Razkrivamo

Pušnik in Petan, preberita ta članek, ne bo vama žal!

Koliko slovenska država resno verjame v pravne vzvode pa pove, da je bilo doslej še vedno mogoče, da je v ključne posle, ki so zaznamovali ne samo podobe slovenske ekonomije ampak celotne tranzicije, vedno, nekje v fotofinišu, vstopalo iz zraka potegnjeno, anonimno luksemburško podjetje Towra s.a., skupaj s svojimi luksemburškimi priveski.

05.03.2015 22:45
Piše: Kizo

Te dni so glavni akterji vseh omenjenih zgodb pod preiskavo NPU, kakšen pa je tudi v zaporu. Res krasna druščina.

Towra s.a. ima danes lastniški delež v podjetju Žito d.d. Razmislite sami, kaj lahko pričakujemo, da se bo zgodilo s tem podjetjem.

Nedolgo nazaj ste na Portalu Plus lahko prebrali Pušnik – Petanovo shemo trženja delnic podjetij, ki jih ATVP ne dovoli, in produktov podjetij, ki so že izjemno dolgo v "fazi razvoja". Namen tokratnega članka je dvojen. Prvič, poskušamo identificirati mrežo, s katero Pušnik in Petan pleteta svoje sheme, in drugič, želimo pokazati, kako pomemben je luksemburški vzvod imenovan Towra s.a. za njune poslovne podvige. Oboje menda pove nekaj o načinu, kako je potekala slovenska tranzicija na ravni konsolidacije lastniške strukture. Seveda pa, kot boste videli, ne gre samo za konsolidacijo lastniške strukture, temveč tudi za tisto, kar se v velikem deležu primerov sumi, da je pranje denarja, utajevanje davkov in podjetniško reketiranje. 

 

Naj vam ob tem pojasnimo pozicijo Portala Plus: menimo, da je Petanov DZS poslednji tajkunski imperij stare šole in kot tak edini, ki je uspel prebroditi krizo ter se bo uspešno regeneriral prek slabe banke in bančnih reprogramov, zaradi tega bi moralo biti vse, kar je povezano s Petanom in DZS, pod posebno natančnim drobnogledom. Ta imperij zajema marsikaj od medijske hiše, prek energetike in gradbeništva do turizma, zato ni moč podcenjevati obeh finančnih mogulov. Ne z vidika njunega vpliva ne z vidika zgodovinske sodbe, ki ji zagotovo ne bosta ubežala.

 

Kar vas čaka, je zgodba, ki se vleče skorajda celo zadnje desetletje in v kateri nastopajo bolj ali manj iste osebe in podjetja, nastavljajo se enaki vzorci delovanja, vzvod za izpeljavo večine strategij pa je luksemburška Towra s.a. (po potrebi pa je uporabljeno še kaj več kot samo eno luksemburško podjetje).

 

Zgodbe so prvič zbrane na enem mestu in prvič se neposredno pokaže na povezave in notranjo logiko, ki razkrijejo vzorec delovanja. Ker so mestoma nepregledne, smo vam branje olajšali z infografiko. Naše mnenje je, da je nepreglednost vseh poslov in povezav v prvi vrsti logična izbira nekoga, ki hoče čim bolj ostati pod radarjem, šele potem gre za posledico atrofije sistema, ki se zaradi finančne implozije seseda sam vase in razširja zgolj zato, da bi podaljšal življenje finančnih piramid, ki se gradijo pred našimi očmi.

 

Recimo, da bomo za boljše razumevanje uporabe podjetja Towra s.a. s strani tajkunskih pošasti krenili nazaj v času.

