Razkrivamo

Mrtvorojeni otrok

Množično gibanje, poznano pod imenom Pegida, še najbolje označuje izjava nemškega politologa Hansa Vorländerja z Univerze v Dresdnu, kjer se je konec lanskega leta gibanje Pegida rodilo, ko pravi: “Politologi v demonstracijah vidimo simptom že dlje časa trajajoče krize predstavniške demokracije. Lahko bi se razvila v desničarsko populistično gibanje ali pa bi postala podaljšana roka evroskeptične stranke Alternativa za Nemčijo (AfD).”  Kaj pa Pegida v Sloveniji?

25.02.2015 21:30
Piše: Kizo

Ideja Pegida ima podporo v anglosaksonskem, predvsem nemško govorečem področju, in ima odpor do ameriškega koncepta multikulturalizma, ki v Evropi, skupku nacionalnih držav, ne deluje.

Leta 1991 se je na popisu prebivalstva Slovenije za muslimane izreklo 29.361 ljudi (1,5 % vsega prebivalstva), enajst let pozneje, leta 2002 se je na popisu prebivalstva Slovenije za muslimane izreklo 47.488 ljudi (2,4 % vsega prebivalstva). Večina muslimanov je bošnjaškega rodu. Največja koncentracija je Ljubljani in okolici ter na Jesenicah. Vrhovni organ skupnosti je Mešihat islamske skupnosti v Sloveniji, ki je izvršilni organ islamske skupnosti v Republiki Sloveniji in je odgovoren Zboru islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, ki je sestavni del Rijaseta islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini. Mešihat vodi mufti Slovenije, trenutno je to Nedžad Grabus.

 

"Smo proti radikalnim islamistom in proti postopni islamizaciji v naši državi," je mantra, ki jo (je) ponavljal pobudnik gibanja Pegida Lutz Bachmann. Ta je po dobrem mesecu vodenja Pegide odstopil, ko je nemški Bild objavil njegovo fotografijo, na kateri  pozira v slogu nacističnega vodje Adolfa Hitlerja, in jo je Bachman objavil na svojem Facebook profilu. Smešno, naivno in politično nezrelo, takorekoč medijski samomor. Še več, le teden dni po Bachmanovem odstopu je Pegida ostala še brez Kathrin Oertel, prej odgovorne za odnose z javnostmi, ki je prevzela vodenje organizacije. Razlog? Uradno ni zdržala medijskega pritiska. Ustanovila je novo gibanje Neposredna demokracija za Evropo, ki bo ksenofobne shode imela ob nedeljah. Še enkrat več: prozorno in politično naivno. Pegido so zapustili tudi Thomas Tallacker, Bernd-Volker Lincke, Achim Exner ter podpredsednik gibanja Rene Jahn.

Stran Pegida Slovenija na Facebooku je ukinjena. Ko je bila aktivna nekaj tednov, je imela en sam protiislamski vpis 12. januarja, dve fotografiji ter 38 všečkov. Osrednja pisarna Pegide v Nemčiji naše izpostave na svoji uradni strani niti ni imela niti je nima navedene kot franšizo gibanja. Prav tako ni bil napovedan noben shod v Sloveniji. Združenje, ki ni omembe vredno, torej. Združenje, ki je mrtvorojeni otrok.

 

Na drugi strani so muslimani v Sloveniji zmerni, ekstremno salafistično gibanje sicer obstaja, ampak znotraj slovenskih muslimanov nevplivno in številčno neznatno. Naključna anketa po slovenskih mestih bi pokazala, da je stereotip muslimanov v Sloveniji zreduciran na njihovo večdesetletno željo po izgradnji džamije v Ljubljani. To pa je bržkone tudi vse. Muslimani nikoli niso bili na muhi ne golobradim skinheadom ne prepotentnim članom Blood & Honor, nikoli niso bili neposredna tarča športnih huliganov izven štadionov in drugih športnih objektov. Muslimani v Sloveniji niso osovraženi, niso stigmatizirani in niso grožnja. Podstati za slovenske Pegide v protimuslimanstvu torej ni.

 

Je pa ideja že medijsko mrtve Pegide zanimiva zaradi vsega tistega, kar predstavlja v svojem bistvu, in zaradi svojih derivatov.

 

 

Najprej definicije

 

Gibanje Domoljubnih Evropejcev proti islamizaciji Zahoda (Pegida) nasprotuje muslimanskim priseljencem v Evropi. Začelo se je oktobra 2014 v Dresdnu. Na shodih privržencev so rekord zabeležili, ko jih je bilo 25.000. Po vsej Nemčiji imajo okoli 100.000 privržencev, po vsej Evropi morda še dvakrat toliko. V borih nekaj mesecih je Pegida imela vse potrebno, da se razraste v politično gibanje, pa tudi vse, da propade še hitreje, kot se je pojavila. Z organizacijo Legida, desničarsko skupino, je najverjetneje Pegida, ki smo jo poznali od oktobra lani, mrtva.

