Komentar

Kje se je v Sloveniji izgubila zdrava pamet?

Gledam televizijo. Ne morem verjeti očem in ušesom. Nekaj slovenskih šol je prepovedalo učencem - kepanje. To je samo zadnji vrhunec simbioze med patriarhalnim obnašanjem oblasti do svojih državljanov, v tem primeru staršev, in agresivno potrebo državljanov po kvazizaščiti s strani oblasti, v tem primeru šolskih. Slovenija ima hudo bolezen - pomanjkanje zdrave pameti!

04.03.2015 21:54
Piše: Goran Novković

Po zdravi pameti bi bilo, da bi predlagali zvišanje neto minimalne plače, ne bruto minimalne plače.

Ko smo pred leti med članicami Evropske unije, ki jih je najbolj prizadela kriza, najbolj dvignili minimalno plačo, smo s tem odžrli delo več tisoč zaposlenim v podjetjih in jih poslali - na Zavod za zaposlovanje.

Zakaj je kepanje bolj nevarno od igral na javnih površinah?

 

Prepoved kepanja na šolah so sicer nekateri k sreči že označili za absurd, saj se s tem preprečuje tudi igra otrok, slednja pa je v veliko primerih nevarna. Sprašujem pa se, ali bo takšen odziv kaj pomagal. Ali pa bomo čez čas zgroženi, ker bo nekdo prepovedal tekanje otrok po neravnih terenih ali tekanje otrok po betonu. Oboje je lahko nevarno. Zlasti, če se gredo otroci Lovivca ali Skrivavca, morda Žandarje in ravbarje. En, dva, tri, pa se kdo lahko kje spotakne. Verjetno že bijejo zadnje ure igralom na javnih površinah. Kaj vse se tam lahko zgodi hudega otrokom!

 

Ko sem omenil bizarno prepoved kepanja poznavalki razmer v šolah, je kot iz topa izstrelila: "Zagotovo se je kaj takšnega spomnil kdo od staršev in to tudi zahteval." Ja, starši v svoji zaščitniški vlogi res marsikaj zahtevajo od šolnikov. Postali so strokovnjaki za vse. Mislijo, da več vedo kot pravi strokovnjaki. Kar v Sloveniji ni nič novega. Vsi smo strokovnjaki za vse. Vsi smo pametni. Vsi zahtevamo od takšne ali drugačne oblasti zaščito sebe, bližnjih in otrok. Vsi se izgovarjamo na svoje pravice ... Pogosto tudi mimo zdrave pameti! Vsi smo postali otroci.

 

Primer prepovedi kepanja ni edini takšen primer. Sožitje med obskurnimi primeri kvazizaščite s strani oblasti je še veliko. Včasih se jih sploh ne zavedamo. Oblasti pa jih učinkovito unovčijo za svoje rejtinge. Trije takšni primeri so denimo tudi: nedavna zapora šol zaradi napovedi obilnega sneženja, zahteve sindikatov po dvigu minimalne plače in zahteve po koncu varčevanja zaradi lanske rasti bruto domačega proizvoda za več kot 2,5 odstotka.

 

 

Zakaj zaprejo šole, vrtcev pa ne?

 

O nedavni okrožnici Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da se šole lahko zaprejo zaradi napovedi obilnega sneženja, ne bom veliko pisal. Povsem jasno je, da je bila reakcija pretirana. Ne zato, ker so zaprli številne šole, temveč zato, ker hkrati niso zaprli skorajda nobenega vrtca! Gre za tipično kombinacijo zaščitniškega, patriarhalnega ravnanja oblasti do svojih državljanov, ki imajo šoloobvezne otroke, čeprav hkrati ista oblast odlično organizira sprejem malčkov v vrtce. 