 

 

Primer GP Bosna

 

GP Bosna je verjetno zadnji primer bizarnih poslov Petana in Pušnika z luksemburškim vzvodom. Z zadnjo odmevnejšo zgodbo začenjamo zato, ker bi radi pokazali, kateri procesi in kateri deležniki so še preživeli v zgodbah, ki jih sestavljata Pušnik in Petan. Zgodba o njunih investicijah v Bosni in Hercegovini je veliko širša kot zgodba o GP Bosna in jo moramo pustiti ob strani za kdaj drugič.  Zgodba o GP Bosna se začne zares odvijati nekje v letu 2008, ko DZS odkupi 11,78 % delnic z glasovalno pravico od luksemburškega podjetja Decta s.a., od tod dalje se lastniška struktura GP Bosna še nekajkrat spremeni do končne slike največjih lastnikov, ki je sledeča: MI Group, Big Investiciona grupa, Eurofond-1, Raiffeisen d.d. BiH, DZS d.d. in Vincent s.a. 

 

 

Kratko pojasnilo, kdo točno se je lastniško združil v GP Bosna. Vincent s.a. je luksemburško podjetje, ki pa v Sloveniji ni neznano, saj je ustanovilo DLC d.o.o, ki se ga spominjamo iz časov premetavanja lastniških deležev po NFD, ko je od Save in Probanke odkupovalo delnice Maksime Invest, Factor banki pa prodajalo svoje deleže v NFD holdingu. Soustanovitelj DCL d.o.o. je poleg Vincent s.a. podjetje A1 d.d., v čigar lastniški strukturi zasledimo Pušnikovega eksekutorja in mnogokrat zastopnika Towre s.a. Valterja Grilanca (lastnik A1 je prek podjetja Darilnica d.o.o, spomnite se, da je v A1 nekoč sedela tudi Towra s.a.) in Marka Ignjića (NISA d.o.o), ki je, kako presenetljivo, podaljšana roka Pušnika v Bosni in je bil tudi ustanovitelj in lastnik MI Group, enega največjih lastnikov GP Bosna v času, ko se je izvajalo tisto, kar je pripeljalo do ovadb zoper Petana in Pušnika v BiH. Toliko, da ne bo nesporazumov, kdo je Vincent s.a. in kaj ima opraviti DZS z GP Bosna in kje točno sreča Pušnika.

 

27. 1. 2015 je, potem ko je bosanska policija razbila ta prave vehabije in finančni vehabiji Pušnik – Petan, prišlo do nove zanimive bosanske sheme, saj je Marko Ignjić prodal podjetje MI Invest group d.o.o. (podjetje mati MI Group), in sicer rahlo skrivnostnemu Hasenu Masoviću in Fabriki duhana Sarajevo d.d. Zdaj pa pozor, ker vam Dnevnik tega ne bo napisal, vam bomo mi: v Fabriki duhana Sarajevo, novi solastnici MI Group, se odvija neka zanimiva izmenjava lastniških deležev, zaradi katere so Bosanci že napol nori in v kateri so glavni igralci DZS, njegova prijateljska podjetja (spet MI Group, ZIF Naprijed, A1, notorični Kvantum), seveda nepogrešljiva NLB in kot vedno finančni sklad iz off shore centra, tokrat z otoka Man (Futura Investment ltd.). 

 

Menim, da doslej že vsi poznate zgodbo o reševanju vojaka Petana, ki se je zgodila na relaciji Petan – NLB – DUTB, dvomim pa, da veste, da sta bila NLB Tuzla in DZS solastnika MI Groupa ravno tako, kot sta bila solastnika Fabrike duhana Sarajevo. Zdaj imate črno na belem, da NLB ni le kreditor DZS, ampak je tudi njihov partner v bosanskih shemah. Ne recite, da vam nihče ni povedal.

 

Zakaj toliko o MI Group? Prosim za potrpežljivost, v naslednji zgodbi bo povsem jasno, za kaj gre. Zaenkrat si zapomnite, da se MI Group in BIG investiciona družba srečata v finančnem škandalu, imenovanem GP Bosna, ki sta ga zakuhali dve finančni vehabiji iz Slovenije

 

Da bo zabava večja, si preberite tole lastniško strukturo iz leta 2013, dosegljivo na tej povezavi. Gre za slovensko podjetje, ki se ga vedno in povsod klasificira kot del nacionalnega interesa. Nikar se ne sprašujte, kako je to mogoče, korita so tu za napajanje tajkunskih svinj. Vrnimo se raje v BiH, saj mora ta zabavni del še počakati, da pride na vrsto.

