Razkrivamo

Pušnik in Petan, preberita ta članek, ne bo vama žal!

Koliko slovenska država resno verjame v pravne vzvode pa pove, da je bilo doslej še vedno mogoče, da je v ključne posle, ki so zaznamovali ne samo podobe slovenske ekonomije ampak celotne tranzicije, vedno, nekje v fotofinišu, vstopalo iz zraka potegnjeno, anonimno luksemburško podjetje Towra s.a., skupaj s svojimi luksemburškimi priveski.

05.03.2015 22:45
Piše: Kizo

Te dni so glavni akterji vseh omenjenih zgodb pod preiskavo NPU, kakšen pa je tudi v zaporu. Res krasna druščina.

Towra s.a. ima danes lastniški delež v podjetju Žito d.d. Razmislite sami, kaj lahko pričakujemo, da se bo zgodilo s tem podjetjem.

Nedolgo nazaj ste na Portalu Plus lahko prebrali Pušnik – Petanovo shemo trženja delnic podjetij, ki jih ATVP ne dovoli, in produktov podjetij, ki so že izjemno dolgo v "fazi razvoja". Namen tokratnega članka je dvojen. Prvič, poskušamo identificirati mrežo, s katero Pušnik in Petan pleteta svoje sheme, in drugič, želimo pokazati, kako pomemben je luksemburški vzvod imenovan Towra s.a. za njune poslovne podvige. Oboje menda pove nekaj o načinu, kako je potekala slovenska tranzicija na ravni konsolidacije lastniške strukture. Seveda pa, kot boste videli, ne gre samo za konsolidacijo lastniške strukture, temveč tudi za tisto, kar se v velikem deležu primerov sumi, da je pranje denarja, utajevanje davkov in podjetniško reketiranje. 

 

Naj vam ob tem pojasnimo pozicijo Portala Plus: menimo, da je Petanov DZS poslednji tajkunski imperij stare šole in kot tak edini, ki je uspel prebroditi krizo ter se bo uspešno regeneriral prek slabe banke in bančnih reprogramov, zaradi tega bi moralo biti vse, kar je povezano s Petanom in DZS, pod posebno natančnim drobnogledom. Ta imperij zajema marsikaj od medijske hiše, prek energetike in gradbeništva do turizma, zato ni moč podcenjevati obeh finančnih mogulov. Ne z vidika njunega vpliva ne z vidika zgodovinske sodbe, ki ji zagotovo ne bosta ubežala.

 

Kar vas čaka, je zgodba, ki se vleče skorajda celo zadnje desetletje in v kateri nastopajo bolj ali manj iste osebe in podjetja, nastavljajo se enaki vzorci delovanja, vzvod za izpeljavo večine strategij pa je luksemburška Towra s.a. (po potrebi pa je uporabljeno še kaj več kot samo eno luksemburško podjetje).

 

Zgodbe so prvič zbrane na enem mestu in prvič se neposredno pokaže na povezave in notranjo logiko, ki razkrijejo vzorec delovanja. Ker so mestoma nepregledne, smo vam branje olajšali z infografiko. Naše mnenje je, da je nepreglednost vseh poslov in povezav v prvi vrsti logična izbira nekoga, ki hoče čim bolj ostati pod radarjem, šele potem gre za posledico atrofije sistema, ki se zaradi finančne implozije seseda sam vase in razširja zgolj zato, da bi podaljšal življenje finančnih piramid, ki se gradijo pred našimi očmi.

 

Recimo, da bomo za boljše razumevanje uporabe podjetja Towra s.a. s strani tajkunskih pošasti krenili nazaj v času.

