Komentar

Kje se je v Sloveniji izgubila zdrava pamet?

Gledam televizijo. Ne morem verjeti očem in ušesom. Nekaj slovenskih šol je prepovedalo učencem - kepanje. To je samo zadnji vrhunec simbioze med patriarhalnim obnašanjem oblasti do svojih državljanov, v tem primeru staršev, in agresivno potrebo državljanov po kvazizaščiti s strani oblasti, v tem primeru šolskih. Slovenija ima hudo bolezen - pomanjkanje zdrave pameti!

04.03.2015 21:54
Piše: Goran Novković

Po zdravi pameti bi bilo, da bi predlagali zvišanje neto minimalne plače, ne bruto minimalne plače.

Ko smo pred leti med članicami Evropske unije, ki jih je najbolj prizadela kriza, najbolj dvignili minimalno plačo, smo s tem odžrli delo več tisoč zaposlenim v podjetjih in jih poslali - na Zavod za zaposlovanje.

Zakaj je kepanje bolj nevarno od igral na javnih površinah?

 

Prepoved kepanja na šolah so sicer nekateri k sreči že označili za absurd, saj se s tem preprečuje tudi igra otrok, slednja pa je v veliko primerih nevarna. Sprašujem pa se, ali bo takšen odziv kaj pomagal. Ali pa bomo čez čas zgroženi, ker bo nekdo prepovedal tekanje otrok po neravnih terenih ali tekanje otrok po betonu. Oboje je lahko nevarno. Zlasti, če se gredo otroci Lovivca ali Skrivavca, morda Žandarje in ravbarje. En, dva, tri, pa se kdo lahko kje spotakne. Verjetno že bijejo zadnje ure igralom na javnih površinah. Kaj vse se tam lahko zgodi hudega otrokom!

 

Ko sem omenil bizarno prepoved kepanja poznavalki razmer v šolah, je kot iz topa izstrelila: "Zagotovo se je kaj takšnega spomnil kdo od staršev in to tudi zahteval." Ja, starši v svoji zaščitniški vlogi res marsikaj zahtevajo od šolnikov. Postali so strokovnjaki za vse. Mislijo, da več vedo kot pravi strokovnjaki. Kar v Sloveniji ni nič novega. Vsi smo strokovnjaki za vse. Vsi smo pametni. Vsi zahtevamo od takšne ali drugačne oblasti zaščito sebe, bližnjih in otrok. Vsi se izgovarjamo na svoje pravice ... Pogosto tudi mimo zdrave pameti! Vsi smo postali otroci.

 

Primer prepovedi kepanja ni edini takšen primer. Sožitje med obskurnimi primeri kvazizaščite s strani oblasti je še veliko. Včasih se jih sploh ne zavedamo. Oblasti pa jih učinkovito unovčijo za svoje rejtinge. Trije takšni primeri so denimo tudi: nedavna zapora šol zaradi napovedi obilnega sneženja, zahteve sindikatov po dvigu minimalne plače in zahteve po koncu varčevanja zaradi lanske rasti bruto domačega proizvoda za več kot 2,5 odstotka.

 

 

Zakaj zaprejo šole, vrtcev pa ne?

 

O nedavni okrožnici Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da se šole lahko zaprejo zaradi napovedi obilnega sneženja, ne bom veliko pisal. Povsem jasno je, da je bila reakcija pretirana. Ne zato, ker so zaprli številne šole, temveč zato, ker hkrati niso zaprli skorajda nobenega vrtca! Gre za tipično kombinacijo zaščitniškega, patriarhalnega ravnanja oblasti do svojih državljanov, ki imajo šoloobvezne otroke, čeprav hkrati ista oblast odlično organizira sprejem malčkov v vrtce. 