 

Petan in Pušnik sta v BiH osumljena, da sta prek bločnih prodaj (torej mimo borze) z zalego luksemburških podjetij izvajala organiziran kriminal, manipuliranje s cenami delnic in pranje denarja. Kako? Kot kažejo informacije iz slovenskih medijev, sta izčrpavala tamkajšnje podjetje in prek Luksemburga pumpala denar nazaj v DZS, vmes pozabila na davke, za nameček pa na koncu izčrpavala še DZS.

 

Zakaj je zares pomembna GP Bosna? Ne zaradi zgražanja nad nečim, kar smo v Sloveniji že stokrat videli, ampak zaradi imen, ki so padla na radar in zaradi identifikacije luksemburške mreže. Ta luksemburška mreža so Vincent s.a., s katerim je povezan Valter Grilanc, Towra s.a., stičišče Pušnika in Petana, in Decta s.a. in Falcone s.a., ki naj bi oba obvladoval Franci Zavrl. In seveda zaradi razkritja poslovnega rajanja NLB in Petana.

 

Zgodbe o Pušnikovih in Petanovih shemah v BiH pa se s tem niso niti začele razkrivati, ampak to naj bo prihranjeno za kak drug članek.

 

 

Primer TEŠ 6

 

Gremo korak nazaj, k predzadnjemu finančnemu škandalu, v katerega sta vmešana Pušnik in Towra s.a., k TEŠ6. Videli smo že, da se v povezavi z GP Bosna pojavi Rotnik, v primeru TEŠ6 pa se kot ključni igralec znova pojavi Towra s.a. Glede na informacije, ki krožijo v javnosti, si je Rotnik pomagal s Pušnikovo Towro legalizirati denar, ki je z naslova provizij tekel iz tega podjetja. Rotnik naj bi Pušniku izročil gotovino, ta pa naj bi prek serije nakazil od Slovenije do Luksemburga denar vračal Rotniku na roke, s tem da naj bi za nazaj podpisovala fiktivne pogodbe, ki bi legalizirale njuno izmenjavo denarja. Koliko je bilo tega denarja? Bojda "sitnica", težka nekaj deset milijonov evrov. Ampak to pravi časnik Delo.

 

Zdaj pa za hip nazaj na GP Bosna. Kot smo omenili zgoraj, sta bila v času transakcij, za katere bosanska policija sumi, da gre za težek primer gospodarskega kriminala, solastnika GP Bosna dva sklada, MI Group in Big Investiciona Grupa. To pa sta sklada, v katera naj bi Rotnik prek Pušnika vložil nezakonito pridobljen denar (torej naj bi ne samo Luksemburg veljal za legalizatorja denarnih tokov) in za nameček še DURSU pozabil prijaviti svoj vložek, Pušnik pa mu ga je vračal nazaj v Slovenijo. Zdaj pa pomembno razkritje, kot smo zapisali zgoraj, sta bila v MI Group lastniško udeležena tudi DZS in NLB Tuzla. Okej, če to drži, ali to pomeni, da se bodo iz NPU, zaradi sumov pranja denarja iz TEŠ6 in utaje davkov oglasili tudi pri Petanu na DZS in na NLB? Ali pa gre spet vse skupaj na slabo banko? Razmislite tudi, zakaj o relaciji TEŠ6 – Rotnik – Pušnik – MI Group – DZS – NLB doslej sploh še niste slišali. 

 

 

 

Malo manj znano je, da Towri posli v energetiki niso neznanka, kakor tudi niso Pušniku in Petanu. Se spomnite, kako je Šrot poskušal skriti denar v Premogovniku Velenje? No, takrat ga je parkiral tako, da je delnice Premogovnika Velenje prodal Pušnikovi trojki: MP naložbe, Towri s.a. in Intertrade ITC. Kako blizu sta si Premogovnik Velenje in TEŠ6, menda veste, kako se je Šrotova zgodba končala, je jasno, veste pa tudi, da so delnice  Premogovnika Velenje po dolgih letih poslovne nesposobnosti in nenavadnega poslovanja vredne skorajda nič. In ker HSE, Pušnikova ciljna točka, nekako ničvrednih delnic ne odkupi, ima Pušnik danes resne težave s Šrotovim parkiranjem.

