Komentar

Kje se je v Sloveniji izgubila zdrava pamet?

Gledam televizijo. Ne morem verjeti očem in ušesom. Nekaj slovenskih šol je prepovedalo učencem - kepanje. To je samo zadnji vrhunec simbioze med patriarhalnim obnašanjem oblasti do svojih državljanov, v tem primeru staršev, in agresivno potrebo državljanov po kvazizaščiti s strani oblasti, v tem primeru šolskih. Slovenija ima hudo bolezen - pomanjkanje zdrave pameti!

04.03.2015 21:54
Piše: Goran Novković

Po zdravi pameti bi bilo, da bi predlagali zvišanje neto minimalne plače, ne bruto minimalne plače.

Ko smo pred leti med članicami Evropske unije, ki jih je najbolj prizadela kriza, najbolj dvignili minimalno plačo, smo s tem odžrli delo več tisoč zaposlenim v podjetjih in jih poslali - na Zavod za zaposlovanje.

Zakaj je kepanje bolj nevarno od igral na javnih površinah?

 

Prepoved kepanja na šolah so sicer nekateri k sreči že označili za absurd, saj se s tem preprečuje tudi igra otrok, slednja pa je v veliko primerih nevarna. Sprašujem pa se, ali bo takšen odziv kaj pomagal. Ali pa bomo čez čas zgroženi, ker bo nekdo prepovedal tekanje otrok po neravnih terenih ali tekanje otrok po betonu. Oboje je lahko nevarno. Zlasti, če se gredo otroci Lovivca ali Skrivavca, morda Žandarje in ravbarje. En, dva, tri, pa se kdo lahko kje spotakne. Verjetno že bijejo zadnje ure igralom na javnih površinah. Kaj vse se tam lahko zgodi hudega otrokom!

 

Ko sem omenil bizarno prepoved kepanja poznavalki razmer v šolah, je kot iz topa izstrelila: "Zagotovo se je kaj takšnega spomnil kdo od staršev in to tudi zahteval." Ja, starši v svoji zaščitniški vlogi res marsikaj zahtevajo od šolnikov. Postali so strokovnjaki za vse. Mislijo, da več vedo kot pravi strokovnjaki. Kar v Sloveniji ni nič novega. Vsi smo strokovnjaki za vse. Vsi smo pametni. Vsi zahtevamo od takšne ali drugačne oblasti zaščito sebe, bližnjih in otrok. Vsi se izgovarjamo na svoje pravice ... Pogosto tudi mimo zdrave pameti! Vsi smo postali otroci.

 

Primer prepovedi kepanja ni edini takšen primer. Sožitje med obskurnimi primeri kvazizaščite s strani oblasti je še veliko. Včasih se jih sploh ne zavedamo. Oblasti pa jih učinkovito unovčijo za svoje rejtinge. Trije takšni primeri so denimo tudi: nedavna zapora šol zaradi napovedi obilnega sneženja, zahteve sindikatov po dvigu minimalne plače in zahteve po koncu varčevanja zaradi lanske rasti bruto domačega proizvoda za več kot 2,5 odstotka.

 

 

Zakaj zaprejo šole, vrtcev pa ne?

 

O nedavni okrožnici Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da se šole lahko zaprejo zaradi napovedi obilnega sneženja, ne bom veliko pisal. Povsem jasno je, da je bila reakcija pretirana. Ne zato, ker so zaprli številne šole, temveč zato, ker hkrati niso zaprli skorajda nobenega vrtca! Gre za tipično kombinacijo zaščitniškega, patriarhalnega ravnanja oblasti do svojih državljanov, ki imajo šoloobvezne otroke, čeprav hkrati ista oblast odlično organizira sprejem malčkov v vrtce. 

