je bošnjaškega rodu. Največja koncentracija je Ljubljani in okolici ter na Jesenicah. Vrhovni organ skupnosti je Mešihat islamske skupnosti v Sloveniji, ki je izvršilni organ islamske skupnosti v Republiki Sloveniji in je odgovoren Zboru islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, ki je sestavni del Rijaseta islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini. Mešihat vodi mufti Slovenije, trenutno je to Nedžad Grabus.

 

"Smo proti radikalnim islamistom in proti postopni islamizaciji v naši državi," je mantra, ki jo (je) ponavljal pobudnik gibanja Pegida Lutz Bachmann. Ta je po dobrem mesecu vodenja Pegide odstopil, ko je nemški Bild objavil njegovo fotografijo, na kateri  pozira v slogu nacističnega vodje Adolfa Hitlerja, in jo je Bachman objavil na svojem Facebook profilu. Smešno, naivno in politično nezrelo, takorekoč medijski samomor. Še več, le teden dni po Bachmanovem odstopu je Pegida ostala še brez Kathrin Oertel, prej odgovorne za odnose z javnostmi, ki je prevzela vodenje organizacije. Razlog? Uradno ni zdržala medijskega pritiska. Ustanovila je novo gibanje Neposredna demokracija za Evropo, ki bo ksenofobne shode imela ob nedeljah. Še enkrat več: prozorno in politično naivno. Pegido so zapustili tudi Thomas Tallacker, Bernd-Volker Lincke, Achim Exner ter podpredsednik gibanja Rene Jahn.

Stran Pegida Slovenija na Facebooku je ukinjena. Ko je bila aktivna nekaj tednov, je imela en sam protiislamski vpis 12. januarja, dve fotografiji ter 38 všečkov. Osrednja pisarna Pegide v Nemčiji naše izpostave na svoji uradni strani niti ni imela niti je nima navedene kot franšizo gibanja. Prav tako ni bil napovedan noben shod v Sloveniji. Združenje, ki ni omembe vredno, torej. Združenje, ki je mrtvorojeni otrok.

 

Na drugi strani so muslimani v Sloveniji zmerni, ekstremno salafistično gibanje sicer obstaja, ampak znotraj slovenskih muslimanov nevplivno in številčno neznatno. Naključna anketa po slovenskih mestih bi pokazala, da je stereotip muslimanov v Sloveniji zreduciran na njihovo večdesetletno željo po izgradnji džamije v Ljubljani. To pa je bržkone tudi vse. Muslimani nikoli niso bili na muhi ne golobradim skinheadom ne prepotentnim članom Blood & Honor, nikoli niso bili neposredna tarča športnih huliganov izven štadionov in drugih športnih objektov. Muslimani v Sloveniji niso osovraženi, niso stigmatizirani in niso grožnja. Podstati za slovenske Pegide v protimuslimanstvu torej ni.

 

Je pa ideja že medijsko mrtve Pegide zanimiva zaradi vsega tistega, kar predstavlja v svojem bistvu, in zaradi svojih derivatov.

 

 

Najprej definicije

 

Gibanje Domoljubnih Evropejcev proti islamizaciji Zahoda (Pegida) nasprotuje muslimanskim priseljencem v Evropi. Začelo se je oktobra 2014 v Dresdnu. Na shodih privržencev so rekord zabeležili, ko jih je bilo 25.000. Po vsej Nemčiji imajo okoli 100.000 privržencev, po vsej Evropi morda še dvakrat toliko. V borih nekaj mesecih je Pegida imela vse potrebno, da se razraste v politično gibanje, pa tudi vse, da propade še hitreje, kot se je pojavila. Z organizacijo Legida, desničarsko skupino, je najverjetneje Pegida, ki smo jo poznali od oktobra lani, mrtva.

 

Imajo pa take in podobne Pegide – v tem primeru protimuslimanske združbe  – legitimacijo v divjanju islamskih skrajnežev v Siriji in Iraku (ISIS/ISIL). V nekaj mesecih jim je uspelo svetovne medije prepričati, da imajo svojo državo, ti pa so jim s poročanjem o takoimenovani islamski državi podelili suverenost. Ideja Pegida ima podporo v anglosaksonskem, predvsem nemško govorečem področju, in ima odpor do ameriškega koncepta multikulturalizma, ki v Evropi, skupku nacionalnih držav, ne deluje. Po drugi strani pa z naraščanjem nasilja ISIS in morebitno hujšo vojaško intervencijo Zahoda to za Pegido pomeni izgubo legitimacije in bržkone zaton.

 

 

Saški fenomen

 

Pegida pa je predvsem saški fenomen, saj je 36 odstotkov vprašanih navedlo, da so iz Dresdna ali okolice, še 38 odstotkov pa jih je iz drugih delov te zvezne dežele. Iz drugih vzhodnonemških dežel je devet odstotkov vprašanih, šest odstotkov pa jih je na demonstracije prišlo iz zahodne Nemčije.

 

Pegida oziroma njeni derivati so družbeno-politični izziv današnjega časa, pravijo Nemci. Pegide pred Pegido in po njej imajo skupni imenovalec, znan vsem nacionalnim gibanjem – strah pred tujci. Kakšni so ti tujci, h kateremu bogu molijo, kakšne barve kožo imajo, koliko denarja (n)imajo, ni pomembno. Bistvena kategorija pri tem skupnem imenovalcu je Strah z veliko začetnico.