 

 

Primer GP Bosna

 

GP Bosna je verjetno zadnji primer bizarnih poslov Petana in Pušnika z luksemburškim vzvodom. Z zadnjo odmevnejšo zgodbo začenjamo zato, ker bi radi pokazali, kateri procesi in kateri deležniki so še preživeli v zgodbah, ki jih sestavljata Pušnik in Petan. Zgodba o njunih investicijah v Bosni in Hercegovini je veliko širša kot zgodba o GP Bosna in jo moramo pustiti ob strani za kdaj drugič.  Zgodba o GP Bosna se začne zares odvijati nekje v letu 2008, ko DZS odkupi 11,78 % delnic z glasovalno pravico od luksemburškega podjetja Decta s.a., od tod dalje se lastniška struktura GP Bosna še nekajkrat spremeni do končne slike največjih lastnikov, ki je sledeča: MI Group, Big Investiciona grupa, Eurofond-1, Raiffeisen d.d. BiH, DZS d.d. in Vincent s.a. 

 

 

Kratko pojasnilo, kdo točno se je lastniško združil v GP Bosna. Vincent s.a. je luksemburško podjetje, ki pa v Sloveniji ni neznano, saj je ustanovilo DLC d.o.o, ki se ga spominjamo iz časov premetavanja lastniških deležev po NFD, ko je od Save in Probanke odkupovalo delnice Maksime Invest, Factor banki pa prodajalo svoje deleže v NFD holdingu. Soustanovitelj DCL d.o.o. je poleg Vincent s.a. podjetje A1 d.d., v čigar lastniški strukturi zasledimo Pušnikovega eksekutorja in mnogokrat zastopnika Towre s.a. Valterja Grilanca (lastnik A1 je prek podjetja Darilnica d.o.o, spomnite se, da je v A1 nekoč sedela tudi Towra s.a.) in Marka Ignjića (NISA d.o.o), ki je, kako presenetljivo, podaljšana roka Pušnika v Bosni in je bil tudi ustanovitelj in lastnik MI Group, enega največjih lastnikov GP Bosna v času, ko se je izvajalo tisto, kar je pripeljalo do ovadb zoper Petana in Pušnika v BiH. Toliko, da ne bo nesporazumov, kdo je Vincent s.a. in kaj ima opraviti DZS z GP Bosna in kje točno sreča Pušnika.

 

27. 1. 2015 je, potem ko je bosanska policija razbila ta prave vehabije in finančni vehabiji Pušnik – Petan, prišlo do nove zanimive bosanske sheme, saj je Marko Ignjić prodal podjetje MI Invest group d.o.o. (podjetje mati MI Group), in sicer rahlo skrivnostnemu Hasenu Masoviću in Fabriki duhana Sarajevo d.d. Zdaj pa pozor, ker vam Dnevnik tega ne bo napisal, vam bomo mi: v Fabriki duhana Sarajevo, novi solastnici MI Group, se odvija neka zanimiva izmenjava lastniških deležev, zaradi katere so Bosanci že napol nori in v kateri so glavni igralci DZS, njegova prijateljska podjetja (spet MI Group, ZIF Naprijed, A1, notorični Kvantum), seveda nepogrešljiva NLB in kot vedno finančni sklad iz off shore centra, tokrat z otoka Man (Futura Investment ltd.). 

 

Menim, da doslej že vsi poznate zgodbo o reševanju vojaka Petana, ki se je zgodila na relaciji Petan – NLB – DUTB, dvomim pa, da veste, da sta bila NLB Tuzla in DZS solastnika MI Groupa ravno tako, kot sta bila solastnika Fabrike duhana Sarajevo. Zdaj imate črno na belem, da NLB ni le kreditor DZS, ampak je tudi njihov partner v bosanskih shemah. Ne recite, da vam nihče ni povedal.

 

Zakaj toliko o MI Group? Prosim za potrpežljivost, v naslednji zgodbi bo povsem jasno, za kaj gre. Zaenkrat si zapomnite, da se MI Group in BIG investiciona družba srečata v finančnem škandalu, imenovanem GP Bosna, ki sta ga zakuhali dve finančni vehabiji iz Slovenije

 

Da bo zabava večja, si preberite tole lastniško strukturo iz leta 2013, dosegljivo na tej povezavi. Gre za slovensko podjetje, ki se ga vedno in povsod klasificira kot del nacionalnega interesa. Nikar se ne sprašujte, kako je to mogoče, korita so tu za napajanje tajkunskih svinj. Vrnimo se raje v BiH, saj mora ta zabavni del še počakati, da pride na vrsto.

