Komentar

Lepo bi bilo imeti slovenski Enron

Lepo je dr. Blaž Vodopivec v kolumni Jazbec in Jazbečarji, objavljeni v Financah povzel, kako zadnji aferi z Banko Slovenije niso botrovale neke nove informacije, ampak predvsem nov pristop, ki ga je ubral dr. Tadej Kotnik. Medijev, pa tudi njihovih konzumantov, dejstva ne zanimajo, precej rajši imajo zgodbe. In po Snowdenu in Assangeu je Slovenija pač hrepenela po svojem junaku. In ga je dobila. Neznanega žvižgača, ki bi mu glede na anonimnost bolj pristajal naziv šepetalca.

02.03.2015 20:03
Piše: Marko Pavlišič

Ali je res sprejemljivo reševati težave tistih, ki so imeli denar v specialnih finančnih inštrumentih, z denarjem tistih, ki imajo v banki v glavnem minus na svojem računu? Foto: Wikipedia, UL

Glavni očitek seveda ni, da so bili v sanacijo vključeni tudi imetniki podrejenih obveznic, ampak predvsem to, da je bilo vrednotenje kapitala bank narejeno neustrezno, v bistvu zlonamerno.

 

 

Mediji imajo ob tem jasen interes. Sočne zgodbe vlečejo pozornost. Pozornost bralcev in gledalcev prodajajo naprej oglaševalcem. Družba spektakla pač. Zgodba mora zdržati, dokler ne pride nova zgodba. V tem primeru, recimo, dokler ni prišla sodna odprava poročila KPK o premoženjskem stanju opozicijskega voditelja, začinjena z aktualnim ministrom. Ampak za razliko od štorije Banke Slovenije gre tukaj dejansko za neko novo stanje, neke nove informacije.

 

Ampak da ne bomo ravnali tako kot večina medijev, ki novico boža, dokler je vroča, ko pa pride toplejša, pa zavijejo k njej, se vrnimo k Banki Slovenije.

 

 

Je važna vsebina ali postopek?

 

Glavni očitek seveda ni, da so bili v sanacijo vključeni tudi imetniki podrejenih obveznic, ampak predvsem to, da je bilo vrednotenje kapitala bank narejeno neustrezno, v bistvu zlonamerno. Ob tem se porajajo celo namigi, da naj bi šlo za sadistično izživljanje posameznikov, ki so na ta način celili svoje duševne rane preteklih lastnih izgub. Se pravi za nekaj podobnega, kar se zadnji čas očita Nemčiji v povezavi z Grčijo.

 

In če je bilo vrednotenje res napačno, potem je v bankah preveč kapitala, kar pomeni, da lahko podrejence poplačamo brez dodatnega davkoplačevalskega denarja. S poudarjanjem tega želijo bivši imetniki podrejenih obveznic nekako prikazati, da so lahko poplačani, brez da bi davkoplačevalce dodatno obremenili. Ter ob tem seveda zamolčijo, da je tudi vrednost banke v bistvu davkoplačevalska. In le-ta je višja, če je ocenjen kapital višji. Za morebitno poplačilo podrejencev bo tako v vsakem primeru račun izstavljen davkoplačevalcem. Bolj ali manj neposredno.

 

Seveda je popolnoma možno, da je Banka Slovenije naredila kakšno postopkovno napako in bo čez čas kakšna od instanc to ugotovila ter bo celotna sanacija padla. Osebno se mi sicer zdi, da se vseeno samim postopkom daje preveliko težo napram vsebini. Da bi bilo občasno vseeno dobro pogledati, ali bi malenkost spremenjen, pa zato črkobralsko točen postopek, dejansko dal drugačne rezultate ali ne. Ampak v demokraciji, pa tudi v poštenem pravosodju, je bistvo dejansko v postopku, v proceduri. In kot je zapisal kolega Štih v enem drugem primeru: “Procedura je tisto, kar sodišče loči od inkvizicije.” 

 

Bi pa bile postopkovne napake dejansko odraz resne šlamparije. Za potrebe bančne sanacije se je spremenilo kar nekaj zakonodaje. Že v času Janševe vlade je bil sprejet ZUKSB, nato pa v času vlade Alenke Bratušek še nekaj sprememb v Zakonu o bančništvu. Vse skupaj je bilo seveda pisano z namenom omogočanja sanacije bank. In če bi ob izvedenih potrebnih zakonskih spremembah nato še vedno naredili postopkovne napake, potem to res ne more biti nič drugega kot huda šlamparija. Na izvršilni strani seveda.

 

 

Naj sanacijo bank nosijo imetniki podrejenih obveznic ali imetniki minusa na TRR-ju?

 

Seveda smo ob zakonskih spremembah, ki so omogočile izbris podrejencev, o tem razpravljali tako v Državnem zboru kot tudi zunaj. Moram priznati, da toliko klicev kot na to temo nisem dobil na nobeno drugo. Zgodbe ljudi, ki izgubljajo precejšen del svojega premoženja, ti seveda sežejo do srca. Ampak lastniki podrejencev niso bili le nepoučeni vlagatelji, ki so jim podrejene obveznice “podtaknili” na okencih. Bili so tudi špekulanti, ki so vedeli, v kaj se spuščajo. Ki so podrejene obveznice kupovali na sekundarnem trgu z visokimi diskonti. Bili so tudi profesionalni investitorji, zavarovalnice, skladi, ki imajo za sabo celotne analitične oddelke. Kje potegniti mejo med prvimi in drugimi? Še posebej, ker je kar nekaj slišanih zgodb namigovalo na to, da so bili nekateri vlagatelji dejansko neustrezno informirani in kot takšni enostavno ogoljufani. Res pa so tudi ti bili zadovoljni z visokimi obrestmi. Dokler so bile. In vprašanje, na katero si je potrebno odgovoriti, ali je res sprejemljivo reševati težave tistih, ki so imeli denar v specialnih finančnih inštrumentih, z denarjem tistih, ki imajo v banki v glavnem minus na svojem računu.

