Komentar

Lepo bi bilo imeti slovenski Enron

Lepo je dr. Blaž Vodopivec v kolumni Jazbec in Jazbečarji, objavljeni v Financah povzel, kako zadnji aferi z Banko Slovenije niso botrovale neke nove informacije, ampak predvsem nov pristop, ki ga je ubral dr. Tadej Kotnik. Medijev, pa tudi njihovih konzumantov, dejstva ne zanimajo, precej rajši imajo zgodbe. In po Snowdenu in Assangeu je Slovenija pač hrepenela po svojem junaku. In ga je dobila. Neznanega žvižgača, ki bi mu glede na anonimnost bolj pristajal naziv šepetalca.

02.03.2015 20:03
Piše: Marko Pavlišič

Ali je res sprejemljivo reševati težave tistih, ki so imeli denar v specialnih finančnih inštrumentih, z denarjem tistih, ki imajo v banki v glavnem minus na svojem računu? Foto: Wikipedia, UL

Glavni očitek seveda ni, da so bili v sanacijo vključeni tudi imetniki podrejenih obveznic, ampak predvsem to, da je bilo vrednotenje kapitala bank narejeno neustrezno, v bistvu zlonamerno.

 

 

Mediji imajo ob tem jasen interes. Sočne zgodbe vlečejo pozornost. Pozornost bralcev in gledalcev prodajajo naprej oglaševalcem. Družba spektakla pač. Zgodba mora zdržati, dokler ne pride nova zgodba. V tem primeru, recimo, dokler ni prišla sodna odprava poročila KPK o premoženjskem stanju opozicijskega voditelja, začinjena z aktualnim ministrom. Ampak za razliko od štorije Banke Slovenije gre tukaj dejansko za neko novo stanje, neke nove informacije.

 

Ampak da ne bomo ravnali tako kot večina medijev, ki novico boža, dokler je vroča, ko pa pride toplejša, pa zavijejo k njej, se vrnimo k Banki Slovenije.

 

 

Je važna vsebina ali postopek?

 

Glavni očitek seveda ni, da so bili v sanacijo vključeni tudi imetniki podrejenih obveznic, ampak predvsem to, da je bilo vrednotenje kapitala bank narejeno neustrezno, v bistvu zlonamerno. Ob tem se porajajo celo namigi, da naj bi šlo za sadistično izživljanje posameznikov, ki so na ta način celili svoje duševne rane preteklih lastnih izgub. Se pravi za nekaj podobnega, kar se zadnji čas očita Nemčiji v povezavi z Grčijo.

 

In če je bilo vrednotenje res napačno, potem je v bankah preveč kapitala, kar pomeni, da lahko podrejence poplačamo brez dodatnega davkoplačevalskega denarja. S poudarjanjem tega želijo bivši imetniki podrejenih obveznic nekako prikazati, da so lahko poplačani, brez da bi davkoplačevalce dodatno obremenili. Ter ob tem seveda zamolčijo, da je tudi vrednost banke v bistvu davkoplačevalska. In le-ta je višja, če je ocenjen kapital višji. Za morebitno poplačilo podrejencev bo tako v vsakem primeru račun izstavljen davkoplačevalcem. Bolj ali manj neposredno.

 

Seveda je popolnoma možno, da je Banka Slovenije naredila kakšno postopkovno napako in bo čez čas kakšna od instanc to ugotovila ter bo celotna sanacija padla. Osebno se mi sicer zdi, da se vseeno samim postopkom daje preveliko težo napram vsebini. Da bi bilo občasno vseeno dobro pogledati, ali bi malenkost spremenjen, pa zato črkobralsko točen postopek, dejansko dal drugačne rezultate ali ne. Ampak v demokraciji, pa tudi v poštenem pravosodju, je bistvo dejansko v postopku, v proceduri. In kot je zapisal kolega Štih v enem drugem primeru: “Procedura je tisto, kar sodišče loči od inkvizicije.” 