 

Petan in Pušnik sta v BiH osumljena, da sta prek bločnih prodaj (torej mimo borze) z zalego luksemburških podjetij izvajala organiziran kriminal, manipuliranje s cenami delnic in pranje denarja. Kako? Kot kažejo informacije iz slovenskih medijev, sta izčrpavala tamkajšnje podjetje in prek Luksemburga pumpala denar nazaj v DZS, vmes pozabila na davke, za nameček pa na koncu izčrpavala še DZS.

 

Zakaj je zares pomembna GP Bosna? Ne zaradi zgražanja nad nečim, kar smo v Sloveniji že stokrat videli, ampak zaradi imen, ki so padla na radar in zaradi identifikacije luksemburške mreže. Ta luksemburška mreža so Vincent s.a., s katerim je povezan Valter Grilanc, Towra s.a., stičišče Pušnika in Petana, in Decta s.a. in Falcone s.a., ki naj bi oba obvladoval Franci Zavrl. In seveda zaradi razkritja poslovnega rajanja NLB in Petana.

 

Zgodbe o Pušnikovih in Petanovih shemah v BiH pa se s tem niso niti začele razkrivati, ampak to naj bo prihranjeno za kak drug članek.

 

 

Primer TEŠ 6

 

Gremo korak nazaj, k predzadnjemu finančnemu škandalu, v katerega sta vmešana Pušnik in Towra s.a., k TEŠ6. Videli smo že, da se v povezavi z GP Bosna pojavi Rotnik, v primeru TEŠ6 pa se kot ključni igralec znova pojavi Towra s.a. Glede na informacije, ki krožijo v javnosti, si je Rotnik pomagal s Pušnikovo Towro legalizirati denar, ki je z naslova provizij tekel iz tega podjetja. Rotnik naj bi Pušniku izročil gotovino, ta pa naj bi prek serije nakazil od Slovenije do Luksemburga denar vračal Rotniku na roke, s tem da naj bi za nazaj podpisovala fiktivne pogodbe, ki bi legalizirale njuno izmenjavo denarja. Koliko je bilo tega denarja? Bojda "sitnica", težka nekaj deset milijonov evrov. Ampak to pravi časnik Delo.

 

Zdaj pa za hip nazaj na GP Bosna. Kot smo omenili zgoraj, sta bila v času transakcij, za katere bosanska policija sumi, da gre za težek primer gospodarskega kriminala, solastnika GP Bosna dva sklada, MI Group in Big Investiciona Grupa. To pa sta sklada, v katera naj bi Rotnik prek Pušnika vložil nezakonito pridobljen denar (torej naj bi ne samo Luksemburg veljal za legalizatorja denarnih tokov) in za nameček še DURSU pozabil prijaviti svoj vložek, Pušnik pa mu ga je vračal nazaj v Slovenijo. Zdaj pa pomembno razkritje, kot smo zapisali zgoraj, sta bila v MI Group lastniško udeležena tudi DZS in NLB Tuzla. Okej, če to drži, ali to pomeni, da se bodo iz NPU, zaradi sumov pranja denarja iz TEŠ6 in utaje davkov oglasili tudi pri Petanu na DZS in na NLB? Ali pa gre spet vse skupaj na slabo banko? Razmislite tudi, zakaj o relaciji TEŠ6 – Rotnik – Pušnik – MI Group – DZS – NLB doslej sploh še niste slišali. 

 

 

 

Malo manj znano je, da Towri posli v energetiki niso neznanka, kakor tudi niso Pušniku in Petanu. Se spomnite, kako je Šrot poskušal skriti denar v Premogovniku Velenje? No, takrat ga je parkiral tako, da je delnice Premogovnika Velenje prodal Pušnikovi trojki: MP naložbe, Towri s.a. in Intertrade ITC. Kako blizu sta si Premogovnik Velenje in TEŠ6, menda veste, kako se je Šrotova zgodba končala, je jasno, veste pa tudi, da so delnice  Premogovnika Velenje po dolgih letih poslovne nesposobnosti in nenavadnega poslovanja vredne skorajda nič. In ker HSE, Pušnikova ciljna točka, nekako ničvrednih delnic ne odkupi, ima Pušnik danes resne težave s Šrotovim parkiranjem.