 

Energetska Towra s.a. pa se pojavi še nekje. Pušnikova Towra s.a. odkupi Triplus d.o.o., ki ga po letu dni proda Petanovemu DZS, s tem manevrom vstopi Petan v Vipo, saj pomeni prevzem Triplusa tudi direkten vstop v VHA, hčerinsko podjetje Vipe. V Vipi ga počaka kdo drug kot Pušnik s svojo Towro s.a. in to v še enem podjetju, ki ga je ustanovila Vipa in se imenuje Brod bivanje. Počakal pa ga je tam tako, da je Petan leta 2011 prodal Brod bivanje d.o.o. Towri s.a., ta pa ga je proda direktno Pušniku, ki pa ga je leta 2013 spet prodal nazaj Towri s.a. (zakaj le, NPU?). In tako sta Petan in Pušnik prek Vipe prišla v podjetje, ki se imenuje Savske elektrarne d.o.o. A ni to lepo? Luksemburška podjetja, običajno povezana s sumom gospodarskega kriminala, so sedela v slovenskem energetskem gigantu? Dodajmo, da je bil Petan neposredni lastnik Savskih elektrarn že prek DZS.

 

 

Zakaj sta Petan in Pušnik vstopala v Savske elektrarne? Jima energetski kristali, ki jih prodajata prek S&G Media, niso dovolj? Upoštevajoč naše vire in logiko, ki se je gradila v energetskem sektorju, je zgodba zelo verjetno sledeča: Savske elektrarne, kjer sta čepela Pušnik in Petan, so povezane s HSE prek skupnega hčerinskega podjetja HSE Invest d.o.o. In saj veste, HSE noče od Towre s.a. in prijateljev odkupiti Šrotovega danes ničvrednega parkirišča v Premogovniku Velenje, zato očitno spremljamo napenjanje mišic, morda celo reketiranje. Da bi Petan in Pušnik prevzemala Savske elektrarne, ker se širita na energetiko, je nesmiselno, da izvajata po Savskih elektrarnah kratkoročne naložbe, je neumno. Za oboje namreč ne bi rabila Towre s.a., glasnice bizarnih kravjih kupčij.

 

Mogoče je seveda, da je vse skupaj istočasno tudi parkirišče, ki pa jim služi za dober vzvod v bitki proti HSE, kdo bi vedel? Ne vem, morda Zavrl? Morda vesta Petanovi sužnji z Dnevnika Vukovićeva in Rankova?

 

Na drugi strani pa pravna vojna med HSE in Pušnikovimi sateliti o tem, kdo je izčrpal in oškodoval Premogovnik Velenje in izničil njegove vrednosti, še kar traja.

 

 

Primer tajkunskega prevzema Pivovarne Laško

 

Zadeva postaja vse bolj zanimiva, čim dlje v preteklost gremo. Povezave med Towro s.a. in Pivovarno Laško pa se ne končajo pri Šrotovem parkiranju delnic Premogovnika Velenje. Zadeva ima svojo predzgodbo, ki jo je smiselno dati v kontekst in pokazati, v čem vse je bila Towra s.a. udeležena. Udeležena je bila v daleč najbolj sramotni epizodi slovenske ekonomije, ki se ji reče poskus tajkunskega požrtja Pivovarne Laško, ki se je skorajda končal s popolnim uničenjem tega podjetja in kolapsom lepega dela slovenske ekonomije in bančnega sistema.

