Komentar

Kje se je v Sloveniji izgubila zdrava pamet?

Gledam televizijo. Ne morem verjeti očem in ušesom. Nekaj slovenskih šol je prepovedalo učencem - kepanje. To je samo zadnji vrhunec simbioze med patriarhalnim obnašanjem oblasti do svojih državljanov, v tem primeru staršev, in agresivno potrebo državljanov po kvazizaščiti s strani oblasti, v tem primeru šolskih. Slovenija ima hudo bolezen - pomanjkanje zdrave pameti!

04.03.2015 21:54
Piše: Goran Novković

Po zdravi pameti bi bilo, da bi predlagali zvišanje neto minimalne plače, ne bruto minimalne plače.

Ko smo pred leti med članicami Evropske unije, ki jih je najbolj prizadela kriza, najbolj dvignili minimalno plačo, smo s tem odžrli delo več tisoč zaposlenim v podjetjih in jih poslali - na Zavod za zaposlovanje.

Zakaj je kepanje bolj nevarno od igral na javnih površinah?

 

Prepoved kepanja na šolah so sicer nekateri k sreči že označili za absurd, saj se s tem preprečuje tudi igra otrok, slednja pa je v veliko primerih nevarna. Sprašujem pa se, ali bo takšen odziv kaj pomagal. Ali pa bomo čez čas zgroženi, ker bo nekdo prepovedal tekanje otrok po neravnih terenih ali tekanje otrok po betonu. Oboje je lahko nevarno. Zlasti, če se gredo otroci Lovivca ali Skrivavca, morda Žandarje in ravbarje. En, dva, tri, pa se kdo lahko kje spotakne. Verjetno že bijejo zadnje ure igralom na javnih površinah. Kaj vse se tam lahko zgodi hudega otrokom!

 

Ko sem omenil bizarno prepoved kepanja poznavalki razmer v šolah, je kot iz topa izstrelila: "Zagotovo se je kaj takšnega spomnil kdo od staršev in to tudi zahteval." Ja, starši v svoji zaščitniški vlogi res marsikaj zahtevajo od šolnikov. Postali so strokovnjaki za vse. Mislijo, da več vedo kot pravi strokovnjaki. Kar v Sloveniji ni nič novega. Vsi smo strokovnjaki za vse. Vsi smo pametni. Vsi zahtevamo od takšne ali drugačne oblasti zaščito sebe, bližnjih in otrok. Vsi se izgovarjamo na svoje pravice ... Pogosto tudi mimo zdrave pameti! Vsi smo postali otroci.

 

Primer prepovedi kepanja ni edini takšen primer. Sožitje med obskurnimi primeri kvazizaščite s strani oblasti je še veliko. Včasih se jih sploh ne zavedamo. Oblasti pa jih učinkovito unovčijo za svoje rejtinge. Trije takšni primeri so denimo tudi: nedavna zapora šol zaradi napovedi obilnega sneženja, zahteve sindikatov po dvigu minimalne plače in zahteve po koncu varčevanja zaradi lanske rasti bruto domačega proizvoda za več kot 2,5 odstotka.

 

 

Zakaj zaprejo šole, vrtcev pa ne?

 

O nedavni okrožnici Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da se šole lahko zaprejo zaradi napovedi obilnega sneženja, ne bom veliko pisal. Povsem jasno je, da je bila reakcija pretirana. Ne zato, ker so zaprli številne šole, temveč zato, ker hkrati niso zaprli skorajda nobenega vrtca! Gre za tipično kombinacijo zaščitniškega, patriarhalnega ravnanja oblasti do svojih državljanov, ki imajo šoloobvezne otroke, čeprav hkrati ista oblast odlično organizira sprejem malčkov v vrtce. 