 

Energetska Towra s.a. pa se pojavi še nekje. Pušnikova Towra s.a. odkupi Triplus d.o.o., ki ga po letu dni proda Petanovemu DZS, s tem manevrom vstopi Petan v Vipo, saj pomeni prevzem Triplusa tudi direkten vstop v VHA, hčerinsko podjetje Vipe. V Vipi ga počaka kdo drug kot Pušnik s svojo Towro s.a. in to v še enem podjetju, ki ga je ustanovila Vipa in se imenuje Brod bivanje. Počakal pa ga je tam tako, da je Petan leta 2011 prodal Brod bivanje d.o.o. Towri s.a., ta pa ga je proda direktno Pušniku, ki pa ga je leta 2013 spet prodal nazaj Towri s.a. (zakaj le, NPU?). In tako sta Petan in Pušnik prek Vipe prišla v podjetje, ki se imenuje Savske elektrarne d.o.o. A ni to lepo? Luksemburška podjetja, običajno povezana s sumom gospodarskega kriminala, so sedela v slovenskem energetskem gigantu? Dodajmo, da je bil Petan neposredni lastnik Savskih elektrarn že prek DZS.

 

 

Zakaj sta Petan in Pušnik vstopala v Savske elektrarne? Jima energetski kristali, ki jih prodajata prek S&G Media, niso dovolj? Upoštevajoč naše vire in logiko, ki se je gradila v energetskem sektorju, je zgodba zelo verjetno sledeča: Savske elektrarne, kjer sta čepela Pušnik in Petan, so povezane s HSE prek skupnega hčerinskega podjetja HSE Invest d.o.o. In saj veste, HSE noče od Towre s.a. in prijateljev odkupiti Šrotovega danes ničvrednega parkirišča v Premogovniku Velenje, zato očitno spremljamo napenjanje mišic, morda celo reketiranje. Da bi Petan in Pušnik prevzemala Savske elektrarne, ker se širita na energetiko, je nesmiselno, da izvajata po Savskih elektrarnah kratkoročne naložbe, je neumno. Za oboje namreč ne bi rabila Towre s.a., glasnice bizarnih kravjih kupčij.

 

Mogoče je seveda, da je vse skupaj istočasno tudi parkirišče, ki pa jim služi za dober vzvod v bitki proti HSE, kdo bi vedel? Ne vem, morda Zavrl? Morda vesta Petanovi sužnji z Dnevnika Vukovićeva in Rankova?

 

Na drugi strani pa pravna vojna med HSE in Pušnikovimi sateliti o tem, kdo je izčrpal in oškodoval Premogovnik Velenje in izničil njegove vrednosti, še kar traja.

 

 

Primer tajkunskega prevzema Pivovarne Laško

 

Zadeva postaja vse bolj zanimiva, čim dlje v preteklost gremo. Povezave med Towro s.a. in Pivovarno Laško pa se ne končajo pri Šrotovem parkiranju delnic Premogovnika Velenje. Zadeva ima svojo predzgodbo, ki jo je smiselno dati v kontekst in pokazati, v čem vse je bila Towra s.a. udeležena. Udeležena je bila v daleč najbolj sramotni epizodi slovenske ekonomije, ki se ji reče poskus tajkunskega požrtja Pivovarne Laško, ki se je skorajda končal s popolnim uničenjem tega podjetja in kolapsom lepega dela slovenske ekonomije in bančnega sistema.