 

 

Leta 2007, torej leto dni pred razkritjem Šrotovega plana o prevzemu Pivovarne Laško, je Cestno podjetje Maribor (CPM d.d.) odkupilo 18 % delnic Pivovarne Laško (Saj verjetno veste, da je solastnik CPM d.d., ki se imenuje ZDS, tudi družbenik znamenite Ultre d.o.o., kajne? Naključje, kaj hočemo.) in jih takoj tretjino prodalo Towri s.a. Ta jih je leto dni kasneje po nižji ceni vrnila v Slovenijo in to tako, da jih je prodala podjetju Koto. V tej transakciji so se nakupne in prodajne cene teh delnic tako zanimivo spreminjale, da je vprašanje, vredno 484.500 evrov, kaj je z delnicami počela Towra s.a. Koto je leta 2008 končno skupaj z Infond Holdingom, CPM in Fidino nameravala prevzeti Pivovarno Laško in to v imenu enega in edinega, neponovljivega Boška Šrota. 

 

Bodite pozorni na to, da so delnice spet potovale iz Slovenije v Luksemburg in nazaj.

 

Kaj je poskus prevzema in še pred njim koncentracija po slovenskih podjetjih naredila tej državi, menim, da ni potrebno posebno razlagati. Fructal, Radenska, Delo, Pivovarna Union in Mercator ter paradržavne banke, ki so vstopile v to shemo, so skoraj poginili, vse to je cena tudi luksemburškega avanturizma podjetja, ki je tako milo Pušniku in Petanu. Mrtva ekonomija in crknjen bančni sistem pričata sama zase. In da, dragi bralci, to so sralci iz in okoli Towre s.a.!

 

 

Primer tajkunske konsolidacije podjetja Terme Čatež

 

Uporaba podjetja Towra s.a. kot vzvoda za sumljive prevzeme s katastrofičnimi rezultati se nadaljuje na primeru Term Čatež. Naj vas spomnim, leta 2007 je divjala vojna za Terme Čatež med slovensko vlado, ki ji je asistiral padli mogul Darij Južna na eni strani ter Petanovci na drugi strani, zapakirani predvsem v DZS, Marini Portorož in TP Portorož (o tem, da so vragolije med Marino in TP stale Mencingerja Petanove naklonjenosti, smo že pisali na tej povezavi), Rent A in Satler Investicijah. Lastniški deleži so naglo menjali svoje gospodarje, končno bitko pa je v Petanov prid odločil nihče drug kot zaporniški pivovar Boško Šrot. Šlo je nekako takole. Maksima Invest je leta 2005 Factorju, danes mrtvi banki "s pomembnimi klienti", prodala 10,48 % Term Čatež, Factor banka je avgusta leta 2007 ta delež prodala Pivovarni Laško, ta pa je decembra 2007 vse skupaj prodala podjetju Rent A in Petan je prevzel Terme Čatež ter porazil državo. 

 

 

Pri vsem tem so zanimive obrobne zgodbe. Pri lastniški konsolidaciji Maksime, ki je poslala paket delnic prek Šrota do Petana, sta svoj čas odigrala ključno vlogo bosanska dvojčka Towra s.a. in Vincent s.a. Bitko v Marini Portorož je izbojevalo podjetje NISA d.o.o., katere direktor Igjić je bil ključni Pušnikov človek pri obvladovanju GP Bosna, prek podjetja MI. Leta 2007 boste našli v lastniški strukturi Term Čatež Triglav in če ste pogledali link, za katerega sem dejal, da vas bo zabaval, se zdaj najbrž krohotate. Pušnikova Towra s.a. je na koncu izpadla kot parkirišče DZS-jevih delnic in se priglasila k usklajenemu prevzemu Term Čatež. V zgodbi o izčrpavanju Marine Portorož, ki je ogabna, da ji ni primera, je po akcijah NPU očitno sodeloval Franci Zavrl, ljubitelj bosanskih podjetij, Boško Šrot pa je prijateljsko priskočil na pomoč, ko je bilo potrebno narediti koalicijo za njegov kasnejši poskus prevzema Pivovarne Laško.

 

Seveda slika ne bi bila popolna, če se ne bi pojavil tudi Rotnik. Po navajanju časnika Delo je 9. 3. 2007 stekel izjemno zanimiv krog denarja na relaciji Petan – Pušnik – Rotnik in ta glede na znane informacije fascinantno debilna transakcija (kobajagi posojila, denar na roke in neki listki, ki so kakor priznanice) je danes pod drobnogledom NPU.

