Razkrivamo

Mrtvorojeni otrok

Množično gibanje, poznano pod imenom Pegida, še najbolje označuje izjava nemškega politologa Hansa Vorländerja z Univerze v Dresdnu, kjer se je konec lanskega leta gibanje Pegida rodilo, ko pravi: “Politologi v demonstracijah vidimo simptom že dlje časa trajajoče krize predstavniške demokracije. Lahko bi se razvila v desničarsko populistično gibanje ali pa bi postala podaljšana roka evroskeptične stranke Alternativa za Nemčijo (AfD).”  Kaj pa Pegida v Sloveniji?

25.02.2015 21:30
Piše: Kizo

Ideja Pegida ima podporo v anglosaksonskem, predvsem nemško govorečem področju, in ima odpor do ameriškega koncepta multikulturalizma, ki v Evropi, skupku nacionalnih držav, ne deluje.

Leta 1991 se je na popisu prebivalstva Slovenije za muslimane izreklo 29.361 ljudi (1,5 % vsega prebivalstva), enajst let pozneje, leta 2002 se je na popisu prebivalstva Slovenije za muslimane izreklo 47.488 ljudi (2,4 % vsega prebivalstva). Večina muslimanov je bošnjaškega rodu. Največja koncentracija je Ljubljani in okolici ter na Jesenicah. Vrhovni organ skupnosti je Mešihat islamske skupnosti v Sloveniji, ki je izvršilni organ islamske skupnosti v Republiki Sloveniji in je odgovoren Zboru islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, ki je sestavni del Rijaseta islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini. Mešihat vodi mufti Slovenije, trenutno je to Nedžad Grabus.

 

"Smo proti radikalnim islamistom in proti postopni islamizaciji v naši državi," je mantra, ki jo (je) ponavljal pobudnik gibanja Pegida Lutz Bachmann. Ta je po dobrem mesecu vodenja Pegide odstopil, ko je nemški Bild objavil njegovo fotografijo, na kateri  pozira v slogu nacističnega vodje Adolfa Hitlerja, in jo je Bachman objavil na svojem Facebook profilu. Smešno, naivno in politično nezrelo, takorekoč medijski samomor. Še več, le teden dni po Bachmanovem odstopu je Pegida ostala še brez Kathrin Oertel, prej odgovorne za odnose z javnostmi, ki je prevzela vodenje organizacije. Razlog? Uradno ni zdržala medijskega pritiska. Ustanovila je novo gibanje Neposredna demokracija za Evropo, ki bo ksenofobne shode imela ob nedeljah. Še enkrat več: prozorno in politično naivno. Pegido so zapustili tudi Thomas Tallacker, Bernd-Volker Lincke, Achim Exner ter podpredsednik gibanja Rene Jahn.

Stran Pegida Slovenija na Facebooku je ukinjena. Ko je bila aktivna nekaj tednov, je imela en sam protiislamski vpis 12. januarja, dve fotografiji ter 38 všečkov. Osrednja pisarna Pegide v Nemčiji naše izpostave na svoji uradni strani niti ni imela niti je nima navedene kot franšizo gibanja. Prav tako ni bil napovedan noben shod v Sloveniji. Združenje, ki ni omembe vredno, torej. Združenje, ki je mrtvorojeni otrok.

 

Na drugi strani so muslimani v Sloveniji zmerni, ekstremno salafistično gibanje sicer obstaja, ampak znotraj slovenskih muslimanov nevplivno in številčno neznatno. Naključna anketa po slovenskih mestih bi pokazala, da je stereotip muslimanov v Sloveniji zreduciran na njihovo večdesetletno željo po izgradnji džamije v Ljubljani. To pa je bržkone tudi vse. Muslimani nikoli niso bili na muhi ne golobradim skinheadom ne prepotentnim članom Blood & Honor, nikoli niso bili neposredna tarča športnih huliganov izven štadionov in drugih športnih objektov. Muslimani v Sloveniji niso osovraženi, niso stigmatizirani in niso grožnja. Podstati za slovenske Pegide v protimuslimanstvu torej ni.

 

Je pa ideja že medijsko mrtve Pegide zanimiva zaradi vsega tistega, kar predstavlja v svojem bistvu, in zaradi svojih derivatov.

 

 

Najprej definicije

 

Gibanje Domoljubnih Evropejcev proti islamizaciji Zahoda (Pegida) nasprotuje muslimanskim priseljencem v Evropi. Začelo se je oktobra 2014 v Dresdnu. Na shodih privržencev so rekord zabeležili, ko jih je bilo 25.000. Po vsej Nemčiji imajo okoli 100.000 privržencev, po vsej Evropi morda še dvakrat toliko. V borih nekaj mesecih je Pegida imela vse potrebno, da se razraste v politično gibanje, pa tudi vse, da propade še hitreje, kot se je pojavila. Z organizacijo Legida, desničarsko skupino, je najverjetneje Pegida, ki smo jo poznali od oktobra lani, mrtva.

 

Imajo pa take in podobne Pegide – v tem primeru protimuslimanske združbe  – legitimacijo v divjanju islamskih skrajnežev v Siriji in Iraku (ISIS/ISIL). V nekaj mesecih jim je uspelo svetovne medije prepričati, da imajo svojo državo, ti pa so jim s poročanjem o takoimenovani islamski državi podelili suverenost. Ideja Pegida ima podporo v anglosaksonskem, predvsem nemško govorečem področju, in ima odpor do ameriškega koncepta multikulturalizma, ki v Evropi, skupku nacionalnih držav, ne deluje. Po drugi strani pa z naraščanjem nasilja ISIS in morebitno hujšo vojaško intervencijo Zahoda to za Pegido pomeni izgubo legitimacije in bržkone zaton.