 

Na drugi strani realnosti so številke oziroma statistika. Na Saškem v Nemčiji, kjer ima zaledje gibanje Pegida, živi skupaj okoli 4.000 muslimanov, kar je 0,1 odstotka vseh prebivalcev. V Nemčiji po grobih ocenah (natančnejših podatkov sploh ni) živi okoli pet odstotkov muslimanov, skupaj 4,5 milijona. Pred 20 leti jih je bilo po nekaterih ocenah 2,7 milijona. Seveda gre za trend rasti, a subjektivnega občutka rasti se nikakor ne da statistično utemeljiti.

 

Glede na rezultate anket, ki so jih predvsem nemški mediji opravili med demonstracijami privržencev Pegide, je povprečen udeleženec zborovanj 48-letni moški iz zvezne dežele Saške, ki je dobro izobražen, njegovi prihodki pa malo presegajo povprečje te zvezne dežele. Zgolj dva odstotka protestnikov sta brezposelna, upokojencev je 18 odstotkov. Skoraj polovico demonstrantov predstavljajo delavci ali uslužbenci, uradnikov je okoli tri odstotke.

 

 

Zakaj je Pegida posledica, ne vzrok

 

Pegida in njeni derivati izražajo širši problem Evrope. Gre za vse večji in nikoli zmanjšan razkorak med muslimanskim prebivalstvom na eni in večino ljudstva na drugi strani s ciljem končnega zmagoslavja multikulturalizma po vzoru ZDA. To je pravi vzrok za nastanek Pegide in njej podobnih, v prihodnosti ustanovljenih derivatov.

 

Toda Evropa je stičišče različnih kultur, vzorcev in nacionalnih držav. Je mešanica različnih identitet. Navkljub pravnoformalni Evropski skupnosti evropskim narodom ni uspelo ustvariti enotne identitete, ki bi bila nominalno zavezana k enakemu spoštovanju vseh ver in kultur. Evropa, kot kaže, nikoli ne bo dihala po vzoru ameriškega unikulturalizma. Evropa še dolgo ne bo dihala svobodomiselnosti, liberalizma in zasledovala vrednot po vzoru ZDA.

 

 

Zato Pegida in njej podobne organizacije in okvirjanje antimuslimanstva kot novega političnega koncepta niso rešitev. Prav tako je smrtno nevaren pobeg iz realnosti, kar se je desetletja dogajalo v Franciji z alžirskim uvozom delovne sile ali v Nemčiji s turškim. Zdravilo za Evropo ni v krepitvi antagonizma do drugih, ampak v “odkrivanju samega sebe.” Evropa ima krščanske korenine in se jim ne bi smela odreči. Cilj bi moral biti v prizadevanju, da muslimani z družbeno-političnega obrobja v sekularnih državah dobijo svoj prostor v družbi na temelju spodbujanja multikulturalizma kot edinega možnega koncepta. Na drugi strani je potrebno iskati sovražnike tega koncepta v liberalnem fundamentalizmu, kot tudi v verskem fanatizmu.

 

Pegida in njeni prihodnji derivati bodo zgodovina v trenutku, ko bo Evropa obrnjena nazaj v prihodnost k svojim koreninam na temeljih 21. stoletja. To pomeni odklon od destruktivnega ameriškega modela unikulturalizma in vztrajanje na svojem modelu multikulturnosti. In po tem modelu se v družbeno-politično multikulturni Evropi muslimani ne bi počutili kot v talilnem loncu verskih, ne le nacionalnih identitet.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
6
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
13
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
16
19.06.2019 23:59
Že dolgo nismo gledali tako javnega umiranja kakšnega podjetja, ki je registrirano v Sloveniji, kot v primeru nacionalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
11
17.06.2019 01:17
Lidia Glavina, bivša predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), je z nadzorniki dosegla sporazum o odpravnini v ... Več.
Piše: Uredništvo
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
0
16.06.2019 11:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo sedmi, zadnji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za ... Več.
Piše: Uredništvo
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
9
14.06.2019 22:00
Nadaljujemo z razkrivanjem ozadja afere, ki je izbruhnila po zavrnitvi Marka Pavlihe, slovenskega kandidata za sodnika na ... Več.
Piše: Uredništvo
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
6
13.06.2019 19:00
FIHO je tista fundacija, ki je namenjena financiranju invalidskih in humanitarnih organizacij. Vsako leto razporedi kar 20 ... Več.
Piše: Igor Mekina
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
11
12.06.2019 21:00
Ko so septembra 2017 uradno odprli hidroelektrarno Brežice, predzadnjo in najzmogljivejšo v verigi petih hidroelektrarn na ... Več.
Piše: Uredništvo
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
11
11.06.2019 18:00
Novica je močno odjeknila: dr. Marko Pavliha ne more postati sodnik na Splošnem sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu, kamor ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,560
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 1,947
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 1,977
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,822
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 878
06/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 938
07/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 816
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
Uredništvo
Ogledov: 889
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 738
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 700