Razkrivamo

Mrtvorojeni otrok

Množično gibanje, poznano pod imenom Pegida, še najbolje označuje izjava nemškega politologa Hansa Vorländerja z Univerze v Dresdnu, kjer se je konec lanskega leta gibanje Pegida rodilo, ko pravi: “Politologi v demonstracijah vidimo simptom že dlje časa trajajoče krize predstavniške demokracije. Lahko bi se razvila v desničarsko populistično gibanje ali pa bi postala podaljšana roka evroskeptične stranke Alternativa za Nemčijo (AfD).”  Kaj pa Pegida v Sloveniji?

25.02.2015 21:30
Piše: Kizo

Ideja Pegida ima podporo v anglosaksonskem, predvsem nemško govorečem področju, in ima odpor do ameriškega koncepta multikulturalizma, ki v Evropi, skupku nacionalnih držav, ne deluje.

Leta 1991 se je na popisu prebivalstva Slovenije za muslimane izreklo 29.361 ljudi (1,5 % vsega prebivalstva), enajst let pozneje, leta 2002 se je na popisu prebivalstva Slovenije za muslimane izreklo 47.488 ljudi (2,4 % vsega prebivalstva). Večina muslimanov je bošnjaškega rodu. Največja koncentracija je Ljubljani in okolici ter na Jesenicah. Vrhovni organ skupnosti je Mešihat islamske skupnosti v Sloveniji, ki je izvršilni organ islamske skupnosti v Republiki Sloveniji in je odgovoren Zboru islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, ki je sestavni del Rijaseta islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini. Mešihat vodi mufti Slovenije, trenutno je to Nedžad Grabus.

 

"Smo proti radikalnim islamistom in proti postopni islamizaciji v naši državi," je mantra, ki jo (je) ponavljal pobudnik gibanja Pegida Lutz Bachmann. Ta je po dobrem mesecu vodenja Pegide odstopil, ko je nemški Bild objavil njegovo fotografijo, na kateri  pozira v slogu nacističnega vodje Adolfa Hitlerja, in jo je Bachman objavil na svojem Facebook profilu. Smešno, naivno in politično nezrelo, takorekoč medijski samomor. Še več, le teden dni po Bachmanovem odstopu je Pegida ostala še brez Kathrin Oertel, prej odgovorne za odnose z javnostmi, ki je prevzela vodenje organizacije. Razlog? Uradno ni zdržala medijskega pritiska. Ustanovila je novo gibanje Neposredna demokracija za Evropo, ki bo ksenofobne shode imela ob nedeljah. Še enkrat več: prozorno in politično naivno. Pegido so zapustili tudi Thomas Tallacker, Bernd-Volker Lincke, Achim Exner ter podpredsednik gibanja Rene Jahn.

Stran Pegida Slovenija na Facebooku je ukinjena. Ko je bila aktivna nekaj tednov, je imela en sam protiislamski vpis 12. januarja, dve fotografiji ter 38 všečkov. Osrednja pisarna Pegide v Nemčiji naše izpostave na svoji uradni strani niti ni imela niti je nima navedene kot franšizo gibanja. Prav tako ni bil napovedan noben shod v Sloveniji. Združenje, ki ni omembe vredno, torej. Združenje, ki je mrtvorojeni otrok.

 

Na drugi strani so muslimani v Sloveniji zmerni, ekstremno salafistično gibanje sicer obstaja, ampak znotraj slovenskih muslimanov nevplivno in številčno neznatno. Naključna anketa po slovenskih mestih bi pokazala, da je stereotip muslimanov v Sloveniji zreduciran na njihovo večdesetletno željo po izgradnji džamije v Ljubljani. To pa je bržkone tudi vse. Muslimani nikoli niso bili na muhi ne golobradim skinheadom ne prepotentnim članom Blood & Honor, nikoli niso bili neposredna tarča športnih huliganov izven štadionov in drugih športnih objektov. Muslimani v Sloveniji niso osovraženi, niso stigmatizirani in niso grožnja. Podstati za slovenske Pegide v protimuslimanstvu torej ni.

 

Je pa ideja že medijsko mrtve Pegide zanimiva zaradi vsega tistega, kar predstavlja v svojem bistvu, in zaradi svojih derivatov.

 

 

Najprej definicije

 

Gibanje Domoljubnih Evropejcev proti islamizaciji Zahoda (Pegida) nasprotuje muslimanskim priseljencem v Evropi. Začelo se je oktobra 2014 v Dresdnu. Na shodih privržencev so rekord zabeležili, ko jih je bilo 25.000. Po vsej Nemčiji imajo okoli 100.000 privržencev, po vsej Evropi morda še dvakrat toliko. V borih nekaj mesecih je Pegida imela vse potrebno, da se razraste v politično gibanje, pa tudi vse, da propade še hitreje, kot se je pojavila. Z organizacijo Legida, desničarsko skupino, je najverjetneje Pegida, ki smo jo poznali od oktobra lani, mrtva.