 

 

Javno mnenje je pomembno. Za ministra.

 

V glavnem pa se celotna debata vrti okoli opravljenih vrednotenj, metodologij in skritih podatkov. Te zadeve je Banka Slovenije, v njenem imenu predvsem guverner Jazbec, lepo pojasnila. Javnosti na novinarski konferenci, vladi pa na dveh vladnih sejah. Ali so imeli ministri res toliko več vprašanj ali pa jim je kakšno stvar težje dopovedati, naj si odgovori kar vsak sam. Po prvi seji vlade sta bila najglasnejša dva ministra. Minister Židan in minister Erjavec. Oba sta po prvi seansi poudarila, da je bilo marsikaj pojasnjeno, da bo pa potrebno še nadaljevati. Le največji naivneži verjamejo, da se oba ministra res toliko spoznata na bančništvo, da sta imela toliko tehtnih vprašanj, na katere guverner ni mogel v predvidenem času odgovoriti. Sam bi prej stavil na to, da ministra pač še nista vedela, v katero smer se bo javno mnenje obrnilo in na katero stran se je politično bolje postaviti.

 

Če bi se ministra res tako spoznala na zadevo, bi vsa vprašanja zastavila že pred sanacijo, saj sta bila ministra že tedaj. In bi danes lahko celoten postopek ona dva razlagala svojim kolegom na vladi.

 

 

Kreativno računovodstvo

 

Seveda je pri vrednotenju lahko prišlo do napak ali “napak”. Sedaj že v veliki meri pozabljena zgodba Enrona je pokazala, da tudi velike revizorske hiše niso odporne na potrebe po “kreativnem računovodstvu”. Revizorska hiša Arthur Andersen LLP je svoje udinjanje Enronu plačala z lastnim propadom. Iz nekoč velikih pet revizijskih hiš so nastale velike štiri.

 

Ali je bilo pri slovenski sanaciji bank uporabljeno kaj iz nabora “kreativnega računovodstva”, se pravi prilagajanje metodologije za potrebe želenih rezultatov, je laiku pa tudi strokovni javnosti praktično nemogoče dognati. Zaradi tajnih bančnih podatkov. Vendar kar je laikom in strokovnjakom nedosegljivo, ni nedosegljivo zakonodajalcem.

 

 

Državni zbor ima možnost zadeve razčistiti

 

Državi zbor bo na zahtevo NSi, ki pa je zbrala podpise poslancev tudi iz drugih strank, opravil razpravo na to temo. Guverner Jazbec bo še enkrat pojasnil, kar je pojasnil že nekajkrat. SDS se bo verjetno znova pojavila z idejo o odprtju vseh bančnih podatkov, tudi prometa na vašem TRR-ju, vaši kreditni kartici, pa tudi morebitnega kredita za stanovanje za ljubico, ki ga redno odplačujete, vsi skupaj bodo pa prezrli to, kar bi se dejansko dalo narediti.

 

Državni zbor bi lahko po islandskem vzoru uvedel posebno javno preiskavo, ki bi poleg vzrokov za nastanek bančne luknje, ki nas je davkoplačevalce stala milijarde, preiskala tudi same detajle sanacije. Takšni posebni preiskovalni komisiji, pa ne poslanski, ampak strokovni, bi državni zbor lahko predpisal in omogočil tudi izvedbo ponovnega vrednotenja s strani novega revizorja. Pri tem bančne skrivnosti niso ovira, saj so revizorji zavezani ustrezni stopnji varovanja podatkov. Seveda to ni poceni. Vendar, ali smo dovolj bogati, da si lahko privoščimo poceni faflanje v Državnem zboru brez resnih podatkov, populistično iskanje žrtvenega jagnjeta in nato, ko se kamere ugasnejo, lepo pozabimo na vse skupaj, do naslednje afere?

 

Mimogrede, za takšno posebno javno preiskavo po islandskem vzoru za primer TEŠ6 in bančne luknje, ki bi jo lahko razširili s pregledom bančne sanacije, se je aktualni minister Klemenčič zavzemal. Dokler ni postal minister. Sedaj je zadovoljen s tem, da bo zadeva v nekih medresorskih kuloarjih mirno šla mimo. 

 

Državni zbor se lahko tudi odloči, da razpravo opravi na zaprti seji, na kateri pa se lahko poslanci seznanijo tudi s sicer zaupnimi podatki. V času, ko sem bil v Državnem zboru, sem bil prisoten na nekaj zaprtih sejah zbora in Komisije za nadzor javnih financ. In kvaliteta razprav brez kamer je na bistveno višjem nivoju. Tako nam je takrat minister Čufer v detajle razložil tisto zloglasno zadolžitev skrivnemu posojilodajalcu. In po tem očitkov glede tega več ni bilo.

 

Če bi poslanci imeli dejansko namen kaj razčistiti, bi se odločili za eno od dveh omenjenih možnosti. In morda bi se res ugotovilo, da vpletene revizorske hiše svojega dela niso opravile korektno. Dobili bi slovenski Enron. Čemur bi jasno sledile tožbe, izbrisani podrejenci pa bi svoj račun izstavili (tujim) revizorskim hišam in ne davkoplačevalcem. Tako pa bomo še enkrat več priča predstavi za javnost brez kakršnegakoli resnega zaključka.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
2
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.425
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.835
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.911
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.001
05/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.476
06/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.545
07/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.144
08/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.062
09/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.574
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.170