Komentar

Lepo bi bilo imeti slovenski Enron

Lepo je dr. Blaž Vodopivec v kolumni Jazbec in Jazbečarji, objavljeni v Financah povzel, kako zadnji aferi z Banko Slovenije niso botrovale neke nove informacije, ampak predvsem nov pristop, ki ga je ubral dr. Tadej Kotnik. Medijev, pa tudi njihovih konzumantov, dejstva ne zanimajo, precej rajši imajo zgodbe. In po Snowdenu in Assangeu je Slovenija pač hrepenela po svojem junaku. In ga je dobila. Neznanega žvižgača, ki bi mu glede na anonimnost bolj pristajal naziv šepetalca.

02.03.2015 20:03
Piše: Marko Pavlišič

Ali je res sprejemljivo reševati težave tistih, ki so imeli denar v specialnih finančnih inštrumentih, z denarjem tistih, ki imajo v banki v glavnem minus na svojem računu? Foto: Wikipedia, UL

Glavni očitek seveda ni, da so bili v sanacijo vključeni tudi imetniki podrejenih obveznic, ampak predvsem to, da je bilo vrednotenje kapitala bank narejeno neustrezno, v bistvu zlonamerno.

 

 

Mediji imajo ob tem jasen interes. Sočne zgodbe vlečejo pozornost. Pozornost bralcev in gledalcev prodajajo naprej oglaševalcem. Družba spektakla pač. Zgodba mora zdržati, dokler ne pride nova zgodba. V tem primeru, recimo, dokler ni prišla sodna odprava poročila KPK o premoženjskem stanju opozicijskega voditelja, začinjena z aktualnim ministrom. Ampak za razliko od štorije Banke Slovenije gre tukaj dejansko za neko novo stanje, neke nove informacije.

 

Ampak da ne bomo ravnali tako kot večina medijev, ki novico boža, dokler je vroča, ko pa pride toplejša, pa zavijejo k njej, se vrnimo k Banki Slovenije.

 

 

Je važna vsebina ali postopek?

 

Glavni očitek seveda ni, da so bili v sanacijo vključeni tudi imetniki podrejenih obveznic, ampak predvsem to, da je bilo vrednotenje kapitala bank narejeno neustrezno, v bistvu zlonamerno. Ob tem se porajajo celo namigi, da naj bi šlo za sadistično izživljanje posameznikov, ki so na ta način celili svoje duševne rane preteklih lastnih izgub. Se pravi za nekaj podobnega, kar se zadnji čas očita Nemčiji v povezavi z Grčijo.

 

In če je bilo vrednotenje res napačno, potem je v bankah preveč kapitala, kar pomeni, da lahko podrejence poplačamo brez dodatnega davkoplačevalskega denarja. S poudarjanjem tega želijo bivši imetniki podrejenih obveznic nekako prikazati, da so lahko poplačani, brez da bi davkoplačevalce dodatno obremenili. Ter ob tem seveda zamolčijo, da je tudi vrednost banke v bistvu davkoplačevalska. In le-ta je višja, če je ocenjen kapital višji. Za morebitno poplačilo podrejencev bo tako v vsakem primeru račun izstavljen davkoplačevalcem. Bolj ali manj neposredno.

 

Seveda je popolnoma možno, da je Banka Slovenije naredila kakšno postopkovno napako in bo čez čas kakšna od instanc to ugotovila ter bo celotna sanacija padla. Osebno se mi sicer zdi, da se vseeno samim postopkom daje preveliko težo napram vsebini. Da bi bilo občasno vseeno dobro pogledati, ali bi malenkost spremenjen, pa zato črkobralsko točen postopek, dejansko dal drugačne rezultate ali ne. Ampak v demokraciji, pa tudi v poštenem pravosodju, je bistvo dejansko v postopku, v proceduri. In kot je zapisal kolega Štih v enem drugem primeru: “Procedura je tisto, kar sodišče loči od inkvizicije.” 

 

Bi pa bile postopkovne napake dejansko odraz resne šlamparije. Za potrebe bančne sanacije se je spremenilo kar nekaj zakonodaje. Že v času Janševe vlade je bil sprejet ZUKSB, nato pa v času vlade Alenke Bratušek še nekaj sprememb v Zakonu o bančništvu. Vse skupaj je bilo seveda pisano z namenom omogočanja sanacije bank. In če bi ob izvedenih potrebnih zakonskih spremembah nato še vedno naredili postopkovne napake, potem to res ne more biti nič drugega kot huda šlamparija. Na izvršilni strani seveda.

 

 

Naj sanacijo bank nosijo imetniki podrejenih obveznic ali imetniki minusa na TRR-ju?

 

Seveda smo ob zakonskih spremembah, ki so omogočile izbris podrejencev, o tem razpravljali tako v Državnem zboru kot tudi zunaj. Moram priznati, da toliko klicev kot na to temo nisem dobil na nobeno drugo. Zgodbe ljudi, ki izgubljajo precejšen del svojega premoženja, ti seveda sežejo do srca. Ampak lastniki podrejencev niso bili le nepoučeni vlagatelji, ki so jim podrejene obveznice “podtaknili” na okencih. Bili so tudi špekulanti, ki so vedeli, v kaj se spuščajo. Ki so podrejene obveznice kupovali na sekundarnem trgu z visokimi diskonti. Bili so tudi profesionalni investitorji, zavarovalnice, skladi, ki imajo za sabo celotne analitične oddelke. Kje potegniti mejo med prvimi in drugimi? Še posebej, ker je kar nekaj slišanih zgodb namigovalo na to, da so bili nekateri vlagatelji dejansko neustrezno informirani in kot takšni enostavno ogoljufani. Res pa so tudi ti bili zadovoljni z visokimi obrestmi. Dokler so bile. In vprašanje, na katero si je potrebno odgovoriti, ali je res sprejemljivo reševati težave tistih, ki so imeli denar v specialnih finančnih inštrumentih, z denarjem tistih, ki imajo v banki v glavnem minus na svojem računu.