 

 

Leta 2007, torej leto dni pred razkritjem Šrotovega plana o prevzemu Pivovarne Laško, je Cestno podjetje Maribor (CPM d.d.) odkupilo 18 % delnic Pivovarne Laško (Saj verjetno veste, da je solastnik CPM d.d., ki se imenuje ZDS, tudi družbenik znamenite Ultre d.o.o., kajne? Naključje, kaj hočemo.) in jih takoj tretjino prodalo Towri s.a. Ta jih je leto dni kasneje po nižji ceni vrnila v Slovenijo in to tako, da jih je prodala podjetju Koto. V tej transakciji so se nakupne in prodajne cene teh delnic tako zanimivo spreminjale, da je vprašanje, vredno 484.500 evrov, kaj je z delnicami počela Towra s.a. Koto je leta 2008 končno skupaj z Infond Holdingom, CPM in Fidino nameravala prevzeti Pivovarno Laško in to v imenu enega in edinega, neponovljivega Boška Šrota. 

 

Bodite pozorni na to, da so delnice spet potovale iz Slovenije v Luksemburg in nazaj.

 

Kaj je poskus prevzema in še pred njim koncentracija po slovenskih podjetjih naredila tej državi, menim, da ni potrebno posebno razlagati. Fructal, Radenska, Delo, Pivovarna Union in Mercator ter paradržavne banke, ki so vstopile v to shemo, so skoraj poginili, vse to je cena tudi luksemburškega avanturizma podjetja, ki je tako milo Pušniku in Petanu. Mrtva ekonomija in crknjen bančni sistem pričata sama zase. In da, dragi bralci, to so sralci iz in okoli Towre s.a.!

 

 

Primer tajkunske konsolidacije podjetja Terme Čatež

 

Uporaba podjetja Towra s.a. kot vzvoda za sumljive prevzeme s katastrofičnimi rezultati se nadaljuje na primeru Term Čatež. Naj vas spomnim, leta 2007 je divjala vojna za Terme Čatež med slovensko vlado, ki ji je asistiral padli mogul Darij Južna na eni strani ter Petanovci na drugi strani, zapakirani predvsem v DZS, Marini Portorož in TP Portorož (o tem, da so vragolije med Marino in TP stale Mencingerja Petanove naklonjenosti, smo že pisali na tej povezavi), Rent A in Satler Investicijah. Lastniški deleži so naglo menjali svoje gospodarje, končno bitko pa je v Petanov prid odločil nihče drug kot zaporniški pivovar Boško Šrot. Šlo je nekako takole. Maksima Invest je leta 2005 Factorju, danes mrtvi banki "s pomembnimi klienti", prodala 10,48 % Term Čatež, Factor banka je avgusta leta 2007 ta delež prodala Pivovarni Laško, ta pa je decembra 2007 vse skupaj prodala podjetju Rent A in Petan je prevzel Terme Čatež ter porazil državo. 

 

 

Pri vsem tem so zanimive obrobne zgodbe. Pri lastniški konsolidaciji Maksime, ki je poslala paket delnic prek Šrota do Petana, sta svoj čas odigrala ključno vlogo bosanska dvojčka Towra s.a. in Vincent s.a. Bitko v Marini Portorož je izbojevalo podjetje NISA d.o.o., katere direktor Igjić je bil ključni Pušnikov človek pri obvladovanju GP Bosna, prek podjetja MI. Leta 2007 boste našli v lastniški strukturi Term Čatež Triglav in če ste pogledali link, za katerega sem dejal, da vas bo zabaval, se zdaj najbrž krohotate. Pušnikova Towra s.a. je na koncu izpadla kot parkirišče DZS-jevih delnic in se priglasila k usklajenemu prevzemu Term Čatež. V zgodbi o izčrpavanju Marine Portorož, ki je ogabna, da ji ni primera, je po akcijah NPU očitno sodeloval Franci Zavrl, ljubitelj bosanskih podjetij, Boško Šrot pa je prijateljsko priskočil na pomoč, ko je bilo potrebno narediti koalicijo za njegov kasnejši poskus prevzema Pivovarne Laško.

