Komentar

Kje se je v Sloveniji izgubila zdrava pamet?

Gledam televizijo. Ne morem verjeti očem in ušesom. Nekaj slovenskih šol je prepovedalo učencem - kepanje. To je samo zadnji vrhunec simbioze med patriarhalnim obnašanjem oblasti do svojih državljanov, v tem primeru staršev, in agresivno potrebo državljanov po kvazizaščiti s strani oblasti, v tem primeru šolskih. Slovenija ima hudo bolezen - pomanjkanje zdrave pameti!

04.03.2015 21:54
Piše: Goran Novković

Po zdravi pameti bi bilo, da bi predlagali zvišanje neto minimalne plače, ne bruto minimalne plače.

Ko smo pred leti med članicami Evropske unije, ki jih je najbolj prizadela kriza, najbolj dvignili minimalno plačo, smo s tem odžrli delo več tisoč zaposlenim v podjetjih in jih poslali - na Zavod za zaposlovanje.

Zakaj je kepanje bolj nevarno od igral na javnih površinah?

 

Prepoved kepanja na šolah so sicer nekateri k sreči že označili za absurd, saj se s tem preprečuje tudi igra otrok, slednja pa je v veliko primerih nevarna. Sprašujem pa se, ali bo takšen odziv kaj pomagal. Ali pa bomo čez čas zgroženi, ker bo nekdo prepovedal tekanje otrok po neravnih terenih ali tekanje otrok po betonu. Oboje je lahko nevarno. Zlasti, če se gredo otroci Lovivca ali Skrivavca, morda Žandarje in ravbarje. En, dva, tri, pa se kdo lahko kje spotakne. Verjetno že bijejo zadnje ure igralom na javnih površinah. Kaj vse se tam lahko zgodi hudega otrokom!

 

Ko sem omenil bizarno prepoved kepanja poznavalki razmer v šolah, je kot iz topa izstrelila: "Zagotovo se je kaj takšnega spomnil kdo od staršev in to tudi zahteval." Ja, starši v svoji zaščitniški vlogi res marsikaj zahtevajo od šolnikov. Postali so strokovnjaki za vse. Mislijo, da več vedo kot pravi strokovnjaki. Kar v Sloveniji ni nič novega. Vsi smo strokovnjaki za vse. Vsi smo pametni. Vsi zahtevamo od takšne ali drugačne oblasti zaščito sebe, bližnjih in otrok. Vsi se izgovarjamo na svoje pravice ... Pogosto tudi mimo zdrave pameti! Vsi smo postali otroci.

 

Primer prepovedi kepanja ni edini takšen primer. Sožitje med obskurnimi primeri kvazizaščite s strani oblasti je še veliko. Včasih se jih sploh ne zavedamo. Oblasti pa jih učinkovito unovčijo za svoje rejtinge. Trije takšni primeri so denimo tudi: nedavna zapora šol zaradi napovedi obilnega sneženja, zahteve sindikatov po dvigu minimalne plače in zahteve po koncu varčevanja zaradi lanske rasti bruto domačega proizvoda za več kot 2,5 odstotka.

 

 

Zakaj zaprejo šole, vrtcev pa ne?

 

O nedavni okrožnici Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da se šole lahko zaprejo zaradi napovedi obilnega sneženja, ne bom veliko pisal. Povsem jasno je, da je bila reakcija pretirana. Ne zato, ker so zaprli številne šole, temveč zato, ker hkrati niso zaprli skorajda nobenega vrtca! Gre za tipično kombinacijo zaščitniškega, patriarhalnega ravnanja oblasti do svojih državljanov, ki imajo šoloobvezne otroke, čeprav hkrati ista oblast odlično organizira sprejem malčkov v vrtce. 

