Komentar

Lepo bi bilo imeti slovenski Enron

Lepo je dr. Blaž Vodopivec v kolumni Jazbec in Jazbečarji, objavljeni v Financah povzel, kako zadnji aferi z Banko Slovenije niso botrovale neke nove informacije, ampak predvsem nov pristop, ki ga je ubral dr. Tadej Kotnik. Medijev, pa tudi njihovih konzumantov, dejstva ne zanimajo, precej rajši imajo zgodbe. In po Snowdenu in Assangeu je Slovenija pač hrepenela po svojem junaku. In ga je dobila. Neznanega žvižgača, ki bi mu glede na anonimnost bolj pristajal naziv šepetalca.

02.03.2015 20:03
Piše: Marko Pavlišič

Ali je res sprejemljivo reševati težave tistih, ki so imeli denar v specialnih finančnih inštrumentih, z denarjem tistih, ki imajo v banki v glavnem minus na svojem računu? Foto: Wikipedia, UL

Glavni očitek seveda ni, da so bili v sanacijo vključeni tudi imetniki podrejenih obveznic, ampak predvsem to, da je bilo vrednotenje kapitala bank narejeno neustrezno, v bistvu zlonamerno.

 

 

Mediji imajo ob tem jasen interes. Sočne zgodbe vlečejo pozornost. Pozornost bralcev in gledalcev prodajajo naprej oglaševalcem. Družba spektakla pač. Zgodba mora zdržati, dokler ne pride nova zgodba. V tem primeru, recimo, dokler ni prišla sodna odprava poročila KPK o premoženjskem stanju opozicijskega voditelja, začinjena z aktualnim ministrom. Ampak za razliko od štorije Banke Slovenije gre tukaj dejansko za neko novo stanje, neke nove informacije.

 

Ampak da ne bomo ravnali tako kot večina medijev, ki novico boža, dokler je vroča, ko pa pride toplejša, pa zavijejo k njej, se vrnimo k Banki Slovenije.

 

 

Je važna vsebina ali postopek?

 

Glavni očitek seveda ni, da so bili v sanacijo vključeni tudi imetniki podrejenih obveznic, ampak predvsem to, da je bilo vrednotenje kapitala bank narejeno neustrezno, v bistvu zlonamerno. Ob tem se porajajo celo namigi, da naj bi šlo za sadistično izživljanje posameznikov, ki so na ta način celili svoje duševne rane preteklih lastnih izgub. Se pravi za nekaj podobnega, kar se zadnji čas očita Nemčiji v povezavi z Grčijo.

 

In če je bilo vrednotenje res napačno, potem je v bankah preveč kapitala, kar pomeni, da lahko podrejence poplačamo brez dodatnega davkoplačevalskega denarja. S poudarjanjem tega želijo bivši imetniki podrejenih obveznic nekako prikazati, da so lahko poplačani, brez da bi davkoplačevalce dodatno obremenili. Ter ob tem seveda zamolčijo, da je tudi vrednost banke v bistvu davkoplačevalska. In le-ta je višja, če je ocenjen kapital višji. Za morebitno poplačilo podrejencev bo tako v vsakem primeru račun izstavljen davkoplačevalcem. Bolj ali manj neposredno.

 

Seveda je popolnoma možno, da je Banka Slovenije naredila kakšno postopkovno napako in bo čez čas kakšna od instanc to ugotovila ter bo celotna sanacija padla. Osebno se mi sicer zdi, da se vseeno samim postopkom daje preveliko težo napram vsebini. Da bi bilo občasno vseeno dobro pogledati, ali bi malenkost spremenjen, pa zato črkobralsko točen postopek, dejansko dal drugačne rezultate ali ne. Ampak v demokraciji, pa tudi v poštenem pravosodju, je bistvo dejansko v postopku, v proceduri. In kot je zapisal kolega Štih v enem drugem primeru: “Procedura je tisto, kar sodišče loči od inkvizicije.” 

 

Bi pa bile postopkovne napake dejansko odraz resne šlamparije. Za potrebe bančne sanacije se je spremenilo kar nekaj zakonodaje. Že v času Janševe vlade je bil sprejet ZUKSB, nato pa v času vlade Alenke Bratušek še nekaj sprememb v Zakonu o bančništvu. Vse skupaj je bilo seveda pisano z namenom omogočanja sanacije bank. In če bi ob izvedenih potrebnih zakonskih spremembah nato še vedno naredili postopkovne napake, potem to res ne more biti nič drugega kot huda šlamparija. Na izvršilni strani seveda.

 

 

Naj sanacijo bank nosijo imetniki podrejenih obveznic ali imetniki minusa na TRR-ju?

 

Seveda smo ob zakonskih spremembah, ki so omogočile izbris podrejencev, o tem razpravljali tako v Državnem zboru kot tudi zunaj. Moram priznati, da toliko klicev kot na to temo nisem dobil na nobeno drugo. Zgodbe ljudi, ki izgubljajo precejšen del svojega premoženja, ti seveda sežejo do srca. Ampak lastniki podrejencev niso bili le nepoučeni vlagatelji, ki so jim podrejene obveznice “podtaknili” na okencih. Bili so tudi špekulanti, ki so vedeli, v kaj se spuščajo. Ki so podrejene obveznice kupovali na sekundarnem trgu z visokimi diskonti. Bili so tudi profesionalni investitorji, zavarovalnice, skladi, ki imajo za sabo celotne analitične oddelke. Kje potegniti mejo med prvimi in drugimi? Še posebej, ker je kar nekaj slišanih zgodb namigovalo na to, da so bili nekateri vlagatelji dejansko neustrezno informirani in kot takšni enostavno ogoljufani. Res pa so tudi ti bili zadovoljni z visokimi obrestmi. Dokler so bile. In vprašanje, na katero si je potrebno odgovoriti, ali je res sprejemljivo reševati težave tistih, ki so imeli denar v specialnih finančnih inštrumentih, z denarjem tistih, ki imajo v banki v glavnem minus na svojem računu.