 

Bi pa bile postopkovne napake dejansko odraz resne šlamparije. Za potrebe bančne sanacije se je spremenilo kar nekaj zakonodaje. Že v času Janševe vlade je bil sprejet ZUKSB, nato pa v času vlade Alenke Bratušek še nekaj sprememb v Zakonu o bančništvu. Vse skupaj je bilo seveda pisano z namenom omogočanja sanacije bank. In če bi ob izvedenih potrebnih zakonskih spremembah nato še vedno naredili postopkovne napake, potem to res ne more biti nič drugega kot huda šlamparija. Na izvršilni strani seveda.

 

 

Naj sanacijo bank nosijo imetniki podrejenih obveznic ali imetniki minusa na TRR-ju?

 

Seveda smo ob zakonskih spremembah, ki so omogočile izbris podrejencev, o tem razpravljali tako v Državnem zboru kot tudi zunaj. Moram priznati, da toliko klicev kot na to temo nisem dobil na nobeno drugo. Zgodbe ljudi, ki izgubljajo precejšen del svojega premoženja, ti seveda sežejo do srca. Ampak lastniki podrejencev niso bili le nepoučeni vlagatelji, ki so jim podrejene obveznice “podtaknili” na okencih. Bili so tudi špekulanti, ki so vedeli, v kaj se spuščajo. Ki so podrejene obveznice kupovali na sekundarnem trgu z visokimi diskonti. Bili so tudi profesionalni investitorji, zavarovalnice, skladi, ki imajo za sabo celotne analitične oddelke. Kje potegniti mejo med prvimi in drugimi? Še posebej, ker je kar nekaj slišanih zgodb namigovalo na to, da so bili nekateri vlagatelji dejansko neustrezno informirani in kot takšni enostavno ogoljufani. Res pa so tudi ti bili zadovoljni z visokimi obrestmi. Dokler so bile. In vprašanje, na katero si je potrebno odgovoriti, ali je res sprejemljivo reševati težave tistih, ki so imeli denar v specialnih finančnih inštrumentih, z denarjem tistih, ki imajo v banki v glavnem minus na svojem računu.

 

 

Javno mnenje je pomembno. Za ministra.

 

V glavnem pa se celotna debata vrti okoli opravljenih vrednotenj, metodologij in skritih podatkov. Te zadeve je Banka Slovenije, v njenem imenu predvsem guverner Jazbec, lepo pojasnila. Javnosti na novinarski konferenci, vladi pa na dveh vladnih sejah. Ali so imeli ministri res toliko več vprašanj ali pa jim je kakšno stvar težje dopovedati, naj si odgovori kar vsak sam. Po prvi seji vlade sta bila najglasnejša dva ministra. Minister Židan in minister Erjavec. Oba sta po prvi seansi poudarila, da je bilo marsikaj pojasnjeno, da bo pa potrebno še nadaljevati. Le največji naivneži verjamejo, da se oba ministra res toliko spoznata na bančništvo, da sta imela toliko tehtnih vprašanj, na katere guverner ni mogel v predvidenem času odgovoriti. Sam bi prej stavil na to, da ministra pač še nista vedela, v katero smer se bo javno mnenje obrnilo in na katero stran se je politično bolje postaviti.

 

Če bi se ministra res tako spoznala na zadevo, bi vsa vprašanja zastavila že pred sanacijo, saj sta bila ministra že tedaj. In bi danes lahko celoten postopek ona dva razlagala svojim kolegom na vladi.

 

 

Kreativno računovodstvo

 

Seveda je pri vrednotenju lahko prišlo do napak ali “napak”. Sedaj že v veliki meri pozabljena zgodba Enrona je pokazala, da tudi velike revizorske hiše niso odporne na potrebe po “kreativnem računovodstvu”. Revizorska hiša Arthur Andersen LLP je svoje udinjanje Enronu plačala z lastnim propadom. Iz nekoč velikih pet revizijskih hiš so nastale velike štiri.