 

Mimogrede, zanimivo je, da mediji niso skorajda nič objavili o tem, da je ta okrožnica povzročila bolj prazne ceste, podjetja in druge ustanove, torej da je bolj ohromila Slovenijo kot napoved skoraj splošne zapore avtocest za tovorni promet. Starši so v številnih primerih ostali doma, saj sta jih politična in šolska oblast prepričali, da jih tako varujeta pred veliko nevarnostjo. Če jih ne bi, bi se seveda našli nadobudneži, ki bi oblasti tudi skritizirali in - rejtingi bi padli. To pa je pomembneje od zdravega razuma, po katerem bi šolam naložili izvajanje programa, staršem pa prepustili, da se glede na dejanske vremenske razmere sami odločijo, ali bodo njihovi otroci obiskali pouk ali ne. Kar bi bilo edino logično. Saj so starši odgovorni zanje.

 

Ampak ne, naša oblast mora ravnati zaščitniško. Gospodarska in druga škoda zaradi ohromljenega delovanja ustanov in podjetij v državi ni pomembna. In mnogi ljudje so s tem zadovoljni, ker država skrbi zanje, čeprav na področjih, kjer to ne bi bilo treba. Kjer je to celo škodljivo.

 

 

Zakaj dvigniti minimalne plače, če bo to uničilo mnoga delovna mesta?

 

Razmerje med staršem (patriarhom) in otrokom (malim državljanom) lahko zasledimo tudi na gospodarskem in socialnem področju. V zadnjem času se je denimo spet razplamtela razprava o redefiniciji minimalne plače. Da razložim: sindikati bi radi nekatere dodatke izločili iz minimalne plače, s čimer bi se seveda dvignili tudi bruto stroški dela v številnih podjetjih. 

 

Kdo si ne želi višjih najnižjih plač v državi? Navsezadnje bi to res koristilo tudi gospodarstvu, saj bi se zvišala potrošnja. Toda zahteva po redefiniciji minimalne plače skriva v sebi veliko past. Ne pozabimo: ko smo pred leti med članicami Evropske unije, ki jih je najbolj prizadela kriza, najbolj dvignili minimalno plačo, smo s tem odžrli delo več tisoč zaposlenim v podjetjih in jih poslali - na Zavod za zaposlovanje.

 

Kako je to mogoče? Zadeva je otročje logična, le da jo mnogi zamolčijo državljanom in si raje nabirajo rejtinge, namesto da bi se prvenstveno borili za ohranitev delovnih mest. Splošna zahteva po dvigu ali redefiniciji minimalne plače namreč najbolj usodno prizadene podjetja in zaposlene v podjetjih, ki delujejo v globalno ali regionalno zelo konkurenčnih panogah, in v družbah, ki so zaradi drugih težav v krizi. Torej podjetja, ki jedo iz rok v usta, po domače povedano. Vsaka dodatna obremenitev jih lahko vrže v propad. Delavce pa na borzo dela. 

 

Da gre zagovornikom spremembe minimalne plače bolj za rejtinge, priča dejstvo, da imajo mnogi med njimi seveda možnost, da se za višje plače borijo znotraj podjetij, ne pa na splošni nacionalni ravni, kar bi bilo bistveno bolj po zdravi pameti. Še bolj po zdravi pameti bi bilo, da bi predlagali zvišanje neto minimalne plače, ne bruto minimalne plače, s čimer bi pripomogli k višjemu standardu zaposlenih, hkrati pa ne bi dodatno obremenjevali podjetij, ki že tako životarijo, in s tem tudi ne bi dodatno ogrožali delovnih mest. 

 

Ampak ne, preprosto zamolčijo pogosto realne razmere na trgu ali dejstvo, da podjetij največkrat ni mogoče prestrukturirati čez noč, in zahtevajo poleg višjih najnižjih plač še višje dajatve od teh istih delavcev. V vsej državi in to na njihove že tako nizke plače. Pa tega skoraj nihče ne opazi, ker gre za znani slovenski vzorec sožitja med patriarhalnim vedenjem kvazizaščitnika (v tem primeru sindikatov in dela politične oblasti) in nebogljenih (delavcev z najnižjimi plačami), pri čemer se slednji pasti sploh ne zavedajo.

 

 

Zakaj hočejo višje penzije, ki bodo onemogočile višje penzije?