 

 

Javno mnenje je pomembno. Za ministra.

 

V glavnem pa se celotna debata vrti okoli opravljenih vrednotenj, metodologij in skritih podatkov. Te zadeve je Banka Slovenije, v njenem imenu predvsem guverner Jazbec, lepo pojasnila. Javnosti na novinarski konferenci, vladi pa na dveh vladnih sejah. Ali so imeli ministri res toliko več vprašanj ali pa jim je kakšno stvar težje dopovedati, naj si odgovori kar vsak sam. Po prvi seji vlade sta bila najglasnejša dva ministra. Minister Židan in minister Erjavec. Oba sta po prvi seansi poudarila, da je bilo marsikaj pojasnjeno, da bo pa potrebno še nadaljevati. Le največji naivneži verjamejo, da se oba ministra res toliko spoznata na bančništvo, da sta imela toliko tehtnih vprašanj, na katere guverner ni mogel v predvidenem času odgovoriti. Sam bi prej stavil na to, da ministra pač še nista vedela, v katero smer se bo javno mnenje obrnilo in na katero stran se je politično bolje postaviti.

 

Če bi se ministra res tako spoznala na zadevo, bi vsa vprašanja zastavila že pred sanacijo, saj sta bila ministra že tedaj. In bi danes lahko celoten postopek ona dva razlagala svojim kolegom na vladi.

 

 

Kreativno računovodstvo

 

Seveda je pri vrednotenju lahko prišlo do napak ali “napak”. Sedaj že v veliki meri pozabljena zgodba Enrona je pokazala, da tudi velike revizorske hiše niso odporne na potrebe po “kreativnem računovodstvu”. Revizorska hiša Arthur Andersen LLP je svoje udinjanje Enronu plačala z lastnim propadom. Iz nekoč velikih pet revizijskih hiš so nastale velike štiri.

 

Ali je bilo pri slovenski sanaciji bank uporabljeno kaj iz nabora “kreativnega računovodstva”, se pravi prilagajanje metodologije za potrebe želenih rezultatov, je laiku pa tudi strokovni javnosti praktično nemogoče dognati. Zaradi tajnih bančnih podatkov. Vendar kar je laikom in strokovnjakom nedosegljivo, ni nedosegljivo zakonodajalcem.

 

 

Državni zbor ima možnost zadeve razčistiti

 

Državi zbor bo na zahtevo NSi, ki pa je zbrala podpise poslancev tudi iz drugih strank, opravil razpravo na to temo. Guverner Jazbec bo še enkrat pojasnil, kar je pojasnil že nekajkrat. SDS se bo verjetno znova pojavila z idejo o odprtju vseh bančnih podatkov, tudi prometa na vašem TRR-ju, vaši kreditni kartici, pa tudi morebitnega kredita za stanovanje za ljubico, ki ga redno odplačujete, vsi skupaj bodo pa prezrli to, kar bi se dejansko dalo narediti.

 

Državni zbor bi lahko po islandskem vzoru uvedel posebno javno preiskavo, ki bi poleg vzrokov za nastanek bančne luknje, ki nas je davkoplačevalce stala milijarde, preiskala tudi same detajle sanacije. Takšni posebni preiskovalni komisiji, pa ne poslanski, ampak strokovni, bi državni zbor lahko predpisal in omogočil tudi izvedbo ponovnega vrednotenja s strani novega revizorja. Pri tem bančne skrivnosti niso ovira, saj so revizorji zavezani ustrezni stopnji varovanja podatkov. Seveda to ni poceni. Vendar, ali smo dovolj bogati, da si lahko privoščimo poceni faflanje v Državnem zboru brez resnih podatkov, populistično iskanje žrtvenega jagnjeta in nato, ko se kamere ugasnejo, lepo pozabimo na vse skupaj, do naslednje afere?

 

Mimogrede, za takšno posebno javno preiskavo po islandskem vzoru za primer TEŠ6 in bančne luknje, ki bi jo lahko razširili s pregledom bančne sanacije, se je aktualni minister Klemenčič zavzemal. Dokler ni postal minister. Sedaj je zadovoljen s tem, da bo zadeva v nekih medresorskih kuloarjih mirno šla mimo. 

 

Državni zbor se lahko tudi odloči, da razpravo opravi na zaprti seji, na kateri pa se lahko poslanci seznanijo tudi s sicer zaupnimi podatki. V času, ko sem bil v Državnem zboru, sem bil prisoten na nekaj zaprtih sejah zbora in Komisije za nadzor javnih financ. In kvaliteta razprav brez kamer je na bistveno višjem nivoju. Tako nam je takrat minister Čufer v detajle razložil tisto zloglasno zadolžitev skrivnemu posojilodajalcu. In po tem očitkov glede tega več ni bilo.

 

Če bi poslanci imeli dejansko namen kaj razčistiti, bi se odločili za eno od dveh omenjenih možnosti. In morda bi se res ugotovilo, da vpletene revizorske hiše svojega dela niso opravile korektno. Dobili bi slovenski Enron. Čemur bi jasno sledile tožbe, izbrisani podrejenci pa bi svoj račun izstavili (tujim) revizorskim hišam in ne davkoplačevalcem. Tako pa bomo še enkrat več priča predstavi za javnost brez kakršnegakoli resnega zaključka.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,956
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,211
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,041
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,516
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,204
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,414
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,119
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,379
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,016
10/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 803