 

Mimogrede, zanimivo je, da mediji niso skorajda nič objavili o tem, da je ta okrožnica povzročila bolj prazne ceste, podjetja in druge ustanove, torej da je bolj ohromila Slovenijo kot napoved skoraj splošne zapore avtocest za tovorni promet. Starši so v številnih primerih ostali doma, saj sta jih politična in šolska oblast prepričali, da jih tako varujeta pred veliko nevarnostjo. Če jih ne bi, bi se seveda našli nadobudneži, ki bi oblasti tudi skritizirali in - rejtingi bi padli. To pa je pomembneje od zdravega razuma, po katerem bi šolam naložili izvajanje programa, staršem pa prepustili, da se glede na dejanske vremenske razmere sami odločijo, ali bodo njihovi otroci obiskali pouk ali ne. Kar bi bilo edino logično. Saj so starši odgovorni zanje.

 

Ampak ne, naša oblast mora ravnati zaščitniško. Gospodarska in druga škoda zaradi ohromljenega delovanja ustanov in podjetij v državi ni pomembna. In mnogi ljudje so s tem zadovoljni, ker država skrbi zanje, čeprav na področjih, kjer to ne bi bilo treba. Kjer je to celo škodljivo.

 

 

Zakaj dvigniti minimalne plače, če bo to uničilo mnoga delovna mesta?

 

Razmerje med staršem (patriarhom) in otrokom (malim državljanom) lahko zasledimo tudi na gospodarskem in socialnem področju. V zadnjem času se je denimo spet razplamtela razprava o redefiniciji minimalne plače. Da razložim: sindikati bi radi nekatere dodatke izločili iz minimalne plače, s čimer bi se seveda dvignili tudi bruto stroški dela v številnih podjetjih. 

 

Kdo si ne želi višjih najnižjih plač v državi? Navsezadnje bi to res koristilo tudi gospodarstvu, saj bi se zvišala potrošnja. Toda zahteva po redefiniciji minimalne plače skriva v sebi veliko past. Ne pozabimo: ko smo pred leti med članicami Evropske unije, ki jih je najbolj prizadela kriza, najbolj dvignili minimalno plačo, smo s tem odžrli delo več tisoč zaposlenim v podjetjih in jih poslali - na Zavod za zaposlovanje.

 

Kako je to mogoče? Zadeva je otročje logična, le da jo mnogi zamolčijo državljanom in si raje nabirajo rejtinge, namesto da bi se prvenstveno borili za ohranitev delovnih mest. Splošna zahteva po dvigu ali redefiniciji minimalne plače namreč najbolj usodno prizadene podjetja in zaposlene v podjetjih, ki delujejo v globalno ali regionalno zelo konkurenčnih panogah, in v družbah, ki so zaradi drugih težav v krizi. Torej podjetja, ki jedo iz rok v usta, po domače povedano. Vsaka dodatna obremenitev jih lahko vrže v propad. Delavce pa na borzo dela. 

 

Da gre zagovornikom spremembe minimalne plače bolj za rejtinge, priča dejstvo, da imajo mnogi med njimi seveda možnost, da se za višje plače borijo znotraj podjetij, ne pa na splošni nacionalni ravni, kar bi bilo bistveno bolj po zdravi pameti. Še bolj po zdravi pameti bi bilo, da bi predlagali zvišanje neto minimalne plače, ne bruto minimalne plače, s čimer bi pripomogli k višjemu standardu zaposlenih, hkrati pa ne bi dodatno obremenjevali podjetij, ki že tako životarijo, in s tem tudi ne bi dodatno ogrožali delovnih mest. 

 

Ampak ne, preprosto zamolčijo pogosto realne razmere na trgu ali dejstvo, da podjetij največkrat ni mogoče prestrukturirati čez noč, in zahtevajo poleg višjih najnižjih plač še višje dajatve od teh istih delavcev. V vsej državi in to na njihove že tako nizke plače. Pa tega skoraj nihče ne opazi, ker gre za znani slovenski vzorec sožitja med patriarhalnim vedenjem kvazizaščitnika (v tem primeru sindikatov in dela politične oblasti) in nebogljenih (delavcev z najnižjimi plačami), pri čemer se slednji pasti sploh ne zavedajo.

 

 

Zakaj hočejo višje penzije, ki bodo onemogočile višje penzije?