 

Mimogrede, zanimivo je, da mediji niso skorajda nič objavili o tem, da je ta okrožnica povzročila bolj prazne ceste, podjetja in druge ustanove, torej da je bolj ohromila Slovenijo kot napoved skoraj splošne zapore avtocest za tovorni promet. Starši so v številnih primerih ostali doma, saj sta jih politična in šolska oblast prepričali, da jih tako varujeta pred veliko nevarnostjo. Če jih ne bi, bi se seveda našli nadobudneži, ki bi oblasti tudi skritizirali in - rejtingi bi padli. To pa je pomembneje od zdravega razuma, po katerem bi šolam naložili izvajanje programa, staršem pa prepustili, da se glede na dejanske vremenske razmere sami odločijo, ali bodo njihovi otroci obiskali pouk ali ne. Kar bi bilo edino logično. Saj so starši odgovorni zanje.

 

Ampak ne, naša oblast mora ravnati zaščitniško. Gospodarska in druga škoda zaradi ohromljenega delovanja ustanov in podjetij v državi ni pomembna. In mnogi ljudje so s tem zadovoljni, ker država skrbi zanje, čeprav na področjih, kjer to ne bi bilo treba. Kjer je to celo škodljivo.

 

 

Zakaj dvigniti minimalne plače, če bo to uničilo mnoga delovna mesta?

 

Razmerje med staršem (patriarhom) in otrokom (malim državljanom) lahko zasledimo tudi na gospodarskem in socialnem področju. V zadnjem času se je denimo spet razplamtela razprava o redefiniciji minimalne plače. Da razložim: sindikati bi radi nekatere dodatke izločili iz minimalne plače, s čimer bi se seveda dvignili tudi bruto stroški dela v številnih podjetjih. 

 

Kdo si ne želi višjih najnižjih plač v državi? Navsezadnje bi to res koristilo tudi gospodarstvu, saj bi se zvišala potrošnja. Toda zahteva po redefiniciji minimalne plače skriva v sebi veliko past. Ne pozabimo: ko smo pred leti med članicami Evropske unije, ki jih je najbolj prizadela kriza, najbolj dvignili minimalno plačo, smo s tem odžrli delo več tisoč zaposlenim v podjetjih in jih poslali - na Zavod za zaposlovanje.

 

Kako je to mogoče? Zadeva je otročje logična, le da jo mnogi zamolčijo državljanom in si raje nabirajo rejtinge, namesto da bi se prvenstveno borili za ohranitev delovnih mest. Splošna zahteva po dvigu ali redefiniciji minimalne plače namreč najbolj usodno prizadene podjetja in zaposlene v podjetjih, ki delujejo v globalno ali regionalno zelo konkurenčnih panogah, in v družbah, ki so zaradi drugih težav v krizi. Torej podjetja, ki jedo iz rok v usta, po domače povedano. Vsaka dodatna obremenitev jih lahko vrže v propad. Delavce pa na borzo dela. 

 

Da gre zagovornikom spremembe minimalne plače bolj za rejtinge, priča dejstvo, da imajo mnogi med njimi seveda možnost, da se za višje plače borijo znotraj podjetij, ne pa na splošni nacionalni ravni, kar bi bilo bistveno bolj po zdravi pameti. Še bolj po zdravi pameti bi bilo, da bi predlagali zvišanje neto minimalne plače, ne bruto minimalne plače, s čimer bi pripomogli k višjemu standardu zaposlenih, hkrati pa ne bi dodatno obremenjevali podjetij, ki že tako životarijo, in s tem tudi ne bi dodatno ogrožali delovnih mest. 

 

Ampak ne, preprosto zamolčijo pogosto realne razmere na trgu ali dejstvo, da podjetij največkrat ni mogoče prestrukturirati čez noč, in zahtevajo poleg višjih najnižjih plač še višje dajatve od teh istih delavcev. V vsej državi in to na njihove že tako nizke plače. Pa tega skoraj nihče ne opazi, ker gre za znani slovenski vzorec sožitja med patriarhalnim vedenjem kvazizaščitnika (v tem primeru sindikatov in dela politične oblasti) in nebogljenih (delavcev z najnižjimi plačami), pri čemer se slednji pasti sploh ne zavedajo.

 

 

Zakaj hočejo višje penzije, ki bodo onemogočile višje penzije?

