Komentar

Lepo bi bilo imeti slovenski Enron

Lepo je dr. Blaž Vodopivec v kolumni Jazbec in Jazbečarji, objavljeni v Financah povzel, kako zadnji aferi z Banko Slovenije niso botrovale neke nove informacije, ampak predvsem nov pristop, ki ga je ubral dr. Tadej Kotnik. Medijev, pa tudi njihovih konzumantov, dejstva ne zanimajo, precej rajši imajo zgodbe. In po Snowdenu in Assangeu je Slovenija pač hrepenela po svojem junaku. In ga je dobila. Neznanega žvižgača, ki bi mu glede na anonimnost bolj pristajal naziv šepetalca.

02.03.2015 20:03
Piše: Marko Pavlišič

Ali je res sprejemljivo reševati težave tistih, ki so imeli denar v specialnih finančnih inštrumentih, z denarjem tistih, ki imajo v banki v glavnem minus na svojem računu? Foto: Wikipedia, UL

Glavni očitek seveda ni, da so bili v sanacijo vključeni tudi imetniki podrejenih obveznic, ampak predvsem to, da je bilo vrednotenje kapitala bank narejeno neustrezno, v bistvu zlonamerno.

 

 

Mediji imajo ob tem jasen interes. Sočne zgodbe vlečejo pozornost. Pozornost bralcev in gledalcev prodajajo naprej oglaševalcem. Družba spektakla pač. Zgodba mora zdržati, dokler ne pride nova zgodba. V tem primeru, recimo, dokler ni prišla sodna odprava poročila KPK o premoženjskem stanju opozicijskega voditelja, začinjena z aktualnim ministrom. Ampak za razliko od štorije Banke Slovenije gre tukaj dejansko za neko novo stanje, neke nove informacije.

 

Ampak da ne bomo ravnali tako kot večina medijev, ki novico boža, dokler je vroča, ko pa pride toplejša, pa zavijejo k njej, se vrnimo k Banki Slovenije.

 

 

Je važna vsebina ali postopek?

 

Glavni očitek seveda ni, da so bili v sanacijo vključeni tudi imetniki podrejenih obveznic, ampak predvsem to, da je bilo vrednotenje kapitala bank narejeno neustrezno, v bistvu zlonamerno. Ob tem se porajajo celo namigi, da naj bi šlo za sadistično izživljanje posameznikov, ki so na ta način celili svoje duševne rane preteklih lastnih izgub. Se pravi za nekaj podobnega, kar se zadnji čas očita Nemčiji v povezavi z Grčijo.

 

In če je bilo vrednotenje res napačno, potem je v bankah preveč kapitala, kar pomeni, da lahko podrejence poplačamo brez dodatnega davkoplačevalskega denarja. S poudarjanjem tega želijo bivši imetniki podrejenih obveznic nekako prikazati, da so lahko poplačani, brez da bi davkoplačevalce dodatno obremenili. Ter ob tem seveda zamolčijo, da je tudi vrednost banke v bistvu davkoplačevalska. In le-ta je višja, če je ocenjen kapital višji. Za morebitno poplačilo podrejencev bo tako v vsakem primeru račun izstavljen davkoplačevalcem. Bolj ali manj neposredno.

 

Seveda je popolnoma možno, da je Banka Slovenije naredila kakšno postopkovno napako in bo čez čas kakšna od instanc to ugotovila ter bo celotna sanacija padla. Osebno se mi sicer zdi, da se vseeno samim postopkom daje preveliko težo napram vsebini. Da bi bilo občasno vseeno dobro pogledati, ali bi malenkost spremenjen, pa zato črkobralsko točen postopek, dejansko dal drugačne rezultate ali ne. Ampak v demokraciji, pa tudi v poštenem pravosodju, je bistvo dejansko v postopku, v proceduri. In kot je zapisal kolega Štih v enem drugem primeru: “Procedura je tisto, kar sodišče loči od inkvizicije.” 

 

Bi pa bile postopkovne napake dejansko odraz resne šlamparije. Za potrebe bančne sanacije se je spremenilo kar nekaj zakonodaje. Že v času Janševe vlade je bil sprejet ZUKSB, nato pa v času vlade Alenke Bratušek še nekaj sprememb v Zakonu o bančništvu. Vse skupaj je bilo seveda pisano z namenom omogočanja sanacije bank. In če bi ob izvedenih potrebnih zakonskih spremembah nato še vedno naredili postopkovne napake, potem to res ne more biti nič drugega kot huda šlamparija. Na izvršilni strani seveda.

 

 

Naj sanacijo bank nosijo imetniki podrejenih obveznic ali imetniki minusa na TRR-ju?

 

Seveda smo ob zakonskih spremembah, ki so omogočile izbris podrejencev, o tem razpravljali tako v Državnem zboru kot tudi zunaj. Moram priznati, da toliko klicev kot na to temo nisem dobil na nobeno drugo. Zgodbe ljudi, ki izgubljajo precejšen del svojega premoženja, ti seveda sežejo do srca. Ampak lastniki podrejencev niso bili le nepoučeni vlagatelji, ki so jim podrejene obveznice “podtaknili” na okencih. Bili so tudi špekulanti, ki so vedeli, v kaj se spuščajo. Ki so podrejene obveznice kupovali na sekundarnem trgu z visokimi diskonti. Bili so tudi profesionalni investitorji, zavarovalnice, skladi, ki imajo za sabo celotne analitične oddelke. Kje potegniti mejo med prvimi in drugimi? Še posebej, ker je kar nekaj slišanih zgodb namigovalo na to, da so bili nekateri vlagatelji dejansko neustrezno informirani in kot takšni enostavno ogoljufani. Res pa so tudi ti bili zadovoljni z visokimi obrestmi. Dokler so bile. In vprašanje, na katero si je potrebno odgovoriti, ali je res sprejemljivo reševati težave tistih, ki so imeli denar v specialnih finančnih inštrumentih, z denarjem tistih, ki imajo v banki v glavnem minus na svojem računu.