 

Ali je bilo pri slovenski sanaciji bank uporabljeno kaj iz nabora “kreativnega računovodstva”, se pravi prilagajanje metodologije za potrebe želenih rezultatov, je laiku pa tudi strokovni javnosti praktično nemogoče dognati. Zaradi tajnih bančnih podatkov. Vendar kar je laikom in strokovnjakom nedosegljivo, ni nedosegljivo zakonodajalcem.

 

 

Državni zbor ima možnost zadeve razčistiti

 

Državi zbor bo na zahtevo NSi, ki pa je zbrala podpise poslancev tudi iz drugih strank, opravil razpravo na to temo. Guverner Jazbec bo še enkrat pojasnil, kar je pojasnil že nekajkrat. SDS se bo verjetno znova pojavila z idejo o odprtju vseh bančnih podatkov, tudi prometa na vašem TRR-ju, vaši kreditni kartici, pa tudi morebitnega kredita za stanovanje za ljubico, ki ga redno odplačujete, vsi skupaj bodo pa prezrli to, kar bi se dejansko dalo narediti.

 

Državni zbor bi lahko po islandskem vzoru uvedel posebno javno preiskavo, ki bi poleg vzrokov za nastanek bančne luknje, ki nas je davkoplačevalce stala milijarde, preiskala tudi same detajle sanacije. Takšni posebni preiskovalni komisiji, pa ne poslanski, ampak strokovni, bi državni zbor lahko predpisal in omogočil tudi izvedbo ponovnega vrednotenja s strani novega revizorja. Pri tem bančne skrivnosti niso ovira, saj so revizorji zavezani ustrezni stopnji varovanja podatkov. Seveda to ni poceni. Vendar, ali smo dovolj bogati, da si lahko privoščimo poceni faflanje v Državnem zboru brez resnih podatkov, populistično iskanje žrtvenega jagnjeta in nato, ko se kamere ugasnejo, lepo pozabimo na vse skupaj, do naslednje afere?

 

Mimogrede, za takšno posebno javno preiskavo po islandskem vzoru za primer TEŠ6 in bančne luknje, ki bi jo lahko razširili s pregledom bančne sanacije, se je aktualni minister Klemenčič zavzemal. Dokler ni postal minister. Sedaj je zadovoljen s tem, da bo zadeva v nekih medresorskih kuloarjih mirno šla mimo. 

 

Državni zbor se lahko tudi odloči, da razpravo opravi na zaprti seji, na kateri pa se lahko poslanci seznanijo tudi s sicer zaupnimi podatki. V času, ko sem bil v Državnem zboru, sem bil prisoten na nekaj zaprtih sejah zbora in Komisije za nadzor javnih financ. In kvaliteta razprav brez kamer je na bistveno višjem nivoju. Tako nam je takrat minister Čufer v detajle razložil tisto zloglasno zadolžitev skrivnemu posojilodajalcu. In po tem očitkov glede tega več ni bilo.

 

Če bi poslanci imeli dejansko namen kaj razčistiti, bi se odločili za eno od dveh omenjenih možnosti. In morda bi se res ugotovilo, da vpletene revizorske hiše svojega dela niso opravile korektno. Dobili bi slovenski Enron. Čemur bi jasno sledile tožbe, izbrisani podrejenci pa bi svoj račun izstavili (tujim) revizorskim hišam in ne davkoplačevalcem. Tako pa bomo še enkrat več priča predstavi za javnost brez kakršnegakoli resnega zaključka.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
12
21.06.2021 21:22
Napisati nek krajši pregled ekonomskega razvoja samostojne Slovenije je po eni strani pravzaprav preprosto, pa drugi pa kar ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
11
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
21
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.928
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.723
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.268
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.399
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.154
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 900
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 876
08/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 617
09/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 466
10/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 961