 

Mimogrede, zanimivo je, da mediji niso skorajda nič objavili o tem, da je ta okrožnica povzročila bolj prazne ceste, podjetja in druge ustanove, torej da je bolj ohromila Slovenijo kot napoved skoraj splošne zapore avtocest za tovorni promet. Starši so v številnih primerih ostali doma, saj sta jih politična in šolska oblast prepričali, da jih tako varujeta pred veliko nevarnostjo. Če jih ne bi, bi se seveda našli nadobudneži, ki bi oblasti tudi skritizirali in - rejtingi bi padli. To pa je pomembneje od zdravega razuma, po katerem bi šolam naložili izvajanje programa, staršem pa prepustili, da se glede na dejanske vremenske razmere sami odločijo, ali bodo njihovi otroci obiskali pouk ali ne. Kar bi bilo edino logično. Saj so starši odgovorni zanje.

 

Ampak ne, naša oblast mora ravnati zaščitniško. Gospodarska in druga škoda zaradi ohromljenega delovanja ustanov in podjetij v državi ni pomembna. In mnogi ljudje so s tem zadovoljni, ker država skrbi zanje, čeprav na področjih, kjer to ne bi bilo treba. Kjer je to celo škodljivo.

 

 

Zakaj dvigniti minimalne plače, če bo to uničilo mnoga delovna mesta?

 

Razmerje med staršem (patriarhom) in otrokom (malim državljanom) lahko zasledimo tudi na gospodarskem in socialnem področju. V zadnjem času se je denimo spet razplamtela razprava o redefiniciji minimalne plače. Da razložim: sindikati bi radi nekatere dodatke izločili iz minimalne plače, s čimer bi se seveda dvignili tudi bruto stroški dela v številnih podjetjih. 

 

Kdo si ne želi višjih najnižjih plač v državi? Navsezadnje bi to res koristilo tudi gospodarstvu, saj bi se zvišala potrošnja. Toda zahteva po redefiniciji minimalne plače skriva v sebi veliko past. Ne pozabimo: ko smo pred leti med članicami Evropske unije, ki jih je najbolj prizadela kriza, najbolj dvignili minimalno plačo, smo s tem odžrli delo več tisoč zaposlenim v podjetjih in jih poslali - na Zavod za zaposlovanje.

 

Kako je to mogoče? Zadeva je otročje logična, le da jo mnogi zamolčijo državljanom in si raje nabirajo rejtinge, namesto da bi se prvenstveno borili za ohranitev delovnih mest. Splošna zahteva po dvigu ali redefiniciji minimalne plače namreč najbolj usodno prizadene podjetja in zaposlene v podjetjih, ki delujejo v globalno ali regionalno zelo konkurenčnih panogah, in v družbah, ki so zaradi drugih težav v krizi. Torej podjetja, ki jedo iz rok v usta, po domače povedano. Vsaka dodatna obremenitev jih lahko vrže v propad. Delavce pa na borzo dela. 

 

Da gre zagovornikom spremembe minimalne plače bolj za rejtinge, priča dejstvo, da imajo mnogi med njimi seveda možnost, da se za višje plače borijo znotraj podjetij, ne pa na splošni nacionalni ravni, kar bi bilo bistveno bolj po zdravi pameti. Še bolj po zdravi pameti bi bilo, da bi predlagali zvišanje neto minimalne plače, ne bruto minimalne plače, s čimer bi pripomogli k višjemu standardu zaposlenih, hkrati pa ne bi dodatno obremenjevali podjetij, ki že tako životarijo, in s tem tudi ne bi dodatno ogrožali delovnih mest. 

 

Ampak ne, preprosto zamolčijo pogosto realne razmere na trgu ali dejstvo, da podjetij največkrat ni mogoče prestrukturirati čez noč, in zahtevajo poleg višjih najnižjih plač še višje dajatve od teh istih delavcev. V vsej državi in to na njihove že tako nizke plače. Pa tega skoraj nihče ne opazi, ker gre za znani slovenski vzorec sožitja med patriarhalnim vedenjem kvazizaščitnika (v tem primeru sindikatov in dela politične oblasti) in nebogljenih (delavcev z najnižjimi plačami), pri čemer se slednji pasti sploh ne zavedajo.

 

 

Zakaj hočejo višje penzije, ki bodo onemogočile višje penzije?