 

Zadnji primer sožitja med patriarhalnim obnašanjem oblasti in pravičniškim vedenjem državljanov pa je zadnja evforija o domnevnem koncu varčevanja, ki naj bi ga zagotovila lanska rast bruto domačega proizvoda, ki je po prvih ocenah Statističnega urada presegla 2,5 odstotka. To bi pomenilo usklajevanje pokojnin, višje različne socialne transferje, višje plače v javnem sektorju ... Večino tega v letu 2016. Premier dr. Miro Cerar se zaveda, kaj to finančno pomeni za Slovenijo, zato se je na zahteve o izrednem usklajevanju pokojnin že odzval, prav tako tudi minister za finance dr. Dušan Mramor na druge zahteve.

 

A grožnja je tako huda, da bi si zaslužila jasnejše sporočilo vlade. Ne na način, kot se je denimo odzval finančni minister. Povedal je, da moramo še malo zdržati in potem bo vsem bolje v prihodnosti. Na nek način je prosil državljane, naj vendarle razumejo, da ni pravi čas, da Slovenijo finančno spet postavimo na kocko. Vse te dodatne obveznosti bodo namreč postale breme v proračunu 2016. Hudo breme: zgodi se lahko, da se proračun pod temi nerealnimi bremeni sesuje.

 

Zakaj nerealnimi bremeni, saj vendar dosegamo veliko rast? Zato, ker je bil bruto domači proizvod na prebivalca, zaradi večletne krize, na začetku lanskega leta realno kar za 7,5 odstotka nižji kot leta 2008, medtem ko so mnoge članice Evropske unije že presegle svoj bruto domači proizvod na prebivalca izpred krize. Kaj pomeni lanska 2,6-odstotna rast na 7,5-odstotni štartni minus, je najbrž jasno skorajda vsem. Če prikličemo na pomoč prispodobo: to je približno tako, kot če bi Tina Maze nazadnje enkrat ali dvakrat zmagala v sezoni 2007/2008, potem bi pa dosegala do lanske sezone uvrstitve med denimo 25. in 40. mestom. V zadnji sezoni bi se končno spet uvrščala bolje, tudi do 15. mesta. In zato doživela evforijo. Namesto trdega treninga bi odšla uživat na dopust. 

 

Navkljub realnim podatkom. Realni podatek je, da za pokojnine že tretjino namenjamo iz proračuna. Kdo si ne želi, da bi ljudje prejemali višje pokojnine? Ampak to pomeni manj proračunskega denarja, denimo za drugi tir, torej za investicije. Če ne bo dovolj denarja za investicije, ne bo dodatnega denarja iz evropskih virov. Če denimo ne bo drugega tira, bo manj gradbenih investicij, v prihodnosti manj blaga v Luki Koper in na železnici, manj logističnih dejavnosti ... manj delovnih mest, manj zaposlenih, ki bi upokojencem omogočili dostojne pokojnine.

 

To bi ljudem, kot veleva zdrava pamet, morala povedati oblast. Primer Luke Koper je samo eden od mnogih, ki jih lahko izbere. Da mora finančni minister prositi državljane za razumevanje, pa je posledica pomanjkanja zdrave pameti, ki je posledica sožitja v slovenski družbi med večletnim obnašanjem politike kot kvazizaščitnice državljanov in pravičniškim ravnanjem mnogih državljanov, ki zahtevajo to zaščito. Po tej logiki socialna država pomeni predvsem višje socialne prihodke.

 

V praksi to pomeni, da oblast doživi ekstazo vsakokrat, ko ljudem ponudi miloščino v obliki nekaj centov višje plače, pokojnine, otroških dodatkov in drugih socialnih transferjev, namesto da bi poskrbela s svojo močjo za ukrepe, s katerimi bi ohranjali in ustvarjali delovna mesta. Ljudje pa na to miloščino pogosto pristanejo. Namesto da bi od oblasti prvenstveno zahtevali - službe, ki bi jim edine omogočile eksistenco.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,201
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,815
03/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,675
04/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,651
05/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,351
06/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,124
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,193
08/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 854
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,575
10/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 433