 

 

Javno mnenje je pomembno. Za ministra.

 

V glavnem pa se celotna debata vrti okoli opravljenih vrednotenj, metodologij in skritih podatkov. Te zadeve je Banka Slovenije, v njenem imenu predvsem guverner Jazbec, lepo pojasnila. Javnosti na novinarski konferenci, vladi pa na dveh vladnih sejah. Ali so imeli ministri res toliko več vprašanj ali pa jim je kakšno stvar težje dopovedati, naj si odgovori kar vsak sam. Po prvi seji vlade sta bila najglasnejša dva ministra. Minister Židan in minister Erjavec. Oba sta po prvi seansi poudarila, da je bilo marsikaj pojasnjeno, da bo pa potrebno še nadaljevati. Le največji naivneži verjamejo, da se oba ministra res toliko spoznata na bančništvo, da sta imela toliko tehtnih vprašanj, na katere guverner ni mogel v predvidenem času odgovoriti. Sam bi prej stavil na to, da ministra pač še nista vedela, v katero smer se bo javno mnenje obrnilo in na katero stran se je politično bolje postaviti.

 

Če bi se ministra res tako spoznala na zadevo, bi vsa vprašanja zastavila že pred sanacijo, saj sta bila ministra že tedaj. In bi danes lahko celoten postopek ona dva razlagala svojim kolegom na vladi.

 

 

Kreativno računovodstvo

 

Seveda je pri vrednotenju lahko prišlo do napak ali “napak”. Sedaj že v veliki meri pozabljena zgodba Enrona je pokazala, da tudi velike revizorske hiše niso odporne na potrebe po “kreativnem računovodstvu”. Revizorska hiša Arthur Andersen LLP je svoje udinjanje Enronu plačala z lastnim propadom. Iz nekoč velikih pet revizijskih hiš so nastale velike štiri.

 

Ali je bilo pri slovenski sanaciji bank uporabljeno kaj iz nabora “kreativnega računovodstva”, se pravi prilagajanje metodologije za potrebe želenih rezultatov, je laiku pa tudi strokovni javnosti praktično nemogoče dognati. Zaradi tajnih bančnih podatkov. Vendar kar je laikom in strokovnjakom nedosegljivo, ni nedosegljivo zakonodajalcem.

 

 

Državni zbor ima možnost zadeve razčistiti

 

Državi zbor bo na zahtevo NSi, ki pa je zbrala podpise poslancev tudi iz drugih strank, opravil razpravo na to temo. Guverner Jazbec bo še enkrat pojasnil, kar je pojasnil že nekajkrat. SDS se bo verjetno znova pojavila z idejo o odprtju vseh bančnih podatkov, tudi prometa na vašem TRR-ju, vaši kreditni kartici, pa tudi morebitnega kredita za stanovanje za ljubico, ki ga redno odplačujete, vsi skupaj bodo pa prezrli to, kar bi se dejansko dalo narediti.

 

Državni zbor bi lahko po islandskem vzoru uvedel posebno javno preiskavo, ki bi poleg vzrokov za nastanek bančne luknje, ki nas je davkoplačevalce stala milijarde, preiskala tudi same detajle sanacije. Takšni posebni preiskovalni komisiji, pa ne poslanski, ampak strokovni, bi državni zbor lahko predpisal in omogočil tudi izvedbo ponovnega vrednotenja s strani novega revizorja. Pri tem bančne skrivnosti niso ovira, saj so revizorji zavezani ustrezni stopnji varovanja podatkov. Seveda to ni poceni. Vendar, ali smo dovolj bogati, da si lahko privoščimo poceni faflanje v Državnem zboru brez resnih podatkov, populistično iskanje žrtvenega jagnjeta in nato, ko se kamere ugasnejo, lepo pozabimo na vse skupaj, do naslednje afere?

 

Mimogrede, za takšno posebno javno preiskavo po islandskem vzoru za primer TEŠ6 in bančne luknje, ki bi jo lahko razširili s pregledom bančne sanacije, se je aktualni minister Klemenčič zavzemal. Dokler ni postal minister. Sedaj je zadovoljen s tem, da bo zadeva v nekih medresorskih kuloarjih mirno šla mimo. 

 

Državni zbor se lahko tudi odloči, da razpravo opravi na zaprti seji, na kateri pa se lahko poslanci seznanijo tudi s sicer zaupnimi podatki. V času, ko sem bil v Državnem zboru, sem bil prisoten na nekaj zaprtih sejah zbora in Komisije za nadzor javnih financ. In kvaliteta razprav brez kamer je na bistveno višjem nivoju. Tako nam je takrat minister Čufer v detajle razložil tisto zloglasno zadolžitev skrivnemu posojilodajalcu. In po tem očitkov glede tega več ni bilo.

 

Če bi poslanci imeli dejansko namen kaj razčistiti, bi se odločili za eno od dveh omenjenih možnosti. In morda bi se res ugotovilo, da vpletene revizorske hiše svojega dela niso opravile korektno. Dobili bi slovenski Enron. Čemur bi jasno sledile tožbe, izbrisani podrejenci pa bi svoj račun izstavili (tujim) revizorskim hišam in ne davkoplačevalcem. Tako pa bomo še enkrat več priča predstavi za javnost brez kakršnegakoli resnega zaključka.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
3
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,551
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,420
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,804
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,328
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,385
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,096
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,212
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,059
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 704
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 885