 

Imajo pa take in podobne Pegide – v tem primeru protimuslimanske združbe  – legitimacijo v divjanju islamskih skrajnežev v Siriji in Iraku (ISIS/ISIL). V nekaj mesecih jim je uspelo svetovne medije prepričati, da imajo svojo državo, ti pa so jim s poročanjem o takoimenovani islamski državi podelili suverenost. Ideja Pegida ima podporo v anglosaksonskem, predvsem nemško govorečem področju, in ima odpor do ameriškega koncepta multikulturalizma, ki v Evropi, skupku nacionalnih držav, ne deluje. Po drugi strani pa z naraščanjem nasilja ISIS in morebitno hujšo vojaško intervencijo Zahoda to za Pegido pomeni izgubo legitimacije in bržkone zaton.

 

 

Saški fenomen

 

Pegida pa je predvsem saški fenomen, saj je 36 odstotkov vprašanih navedlo, da so iz Dresdna ali okolice, še 38 odstotkov pa jih je iz drugih delov te zvezne dežele. Iz drugih vzhodnonemških dežel je devet odstotkov vprašanih, šest odstotkov pa jih je na demonstracije prišlo iz zahodne Nemčije.

 

Pegida oziroma njeni derivati so družbeno-politični izziv današnjega časa, pravijo Nemci. Pegide pred Pegido in po njej imajo skupni imenovalec, znan vsem nacionalnim gibanjem – strah pred tujci. Kakšni so ti tujci, h kateremu bogu molijo, kakšne barve kožo imajo, koliko denarja (n)imajo, ni pomembno. Bistvena kategorija pri tem skupnem imenovalcu je Strah z veliko začetnico.

 

Na drugi strani realnosti so številke oziroma statistika. Na Saškem v Nemčiji, kjer ima zaledje gibanje Pegida, živi skupaj okoli 4.000 muslimanov, kar je 0,1 odstotka vseh prebivalcev. V Nemčiji po grobih ocenah (natančnejših podatkov sploh ni) živi okoli pet odstotkov muslimanov, skupaj 4,5 milijona. Pred 20 leti jih je bilo po nekaterih ocenah 2,7 milijona. Seveda gre za trend rasti, a subjektivnega občutka rasti se nikakor ne da statistično utemeljiti.

 

Glede na rezultate anket, ki so jih predvsem nemški mediji opravili med demonstracijami privržencev Pegide, je povprečen udeleženec zborovanj 48-letni moški iz zvezne dežele Saške, ki je dobro izobražen, njegovi prihodki pa malo presegajo povprečje te zvezne dežele. Zgolj dva odstotka protestnikov sta brezposelna, upokojencev je 18 odstotkov. Skoraj polovico demonstrantov predstavljajo delavci ali uslužbenci, uradnikov je okoli tri odstotke.

 

 

Zakaj je Pegida posledica, ne vzrok

 

Pegida in njeni derivati izražajo širši problem Evrope. Gre za vse večji in nikoli zmanjšan razkorak med muslimanskim prebivalstvom na eni in večino ljudstva na drugi strani s ciljem končnega zmagoslavja multikulturalizma po vzoru ZDA. To je pravi vzrok za nastanek Pegide in njej podobnih, v prihodnosti ustanovljenih derivatov.

 

Toda Evropa je stičišče različnih kultur, vzorcev in nacionalnih držav. Je mešanica različnih identitet. Navkljub pravnoformalni Evropski skupnosti evropskim narodom ni uspelo ustvariti enotne identitete, ki bi bila nominalno zavezana k enakemu spoštovanju vseh ver in kultur. Evropa, kot kaže, nikoli ne bo dihala po vzoru ameriškega unikulturalizma. Evropa še dolgo ne bo dihala svobodomiselnosti, liberalizma in zasledovala vrednot po vzoru ZDA.

 

 

Zato Pegida in njej podobne organizacije in okvirjanje antimuslimanstva kot novega političnega koncepta niso rešitev. Prav tako je smrtno nevaren pobeg iz realnosti, kar se je desetletja dogajalo v Franciji z alžirskim uvozom delovne sile ali v Nemčiji s turškim. Zdravilo za Evropo ni v krepitvi antagonizma do drugih, ampak v “odkrivanju samega sebe.” Evropa ima krščanske korenine in se jim ne bi smela odreči. Cilj bi moral biti v prizadevanju, da muslimani z družbeno-političnega obrobja v sekularnih državah dobijo svoj prostor v družbi na temelju spodbujanja multikulturalizma kot edinega možnega koncepta. Na drugi strani je potrebno iskati sovražnike tega koncepta v liberalnem fundamentalizmu, kot tudi v verskem fanatizmu.