 

Mimogrede, zanimivo je, da mediji niso skorajda nič objavili o tem, da je ta okrožnica povzročila bolj prazne ceste, podjetja in druge ustanove, torej da je bolj ohromila Slovenijo kot napoved skoraj splošne zapore avtocest za tovorni promet. Starši so v številnih primerih ostali doma, saj sta jih politična in šolska oblast prepričali, da jih tako varujeta pred veliko nevarnostjo. Če jih ne bi, bi se seveda našli nadobudneži, ki bi oblasti tudi skritizirali in - rejtingi bi padli. To pa je pomembneje od zdravega razuma, po katerem bi šolam naložili izvajanje programa, staršem pa prepustili, da se glede na dejanske vremenske razmere sami odločijo, ali bodo njihovi otroci obiskali pouk ali ne. Kar bi bilo edino logično. Saj so starši odgovorni zanje.

 

Ampak ne, naša oblast mora ravnati zaščitniško. Gospodarska in druga škoda zaradi ohromljenega delovanja ustanov in podjetij v državi ni pomembna. In mnogi ljudje so s tem zadovoljni, ker država skrbi zanje, čeprav na področjih, kjer to ne bi bilo treba. Kjer je to celo škodljivo.

 

 

Zakaj dvigniti minimalne plače, če bo to uničilo mnoga delovna mesta?

 

Razmerje med staršem (patriarhom) in otrokom (malim državljanom) lahko zasledimo tudi na gospodarskem in socialnem področju. V zadnjem času se je denimo spet razplamtela razprava o redefiniciji minimalne plače. Da razložim: sindikati bi radi nekatere dodatke izločili iz minimalne plače, s čimer bi se seveda dvignili tudi bruto stroški dela v številnih podjetjih. 

 

Kdo si ne želi višjih najnižjih plač v državi? Navsezadnje bi to res koristilo tudi gospodarstvu, saj bi se zvišala potrošnja. Toda zahteva po redefiniciji minimalne plače skriva v sebi veliko past. Ne pozabimo: ko smo pred leti med članicami Evropske unije, ki jih je najbolj prizadela kriza, najbolj dvignili minimalno plačo, smo s tem odžrli delo več tisoč zaposlenim v podjetjih in jih poslali - na Zavod za zaposlovanje.

 

Kako je to mogoče? Zadeva je otročje logična, le da jo mnogi zamolčijo državljanom in si raje nabirajo rejtinge, namesto da bi se prvenstveno borili za ohranitev delovnih mest. Splošna zahteva po dvigu ali redefiniciji minimalne plače namreč najbolj usodno prizadene podjetja in zaposlene v podjetjih, ki delujejo v globalno ali regionalno zelo konkurenčnih panogah, in v družbah, ki so zaradi drugih težav v krizi. Torej podjetja, ki jedo iz rok v usta, po domače povedano. Vsaka dodatna obremenitev jih lahko vrže v propad. Delavce pa na borzo dela. 

 

Da gre zagovornikom spremembe minimalne plače bolj za rejtinge, priča dejstvo, da imajo mnogi med njimi seveda možnost, da se za višje plače borijo znotraj podjetij, ne pa na splošni nacionalni ravni, kar bi bilo bistveno bolj po zdravi pameti. Še bolj po zdravi pameti bi bilo, da bi predlagali zvišanje neto minimalne plače, ne bruto minimalne plače, s čimer bi pripomogli k višjemu standardu zaposlenih, hkrati pa ne bi dodatno obremenjevali podjetij, ki že tako životarijo, in s tem tudi ne bi dodatno ogrožali delovnih mest. 

 

Ampak ne, preprosto zamolčijo pogosto realne razmere na trgu ali dejstvo, da podjetij največkrat ni mogoče prestrukturirati čez noč, in zahtevajo poleg višjih najnižjih plač še višje dajatve od teh istih delavcev. V vsej državi in to na njihove že tako nizke plače. Pa tega skoraj nihče ne opazi, ker gre za znani slovenski vzorec sožitja med patriarhalnim vedenjem kvazizaščitnika (v tem primeru sindikatov in dela politične oblasti) in nebogljenih (delavcev z najnižjimi plačami), pri čemer se slednji pasti sploh ne zavedajo.

 

 

Zakaj hočejo višje penzije, ki bodo onemogočile višje penzije?