 

Seveda slika ne bi bila popolna, če se ne bi pojavil tudi Rotnik. Po navajanju časnika Delo je 9. 3. 2007 stekel izjemno zanimiv krog denarja na relaciji Petan – Pušnik – Rotnik in ta glede na znane informacije fascinantno debilna transakcija (kobajagi posojila, denar na roke in neki listki, ki so kakor priznanice) je danes pod drobnogledom NPU.

 

Zgodba o prevzemu Term Čatež in leto dni kasneje še o prevzemu Pivovarne Laško pa indicira (in indice slovensko tožilstvo naravnost obožuje), da ne gre za dva izolirana, ampak dva tesno prepletena pojava oziroma, da pri prevzemu Pivovarne Laško ni bila v igri samo relacija Pušnik – Towra s.a. – Šrot, ampak da je bil v shemi tudi Petan z DZS.

 

Te dni so glavni akterji vseh omenjenih zgodb pod preiskavo NPU, kakšen pa je tudi v zaporu. Res krasna druščina.

 

 

Še več zgodb

 

Se še spomnite primera Prevent Global, ko je spopad med glavnima akterjema tega podjetja Zakeršnikom in Hastorjem razrušil podjetje? Kaj menite, kdo je tam haral in bil car careva? Seveda, Towra s.a. z 11,3 % delnic. Da pa je Pušnik človek konsenza in ne vojne, kaže dejstvo, da je bil nedolgo nazaj skupaj s Petanom prek MI Group s Hastorjevim Preventom v lastniški španoviji v BH Telecom, Zakeršnik pa se je znašel med vlagatelji v še enem luksemburškem čudežu, s katerim se igra Pušnik, in sicer v P&S East growth s.a.r.i. 

 

Se spomnite katastrofične zgodbe z naslovom Kompas MTS? Seveda, konsolidacijo lastništva je vzpostavljala Towra s.a. Ne pozabite niti Towre s.a. v najnovejšem Petan & Pušnikovem spletkarjenju prek podjetja S&G Media, o katerem smo na Portalu Plus že pisali na tej povezavi. Vipa in Maksima? Seveda, Towra s.a.! Menim, da vam je popolnoma jasno, kakšen je bil povsod mehanizem delovanja in kakšni so bili rezultati, zato teh primerov ne nameravamo še dodatno pojasnjevati.

 

Pa mislite, da je konec zgodb, v katerih nastopa luksemburški spaček? Kje pa! Towra s.a. ima danes lastniški delež v podjetju Žito d.d. Razmislite sami, kaj lahko pričakujemo, da se bo zgodilo s tem podjetjem.

 

 

V čakanju na zaključek

 

Glede na prijazno obravnavo, ki je je imperij DZS deležen s strani nosilcev ekonomske politike in bančnega sektorja, ter glede na medijsko izpraznjen prostor (navsezadnje ste prvič lahko prebrali skorajda kompletno zgodbo o atrofiranem imperiju poslednjega tajkuna stare šole) sploh ne dvomimo, da Petan ne bi imel najboljše izmed vseh možnih prihodnosti povsem v svojih rokah.

 

Koliko slovenska država resno verjame v pravne vzvode pa pove, da je bilo doslej še vedno mogoče, da je v ključne posle, ki so zaznamovali ne samo podobe slovenske ekonomije ampak celotne tranzicije, vedno, nekje v fotofinišu, vstopalo iz zraka potegnjeno, anonimno luksemburško podjetje Towra s.a., skupaj s svojimi luksemburškimi priveski. En in isti vzorec, ki ga omogoča ravno izginjanje sledi v Luksemburgu, se neprestano ponavlja, in trdimo, da se ne bi ponavljal, če za to ne bi bilo politične podpore. In te ponovitve ne bi bile mogoče, če ne bi veljala diktirana medijska interpretacija Petan – Pušnikovih zgodb. O Towri s.a. pa bo potrebno reči še kaj več.

 

Pripis: Članek posvečam vsem žrtvam Pušnika in Petana ter vsem tistim, ki so jih Petanovi sužnji iz Dnevnika medijsko klali in umorili.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
6
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.521
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.391
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.398
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.553
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.307
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.409
07/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.000
08/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.160
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.127
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758