 

Zadnji primer sožitja med patriarhalnim obnašanjem oblasti in pravičniškim vedenjem državljanov pa je zadnja evforija o domnevnem koncu varčevanja, ki naj bi ga zagotovila lanska rast bruto domačega proizvoda, ki je po prvih ocenah Statističnega urada presegla 2,5 odstotka. To bi pomenilo usklajevanje pokojnin, višje različne socialne transferje, višje plače v javnem sektorju ... Večino tega v letu 2016. Premier dr. Miro Cerar se zaveda, kaj to finančno pomeni za Slovenijo, zato se je na zahteve o izrednem usklajevanju pokojnin že odzval, prav tako tudi minister za finance dr. Dušan Mramor na druge zahteve.

 

A grožnja je tako huda, da bi si zaslužila jasnejše sporočilo vlade. Ne na način, kot se je denimo odzval finančni minister. Povedal je, da moramo še malo zdržati in potem bo vsem bolje v prihodnosti. Na nek način je prosil državljane, naj vendarle razumejo, da ni pravi čas, da Slovenijo finančno spet postavimo na kocko. Vse te dodatne obveznosti bodo namreč postale breme v proračunu 2016. Hudo breme: zgodi se lahko, da se proračun pod temi nerealnimi bremeni sesuje.

 

Zakaj nerealnimi bremeni, saj vendar dosegamo veliko rast? Zato, ker je bil bruto domači proizvod na prebivalca, zaradi večletne krize, na začetku lanskega leta realno kar za 7,5 odstotka nižji kot leta 2008, medtem ko so mnoge članice Evropske unije že presegle svoj bruto domači proizvod na prebivalca izpred krize. Kaj pomeni lanska 2,6-odstotna rast na 7,5-odstotni štartni minus, je najbrž jasno skorajda vsem. Če prikličemo na pomoč prispodobo: to je približno tako, kot če bi Tina Maze nazadnje enkrat ali dvakrat zmagala v sezoni 2007/2008, potem bi pa dosegala do lanske sezone uvrstitve med denimo 25. in 40. mestom. V zadnji sezoni bi se končno spet uvrščala bolje, tudi do 15. mesta. In zato doživela evforijo. Namesto trdega treninga bi odšla uživat na dopust. 

 

Navkljub realnim podatkom. Realni podatek je, da za pokojnine že tretjino namenjamo iz proračuna. Kdo si ne želi, da bi ljudje prejemali višje pokojnine? Ampak to pomeni manj proračunskega denarja, denimo za drugi tir, torej za investicije. Če ne bo dovolj denarja za investicije, ne bo dodatnega denarja iz evropskih virov. Če denimo ne bo drugega tira, bo manj gradbenih investicij, v prihodnosti manj blaga v Luki Koper in na železnici, manj logističnih dejavnosti ... manj delovnih mest, manj zaposlenih, ki bi upokojencem omogočili dostojne pokojnine.

 

To bi ljudem, kot veleva zdrava pamet, morala povedati oblast. Primer Luke Koper je samo eden od mnogih, ki jih lahko izbere. Da mora finančni minister prositi državljane za razumevanje, pa je posledica pomanjkanja zdrave pameti, ki je posledica sožitja v slovenski družbi med večletnim obnašanjem politike kot kvazizaščitnice državljanov in pravičniškim ravnanjem mnogih državljanov, ki zahtevajo to zaščito. Po tej logiki socialna država pomeni predvsem višje socialne prihodke.

 

V praksi to pomeni, da oblast doživi ekstazo vsakokrat, ko ljudem ponudi miloščino v obliki nekaj centov višje plače, pokojnine, otroških dodatkov in drugih socialnih transferjev, namesto da bi poskrbela s svojo močjo za ukrepe, s katerimi bi ohranjali in ustvarjali delovna mesta. Ljudje pa na to miloščino pogosto pristanejo. Namesto da bi od oblasti prvenstveno zahtevali - službe, ki bi jim edine omogočile eksistenco.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
26
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,105
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,545
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,378
04/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,341
05/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,469
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,296
07/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,946
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 632
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,349
10/
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
Dragan Živadinov
Ogledov: 520