 

Zadnji primer sožitja med patriarhalnim obnašanjem oblasti in pravičniškim vedenjem državljanov pa je zadnja evforija o domnevnem koncu varčevanja, ki naj bi ga zagotovila lanska rast bruto domačega proizvoda, ki je po prvih ocenah Statističnega urada presegla 2,5 odstotka. To bi pomenilo usklajevanje pokojnin, višje različne socialne transferje, višje plače v javnem sektorju ... Večino tega v letu 2016. Premier dr. Miro Cerar se zaveda, kaj to finančno pomeni za Slovenijo, zato se je na zahteve o izrednem usklajevanju pokojnin že odzval, prav tako tudi minister za finance dr. Dušan Mramor na druge zahteve.

 

A grožnja je tako huda, da bi si zaslužila jasnejše sporočilo vlade. Ne na način, kot se je denimo odzval finančni minister. Povedal je, da moramo še malo zdržati in potem bo vsem bolje v prihodnosti. Na nek način je prosil državljane, naj vendarle razumejo, da ni pravi čas, da Slovenijo finančno spet postavimo na kocko. Vse te dodatne obveznosti bodo namreč postale breme v proračunu 2016. Hudo breme: zgodi se lahko, da se proračun pod temi nerealnimi bremeni sesuje.

 

Zakaj nerealnimi bremeni, saj vendar dosegamo veliko rast? Zato, ker je bil bruto domači proizvod na prebivalca, zaradi večletne krize, na začetku lanskega leta realno kar za 7,5 odstotka nižji kot leta 2008, medtem ko so mnoge članice Evropske unije že presegle svoj bruto domači proizvod na prebivalca izpred krize. Kaj pomeni lanska 2,6-odstotna rast na 7,5-odstotni štartni minus, je najbrž jasno skorajda vsem. Če prikličemo na pomoč prispodobo: to je približno tako, kot če bi Tina Maze nazadnje enkrat ali dvakrat zmagala v sezoni 2007/2008, potem bi pa dosegala do lanske sezone uvrstitve med denimo 25. in 40. mestom. V zadnji sezoni bi se končno spet uvrščala bolje, tudi do 15. mesta. In zato doživela evforijo. Namesto trdega treninga bi odšla uživat na dopust. 

 

Navkljub realnim podatkom. Realni podatek je, da za pokojnine že tretjino namenjamo iz proračuna. Kdo si ne želi, da bi ljudje prejemali višje pokojnine? Ampak to pomeni manj proračunskega denarja, denimo za drugi tir, torej za investicije. Če ne bo dovolj denarja za investicije, ne bo dodatnega denarja iz evropskih virov. Če denimo ne bo drugega tira, bo manj gradbenih investicij, v prihodnosti manj blaga v Luki Koper in na železnici, manj logističnih dejavnosti ... manj delovnih mest, manj zaposlenih, ki bi upokojencem omogočili dostojne pokojnine.

 

To bi ljudem, kot veleva zdrava pamet, morala povedati oblast. Primer Luke Koper je samo eden od mnogih, ki jih lahko izbere. Da mora finančni minister prositi državljane za razumevanje, pa je posledica pomanjkanja zdrave pameti, ki je posledica sožitja v slovenski družbi med večletnim obnašanjem politike kot kvazizaščitnice državljanov in pravičniškim ravnanjem mnogih državljanov, ki zahtevajo to zaščito. Po tej logiki socialna država pomeni predvsem višje socialne prihodke.

 

V praksi to pomeni, da oblast doživi ekstazo vsakokrat, ko ljudem ponudi miloščino v obliki nekaj centov višje plače, pokojnine, otroških dodatkov in drugih socialnih transferjev, namesto da bi poskrbela s svojo močjo za ukrepe, s katerimi bi ohranjali in ustvarjali delovna mesta. Ljudje pa na to miloščino pogosto pristanejo. Namesto da bi od oblasti prvenstveno zahtevali - službe, ki bi jim edine omogočile eksistenco.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
0
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,311
02/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,259
03/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,885
04/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,267
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,467
06/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,231
07/
Operacija Ibiza: Kako je lažna Rusinja tik pred evropskimi volitvami potopila Svobodnjake in povzročila padec avstrijske vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,232
08/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,053
09/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 852
10/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,015