 

 

Javno mnenje je pomembno. Za ministra.

 

V glavnem pa se celotna debata vrti okoli opravljenih vrednotenj, metodologij in skritih podatkov. Te zadeve je Banka Slovenije, v njenem imenu predvsem guverner Jazbec, lepo pojasnila. Javnosti na novinarski konferenci, vladi pa na dveh vladnih sejah. Ali so imeli ministri res toliko več vprašanj ali pa jim je kakšno stvar težje dopovedati, naj si odgovori kar vsak sam. Po prvi seji vlade sta bila najglasnejša dva ministra. Minister Židan in minister Erjavec. Oba sta po prvi seansi poudarila, da je bilo marsikaj pojasnjeno, da bo pa potrebno še nadaljevati. Le največji naivneži verjamejo, da se oba ministra res toliko spoznata na bančništvo, da sta imela toliko tehtnih vprašanj, na katere guverner ni mogel v predvidenem času odgovoriti. Sam bi prej stavil na to, da ministra pač še nista vedela, v katero smer se bo javno mnenje obrnilo in na katero stran se je politično bolje postaviti.

 

Če bi se ministra res tako spoznala na zadevo, bi vsa vprašanja zastavila že pred sanacijo, saj sta bila ministra že tedaj. In bi danes lahko celoten postopek ona dva razlagala svojim kolegom na vladi.

 

 

Kreativno računovodstvo

 

Seveda je pri vrednotenju lahko prišlo do napak ali “napak”. Sedaj že v veliki meri pozabljena zgodba Enrona je pokazala, da tudi velike revizorske hiše niso odporne na potrebe po “kreativnem računovodstvu”. Revizorska hiša Arthur Andersen LLP je svoje udinjanje Enronu plačala z lastnim propadom. Iz nekoč velikih pet revizijskih hiš so nastale velike štiri.

 

Ali je bilo pri slovenski sanaciji bank uporabljeno kaj iz nabora “kreativnega računovodstva”, se pravi prilagajanje metodologije za potrebe želenih rezultatov, je laiku pa tudi strokovni javnosti praktično nemogoče dognati. Zaradi tajnih bančnih podatkov. Vendar kar je laikom in strokovnjakom nedosegljivo, ni nedosegljivo zakonodajalcem.

 

 

Državni zbor ima možnost zadeve razčistiti

 

Državi zbor bo na zahtevo NSi, ki pa je zbrala podpise poslancev tudi iz drugih strank, opravil razpravo na to temo. Guverner Jazbec bo še enkrat pojasnil, kar je pojasnil že nekajkrat. SDS se bo verjetno znova pojavila z idejo o odprtju vseh bančnih podatkov, tudi prometa na vašem TRR-ju, vaši kreditni kartici, pa tudi morebitnega kredita za stanovanje za ljubico, ki ga redno odplačujete, vsi skupaj bodo pa prezrli to, kar bi se dejansko dalo narediti.

 

Državni zbor bi lahko po islandskem vzoru uvedel posebno javno preiskavo, ki bi poleg vzrokov za nastanek bančne luknje, ki nas je davkoplačevalce stala milijarde, preiskala tudi same detajle sanacije. Takšni posebni preiskovalni komisiji, pa ne poslanski, ampak strokovni, bi državni zbor lahko predpisal in omogočil tudi izvedbo ponovnega vrednotenja s strani novega revizorja. Pri tem bančne skrivnosti niso ovira, saj so revizorji zavezani ustrezni stopnji varovanja podatkov. Seveda to ni poceni. Vendar, ali smo dovolj bogati, da si lahko privoščimo poceni faflanje v Državnem zboru brez resnih podatkov, populistično iskanje žrtvenega jagnjeta in nato, ko se kamere ugasnejo, lepo pozabimo na vse skupaj, do naslednje afere?

 

Mimogrede, za takšno posebno javno preiskavo po islandskem vzoru za primer TEŠ6 in bančne luknje, ki bi jo lahko razširili s pregledom bančne sanacije, se je aktualni minister Klemenčič zavzemal. Dokler ni postal minister. Sedaj je zadovoljen s tem, da bo zadeva v nekih medresorskih kuloarjih mirno šla mimo. 

 

Državni zbor se lahko tudi odloči, da razpravo opravi na zaprti seji, na kateri pa se lahko poslanci seznanijo tudi s sicer zaupnimi podatki. V času, ko sem bil v Državnem zboru, sem bil prisoten na nekaj zaprtih sejah zbora in Komisije za nadzor javnih financ. In kvaliteta razprav brez kamer je na bistveno višjem nivoju. Tako nam je takrat minister Čufer v detajle razložil tisto zloglasno zadolžitev skrivnemu posojilodajalcu. In po tem očitkov glede tega več ni bilo.

 

Če bi poslanci imeli dejansko namen kaj razčistiti, bi se odločili za eno od dveh omenjenih možnosti. In morda bi se res ugotovilo, da vpletene revizorske hiše svojega dela niso opravile korektno. Dobili bi slovenski Enron. Čemur bi jasno sledile tožbe, izbrisani podrejenci pa bi svoj račun izstavili (tujim) revizorskim hišam in ne davkoplačevalcem. Tako pa bomo še enkrat več priča predstavi za javnost brez kakršnegakoli resnega zaključka.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.935
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.742
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.358
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.634
05/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.478
06/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.112
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.847
08/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.307
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.601
10/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.513