 

Zadnji primer sožitja med patriarhalnim obnašanjem oblasti in pravičniškim vedenjem državljanov pa je zadnja evforija o domnevnem koncu varčevanja, ki naj bi ga zagotovila lanska rast bruto domačega proizvoda, ki je po prvih ocenah Statističnega urada presegla 2,5 odstotka. To bi pomenilo usklajevanje pokojnin, višje različne socialne transferje, višje plače v javnem sektorju ... Večino tega v letu 2016. Premier dr. Miro Cerar se zaveda, kaj to finančno pomeni za Slovenijo, zato se je na zahteve o izrednem usklajevanju pokojnin že odzval, prav tako tudi minister za finance dr. Dušan Mramor na druge zahteve.

 

A grožnja je tako huda, da bi si zaslužila jasnejše sporočilo vlade. Ne na način, kot se je denimo odzval finančni minister. Povedal je, da moramo še malo zdržati in potem bo vsem bolje v prihodnosti. Na nek način je prosil državljane, naj vendarle razumejo, da ni pravi čas, da Slovenijo finančno spet postavimo na kocko. Vse te dodatne obveznosti bodo namreč postale breme v proračunu 2016. Hudo breme: zgodi se lahko, da se proračun pod temi nerealnimi bremeni sesuje.

 

Zakaj nerealnimi bremeni, saj vendar dosegamo veliko rast? Zato, ker je bil bruto domači proizvod na prebivalca, zaradi večletne krize, na začetku lanskega leta realno kar za 7,5 odstotka nižji kot leta 2008, medtem ko so mnoge članice Evropske unije že presegle svoj bruto domači proizvod na prebivalca izpred krize. Kaj pomeni lanska 2,6-odstotna rast na 7,5-odstotni štartni minus, je najbrž jasno skorajda vsem. Če prikličemo na pomoč prispodobo: to je približno tako, kot če bi Tina Maze nazadnje enkrat ali dvakrat zmagala v sezoni 2007/2008, potem bi pa dosegala do lanske sezone uvrstitve med denimo 25. in 40. mestom. V zadnji sezoni bi se končno spet uvrščala bolje, tudi do 15. mesta. In zato doživela evforijo. Namesto trdega treninga bi odšla uživat na dopust. 

 

Navkljub realnim podatkom. Realni podatek je, da za pokojnine že tretjino namenjamo iz proračuna. Kdo si ne želi, da bi ljudje prejemali višje pokojnine? Ampak to pomeni manj proračunskega denarja, denimo za drugi tir, torej za investicije. Če ne bo dovolj denarja za investicije, ne bo dodatnega denarja iz evropskih virov. Če denimo ne bo drugega tira, bo manj gradbenih investicij, v prihodnosti manj blaga v Luki Koper in na železnici, manj logističnih dejavnosti ... manj delovnih mest, manj zaposlenih, ki bi upokojencem omogočili dostojne pokojnine.

 

To bi ljudem, kot veleva zdrava pamet, morala povedati oblast. Primer Luke Koper je samo eden od mnogih, ki jih lahko izbere. Da mora finančni minister prositi državljane za razumevanje, pa je posledica pomanjkanja zdrave pameti, ki je posledica sožitja v slovenski družbi med večletnim obnašanjem politike kot kvazizaščitnice državljanov in pravičniškim ravnanjem mnogih državljanov, ki zahtevajo to zaščito. Po tej logiki socialna država pomeni predvsem višje socialne prihodke.

 

V praksi to pomeni, da oblast doživi ekstazo vsakokrat, ko ljudem ponudi miloščino v obliki nekaj centov višje plače, pokojnine, otroških dodatkov in drugih socialnih transferjev, namesto da bi poskrbela s svojo močjo za ukrepe, s katerimi bi ohranjali in ustvarjali delovna mesta. Ljudje pa na to miloščino pogosto pristanejo. Namesto da bi od oblasti prvenstveno zahtevali - službe, ki bi jim edine omogočile eksistenco.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
14
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
4
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,555
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,905
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,966
04/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,191
05/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,644
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,722
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,388
08/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,348
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,145
10/
Imenovanje Nade Drobne Popovič za članico uprave SDH utegne biti nezakonito!
Uredništvo
Ogledov: 9,033