 

Imajo pa take in podobne Pegide – v tem primeru protimuslimanske združbe  – legitimacijo v divjanju islamskih skrajnežev v Siriji in Iraku (ISIS/ISIL). V nekaj mesecih jim je uspelo svetovne medije prepričati, da imajo svojo državo, ti pa so jim s poročanjem o takoimenovani islamski državi podelili suverenost. Ideja Pegida ima podporo v anglosaksonskem, predvsem nemško govorečem področju, in ima odpor do ameriškega koncepta multikulturalizma, ki v Evropi, skupku nacionalnih držav, ne deluje. Po drugi strani pa z naraščanjem nasilja ISIS in morebitno hujšo vojaško intervencijo Zahoda to za Pegido pomeni izgubo legitimacije in bržkone zaton.

 

 

Saški fenomen

 

Pegida pa je predvsem saški fenomen, saj je 36 odstotkov vprašanih navedlo, da so iz Dresdna ali okolice, še 38 odstotkov pa jih je iz drugih delov te zvezne dežele. Iz drugih vzhodnonemških dežel je devet odstotkov vprašanih, šest odstotkov pa jih je na demonstracije prišlo iz zahodne Nemčije.

 

Pegida oziroma njeni derivati so družbeno-politični izziv današnjega časa, pravijo Nemci. Pegide pred Pegido in po njej imajo skupni imenovalec, znan vsem nacionalnim gibanjem – strah pred tujci. Kakšni so ti tujci, h kateremu bogu molijo, kakšne barve kožo imajo, koliko denarja (n)imajo, ni pomembno. Bistvena kategorija pri tem skupnem imenovalcu je Strah z veliko začetnico.

 

Na drugi strani realnosti so številke oziroma statistika. Na Saškem v Nemčiji, kjer ima zaledje gibanje Pegida, živi skupaj okoli 4.000 muslimanov, kar je 0,1 odstotka vseh prebivalcev. V Nemčiji po grobih ocenah (natančnejših podatkov sploh ni) živi okoli pet odstotkov muslimanov, skupaj 4,5 milijona. Pred 20 leti jih je bilo po nekaterih ocenah 2,7 milijona. Seveda gre za trend rasti, a subjektivnega občutka rasti se nikakor ne da statistično utemeljiti.

 

Glede na rezultate anket, ki so jih predvsem nemški mediji opravili med demonstracijami privržencev Pegide, je povprečen udeleženec zborovanj 48-letni moški iz zvezne dežele Saške, ki je dobro izobražen, njegovi prihodki pa malo presegajo povprečje te zvezne dežele. Zgolj dva odstotka protestnikov sta brezposelna, upokojencev je 18 odstotkov. Skoraj polovico demonstrantov predstavljajo delavci ali uslužbenci, uradnikov je okoli tri odstotke.

 

 

Zakaj je Pegida posledica, ne vzrok

 

Pegida in njeni derivati izražajo širši problem Evrope. Gre za vse večji in nikoli zmanjšan razkorak med muslimanskim prebivalstvom na eni in večino ljudstva na drugi strani s ciljem končnega zmagoslavja multikulturalizma po vzoru ZDA. To je pravi vzrok za nastanek Pegide in njej podobnih, v prihodnosti ustanovljenih derivatov.

 

Toda Evropa je stičišče različnih kultur, vzorcev in nacionalnih držav. Je mešanica različnih identitet. Navkljub pravnoformalni Evropski skupnosti evropskim narodom ni uspelo ustvariti enotne identitete, ki bi bila nominalno zavezana k enakemu spoštovanju vseh ver in kultur. Evropa, kot kaže, nikoli ne bo dihala po vzoru ameriškega unikulturalizma. Evropa še dolgo ne bo dihala svobodomiselnosti, liberalizma in zasledovala vrednot po vzoru ZDA.

 

 

Zato Pegida in njej podobne organizacije in okvirjanje antimuslimanstva kot novega političnega koncepta niso rešitev. Prav tako je smrtno nevaren pobeg iz realnosti, kar se je desetletja dogajalo v Franciji z alžirskim uvozom delovne sile ali v Nemčiji s turškim. Zdravilo za Evropo ni v krepitvi antagonizma do drugih, ampak v “odkrivanju samega sebe.” Evropa ima krščanske korenine in se jim ne bi smela odreči. Cilj bi moral biti v prizadevanju, da muslimani z družbeno-političnega obrobja v sekularnih državah dobijo svoj prostor v družbi na temelju spodbujanja multikulturalizma kot edinega možnega koncepta. Na drugi strani je potrebno iskati sovražnike tega koncepta v liberalnem fundamentalizmu, kot tudi v verskem fanatizmu.

 

Pegida in njeni prihodnji derivati bodo zgodovina v trenutku, ko bo Evropa obrnjena nazaj v prihodnost k svojim koreninam na temeljih 21. stoletja. To pomeni odklon od destruktivnega ameriškega modela unikulturalizma in vztrajanje na svojem modelu multikulturnosti. In po tem modelu se v družbeno-politično multikulturni Evropi muslimani ne bi počutili kot v talilnem loncu verskih, ne le nacionalnih identitet.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Zdravstvo po epidemiji: Kateri so trije temeljni pogoji za ureditev slovenskega zdravstva
3
12.05.2020 00:28
Dvanajst uglednih slovenskih zdravnikov je na portalu zdravstvo.si objavilo poziv vsem odločevalcem, zlasti pa zakonodajalcem, ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 3.563
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.841
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.527
04/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.827
05/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.108
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.487
07/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.517
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.061
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 829
10/
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
Uredništvo
Ogledov: 746