 

Pegida in njeni prihodnji derivati bodo zgodovina v trenutku, ko bo Evropa obrnjena nazaj v prihodnost k svojim koreninam na temeljih 21. stoletja. To pomeni odklon od destruktivnega ameriškega modela unikulturalizma in vztrajanje na svojem modelu multikulturnosti. In po tem modelu se v družbeno-politično multikulturni Evropi muslimani ne bi počutili kot v talilnem loncu verskih, ne le nacionalnih identitet.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
15
21.05.2019 21:10
Vsake volitve, tudi tiste v Evropski parlament, občutno dvignejo raven patološkega narcisizma med politiki. Za boljši vpogled v ... Več.
Piše: Uredništvo
"Kdo ve, če tudi v meni ne počiva oseba, ki bi lahko postala papež!"
2
17.05.2019 22:59
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo četrti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
4
15.05.2019 23:59
Aljoša Pečan je leta 1998 kot uradnik ministrstva za gospodarstvo po nalogu tedanjega ministra vodil sklepanje poravnav z ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
17
14.05.2019 23:30
Ob novici, da je slovenski zunanji minister svojemu italijanskemu kolegu predlagal skupne policijske patrulje za učinkovito ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
7
10.05.2019 21:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo tretji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Vitomil Zupan: Obraz sežganega (2/10)
0
03.05.2019 23:59
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo drugi odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Vitomil Zupan: Obraz sežganega (1/10)
3
26.04.2019 23:00
V sodelovanju z založbo Beletrina bomo v desetih nadaljevanjih objavili odlomke iz čitanke Vitomila Zupana z naslovom Obraz ... Več.
Piše: Uredništvo
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
10
23.04.2019 23:45
V občini Komen, kamor geografsko sodi tudi Štanjel, bo jutri 5. redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu bo odvzem naziva ... Več.
Piše: Uredništvo, Jožef Švagelj
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
4
20.04.2019 14:01
Končno sem dočakal veliki intelektualni spopad umov moderne dobe, Jordana Petersona in Slavoja Žižka. V samem dogodku sem res ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
26
18.04.2019 23:00
Potem ko si je Marko Makovec zapravil možnosti za imenovanje na veleposlaniški položaj v Zagrebu, se je izmed ostalih kandidatov ... Več.
Piše: Uredništvo
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
14
18.04.2019 00:00
Ker se Marjanu Šarcu nevarno približuje zgodba s prisluškovanjem dvema tujima državljanoma, katerih pogovor je objavila zasebna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
15
15.04.2019 23:45
Orožarski posel stoletja, ki ga je vodila prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja, niso pokopale proračunske nejasnosti, pač pa ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
20
14.04.2019 23:15
Star slovenski pregovor pravi: za vsako rit raste palica, tudi zate! To ti obljubim. To sporočilo sem dobil v nedeljo zjutraj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
5
11.04.2019 21:00
Medtem ko slovenska vlada ni bila pripravljena finančno podpreti mreženacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Prisluškovalni škandal: "Bizantinska realpolitika" Hrvaške ali kako je SOA nadigrala SOVO
9
07.04.2019 21:00
Bolj kot nad Hrvaško smo lahko začudeninad naivnostjo in nesposobnostjo slovenskih politikov in diplomatov, ki so nas pripeljali ... Več.
Piše: Igor Mekina
Éric Vuillard, Dnevni red: Mrtvi (6)
3
06.04.2019 06:00
Alma Biro ni naredila samomora. Karl Schlesinger ni naredil samomora. Leopold Bien ni naredil samomora. Tudi Helene Kuhner ne. ... Več.
Piše: Uredništvo
Davkoplačevalec Vili je spet udaril: V pismu evropske bankirje poziva, naj za božjo voljo ne kreditirajo 2. tira
8
05.04.2019 14:00
Vili Kovačič, znan tudi pod vzdevkom Državljan K., je v imenu civilnodružbene iniciative Davkoplačevalci se ne damo direktorju ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Veleposlanik: Marko Makovec se je že zahvaljeval za čestitke za novo službo, ki pa jo uradno sploh še nima!
7
04.04.2019 22:45
Včeraj smo poročali o škandalu z imenovanjem bodočega veleposlanika na Hrvaškem. Nekdanji predsednikov svetovalec Marko Makovec, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ups, bivšemu Pahorjevemu svetovalcu Makovcu že čestitajo za imenovanje za veleposlanika v Zagrebu, čeprav postopek sploh še ni končan!
9
03.04.2019 23:11
Česa takšnega slovenska diplomacija res ne pomni: da bi nekdo v medijih postal novi veleposlanik v tujini, še preden bi bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Društvo senilnih pisateljev: V lasti imajo nepremičnine, vredne več milijonov evrov, nimajo pa denarja za novo streho!
6
03.04.2019 00:00
Kaj se dogaja v Društvu slovenskih pisateljev, da je dan pred prvim aprilom odstopila predsednica Aksinja Kermauner, ki je ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,816
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,032
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,584
04/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 1,144
05/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,352
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,209
07/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,036
08/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,490
09/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,307
10/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 968