 

Zgodba o prevzemu Term Čatež in leto dni kasneje še o prevzemu Pivovarne Laško pa indicira (in indice slovensko tožilstvo naravnost obožuje), da ne gre za dva izolirana, ampak dva tesno prepletena pojava oziroma, da pri prevzemu Pivovarne Laško ni bila v igri samo relacija Pušnik – Towra s.a. – Šrot, ampak da je bil v shemi tudi Petan z DZS.

 

Te dni so glavni akterji vseh omenjenih zgodb pod preiskavo NPU, kakšen pa je tudi v zaporu. Res krasna druščina.

 

 

Še več zgodb

 

Se še spomnite primera Prevent Global, ko je spopad med glavnima akterjema tega podjetja Zakeršnikom in Hastorjem razrušil podjetje? Kaj menite, kdo je tam haral in bil car careva? Seveda, Towra s.a. z 11,3 % delnic. Da pa je Pušnik človek konsenza in ne vojne, kaže dejstvo, da je bil nedolgo nazaj skupaj s Petanom prek MI Group s Hastorjevim Preventom v lastniški španoviji v BH Telecom, Zakeršnik pa se je znašel med vlagatelji v še enem luksemburškem čudežu, s katerim se igra Pušnik, in sicer v P&S East growth s.a.r.i. 

 

Se spomnite katastrofične zgodbe z naslovom Kompas MTS? Seveda, konsolidacijo lastništva je vzpostavljala Towra s.a. Ne pozabite niti Towre s.a. v najnovejšem Petan & Pušnikovem spletkarjenju prek podjetja S&G Media, o katerem smo na Portalu Plus že pisali na tej povezavi. Vipa in Maksima? Seveda, Towra s.a.! Menim, da vam je popolnoma jasno, kakšen je bil povsod mehanizem delovanja in kakšni so bili rezultati, zato teh primerov ne nameravamo še dodatno pojasnjevati.

 

Pa mislite, da je konec zgodb, v katerih nastopa luksemburški spaček? Kje pa! Towra s.a. ima danes lastniški delež v podjetju Žito d.d. Razmislite sami, kaj lahko pričakujemo, da se bo zgodilo s tem podjetjem.

 

 

V čakanju na zaključek

 

Glede na prijazno obravnavo, ki je je imperij DZS deležen s strani nosilcev ekonomske politike in bančnega sektorja, ter glede na medijsko izpraznjen prostor (navsezadnje ste prvič lahko prebrali skorajda kompletno zgodbo o atrofiranem imperiju poslednjega tajkuna stare šole) sploh ne dvomimo, da Petan ne bi imel najboljše izmed vseh možnih prihodnosti povsem v svojih rokah.

 

Koliko slovenska država resno verjame v pravne vzvode pa pove, da je bilo doslej še vedno mogoče, da je v ključne posle, ki so zaznamovali ne samo podobe slovenske ekonomije ampak celotne tranzicije, vedno, nekje v fotofinišu, vstopalo iz zraka potegnjeno, anonimno luksemburško podjetje Towra s.a., skupaj s svojimi luksemburškimi priveski. En in isti vzorec, ki ga omogoča ravno izginjanje sledi v Luksemburgu, se neprestano ponavlja, in trdimo, da se ne bi ponavljal, če za to ne bi bilo politične podpore. In te ponovitve ne bi bile mogoče, če ne bi veljala diktirana medijska interpretacija Petan – Pušnikovih zgodb. O Towri s.a. pa bo potrebno reči še kaj več.

 

Pripis: Članek posvečam vsem žrtvam Pušnika in Petana ter vsem tistim, ki so jih Petanovi sužnji iz Dnevnika medijsko klali in umorili.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.697
02/
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.531
03/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.164
04/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 1.909
05/
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
Uredništvo
Ogledov: 2.132
06/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.538
07/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.615
08/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 1.647
09/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.563
10/
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.440