 

 

Saški fenomen

 

Pegida pa je predvsem saški fenomen, saj je 36 odstotkov vprašanih navedlo, da so iz Dresdna ali okolice, še 38 odstotkov pa jih je iz drugih delov te zvezne dežele. Iz drugih vzhodnonemških dežel je devet odstotkov vprašanih, šest odstotkov pa jih je na demonstracije prišlo iz zahodne Nemčije.

 

Pegida oziroma njeni derivati so družbeno-politični izziv današnjega časa, pravijo Nemci. Pegide pred Pegido in po njej imajo skupni imenovalec, znan vsem nacionalnim gibanjem – strah pred tujci. Kakšni so ti tujci, h kateremu bogu molijo, kakšne barve kožo imajo, koliko denarja (n)imajo, ni pomembno. Bistvena kategorija pri tem skupnem imenovalcu je Strah z veliko začetnico.

 

Na drugi strani realnosti so številke oziroma statistika. Na Saškem v Nemčiji, kjer ima zaledje gibanje Pegida, živi skupaj okoli 4.000 muslimanov, kar je 0,1 odstotka vseh prebivalcev. V Nemčiji po grobih ocenah (natančnejših podatkov sploh ni) živi okoli pet odstotkov muslimanov, skupaj 4,5 milijona. Pred 20 leti jih je bilo po nekaterih ocenah 2,7 milijona. Seveda gre za trend rasti, a subjektivnega občutka rasti se nikakor ne da statistično utemeljiti.

 

Glede na rezultate anket, ki so jih predvsem nemški mediji opravili med demonstracijami privržencev Pegide, je povprečen udeleženec zborovanj 48-letni moški iz zvezne dežele Saške, ki je dobro izobražen, njegovi prihodki pa malo presegajo povprečje te zvezne dežele. Zgolj dva odstotka protestnikov sta brezposelna, upokojencev je 18 odstotkov. Skoraj polovico demonstrantov predstavljajo delavci ali uslužbenci, uradnikov je okoli tri odstotke.

 

 

Zakaj je Pegida posledica, ne vzrok

 

Pegida in njeni derivati izražajo širši problem Evrope. Gre za vse večji in nikoli zmanjšan razkorak med muslimanskim prebivalstvom na eni in večino ljudstva na drugi strani s ciljem končnega zmagoslavja multikulturalizma po vzoru ZDA. To je pravi vzrok za nastanek Pegide in njej podobnih, v prihodnosti ustanovljenih derivatov.

 

Toda Evropa je stičišče različnih kultur, vzorcev in nacionalnih držav. Je mešanica različnih identitet. Navkljub pravnoformalni Evropski skupnosti evropskim narodom ni uspelo ustvariti enotne identitete, ki bi bila nominalno zavezana k enakemu spoštovanju vseh ver in kultur. Evropa, kot kaže, nikoli ne bo dihala po vzoru ameriškega unikulturalizma. Evropa še dolgo ne bo dihala svobodomiselnosti, liberalizma in zasledovala vrednot po vzoru ZDA.

 

 

Zato Pegida in njej podobne organizacije in okvirjanje antimuslimanstva kot novega političnega koncepta niso rešitev. Prav tako je smrtno nevaren pobeg iz realnosti, kar se je desetletja dogajalo v Franciji z alžirskim uvozom delovne sile ali v Nemčiji s turškim. Zdravilo za Evropo ni v krepitvi antagonizma do drugih, ampak v “odkrivanju samega sebe.” Evropa ima krščanske korenine in se jim ne bi smela odreči. Cilj bi moral biti v prizadevanju, da muslimani z družbeno-političnega obrobja v sekularnih državah dobijo svoj prostor v družbi na temelju spodbujanja multikulturalizma kot edinega možnega koncepta. Na drugi strani je potrebno iskati sovražnike tega koncepta v liberalnem fundamentalizmu, kot tudi v verskem fanatizmu.

 

Pegida in njeni prihodnji derivati bodo zgodovina v trenutku, ko bo Evropa obrnjena nazaj v prihodnost k svojim koreninam na temeljih 21. stoletja. To pomeni odklon od destruktivnega ameriškega modela unikulturalizma in vztrajanje na svojem modelu multikulturnosti. In po tem modelu se v družbeno-politično multikulturni Evropi muslimani ne bi počutili kot v talilnem loncu verskih, ne le nacionalnih identitet.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
Razumeti Azijo: Dolgoletni ameriški pritiski na Japonsko so bili ključni za napad na Pearl Harbour
11
27.08.2019 19:00
Naivno je govoriti o tem, da leži naša prihodnost v Aziji, kajti težišče globalne ekonomije, financ in tudi geopolitike se je že ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
Napetosti v Perzijskem zalivu: Diplomacija brez verodostojne grožnje je zgolj prazno besedičenje
9
06.08.2019 20:16
Stopnjevanje napetosti med Iranom in Zahodom (zlasti Veliko Britanijo in Združenimi državami) je še vedno del strateškega ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,088
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,537
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,794
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,498
05/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,459
06/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,105
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 905
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,012
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 748
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 734