 

Zadnji primer sožitja med patriarhalnim obnašanjem oblasti in pravičniškim vedenjem državljanov pa je zadnja evforija o domnevnem koncu varčevanja, ki naj bi ga zagotovila lanska rast bruto domačega proizvoda, ki je po prvih ocenah Statističnega urada presegla 2,5 odstotka. To bi pomenilo usklajevanje pokojnin, višje različne socialne transferje, višje plače v javnem sektorju ... Večino tega v letu 2016. Premier dr. Miro Cerar se zaveda, kaj to finančno pomeni za Slovenijo, zato se je na zahteve o izrednem usklajevanju pokojnin že odzval, prav tako tudi minister za finance dr. Dušan Mramor na druge zahteve.

 

A grožnja je tako huda, da bi si zaslužila jasnejše sporočilo vlade. Ne na način, kot se je denimo odzval finančni minister. Povedal je, da moramo še malo zdržati in potem bo vsem bolje v prihodnosti. Na nek način je prosil državljane, naj vendarle razumejo, da ni pravi čas, da Slovenijo finančno spet postavimo na kocko. Vse te dodatne obveznosti bodo namreč postale breme v proračunu 2016. Hudo breme: zgodi se lahko, da se proračun pod temi nerealnimi bremeni sesuje.

 

Zakaj nerealnimi bremeni, saj vendar dosegamo veliko rast? Zato, ker je bil bruto domači proizvod na prebivalca, zaradi večletne krize, na začetku lanskega leta realno kar za 7,5 odstotka nižji kot leta 2008, medtem ko so mnoge članice Evropske unije že presegle svoj bruto domači proizvod na prebivalca izpred krize. Kaj pomeni lanska 2,6-odstotna rast na 7,5-odstotni štartni minus, je najbrž jasno skorajda vsem. Če prikličemo na pomoč prispodobo: to je približno tako, kot če bi Tina Maze nazadnje enkrat ali dvakrat zmagala v sezoni 2007/2008, potem bi pa dosegala do lanske sezone uvrstitve med denimo 25. in 40. mestom. V zadnji sezoni bi se končno spet uvrščala bolje, tudi do 15. mesta. In zato doživela evforijo. Namesto trdega treninga bi odšla uživat na dopust. 

 

Navkljub realnim podatkom. Realni podatek je, da za pokojnine že tretjino namenjamo iz proračuna. Kdo si ne želi, da bi ljudje prejemali višje pokojnine? Ampak to pomeni manj proračunskega denarja, denimo za drugi tir, torej za investicije. Če ne bo dovolj denarja za investicije, ne bo dodatnega denarja iz evropskih virov. Če denimo ne bo drugega tira, bo manj gradbenih investicij, v prihodnosti manj blaga v Luki Koper in na železnici, manj logističnih dejavnosti ... manj delovnih mest, manj zaposlenih, ki bi upokojencem omogočili dostojne pokojnine.

 

To bi ljudem, kot veleva zdrava pamet, morala povedati oblast. Primer Luke Koper je samo eden od mnogih, ki jih lahko izbere. Da mora finančni minister prositi državljane za razumevanje, pa je posledica pomanjkanja zdrave pameti, ki je posledica sožitja v slovenski družbi med večletnim obnašanjem politike kot kvazizaščitnice državljanov in pravičniškim ravnanjem mnogih državljanov, ki zahtevajo to zaščito. Po tej logiki socialna država pomeni predvsem višje socialne prihodke.

 

V praksi to pomeni, da oblast doživi ekstazo vsakokrat, ko ljudem ponudi miloščino v obliki nekaj centov višje plače, pokojnine, otroških dodatkov in drugih socialnih transferjev, namesto da bi poskrbela s svojo močjo za ukrepe, s katerimi bi ohranjali in ustvarjali delovna mesta. Ljudje pa na to miloščino pogosto pristanejo. Namesto da bi od oblasti prvenstveno zahtevali - službe, ki bi jim edine omogočile eksistenco.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Veliko steklo in nadškof Alojzij Šuštar v vonju vanilije
2
07.06.2020 01:00
Najmanj tri izjemne situacije so se mi zgodile s tremi nadškofi v različnih časovnih obdobjih. Za lažje razumevanje umetnine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
24
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
26
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.420
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.180
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.542
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.246
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.135
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.900
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.191
08/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.075
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.760
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.527