Komentar

Kongres SMC: Stranka meglenih ciljev

Prvi kongres SMC v Sežani je končan. Njen predsednik – in predsednik vlade – dr. Miro Cerar, je povedal, da je stranka v kratkem času od ustanovitve "prehodila dolgo pot". Drži. Od obrobnega civilno-družbenega zavoda do današnje velike avtoritarne stranke ni bilo potrebno veliko časa.

08.03.2015 12:17
Piše: Milan Balažic

Tihi programski ideal SMC je velika, potratna, neučinkovita in šibka država.

SMC ni stranka mrtvoudnih cepcev, ampak skozi slabo banko servisira tajkune, da bodo za drobiž dobili svoja podjetja nazaj. Ko se bo to dogajalo, v slovenski javnosti ne bo nobenega vpitja: s pravilno usmerjeno nepozornostjo bodo režimski mediji - na čelu s časnikom Delo - ta dogajanja z dirigiranimi uredniškimi posegi potisnili v ozadje.

 

Kongres je bil demonstracija oportunizma stranke in njenega voditelja.

 

Duh časa na kongresu in elitno Cerarjevo spremstvo je na vsakem koraku sporočalo, da je Slovenija dobila najbolj nedemokratično stranko v zadnje četrt stoletja.

Duh časa na kongresu in elitno Cerarjevo spremstvo je na vsakem koraku sporočalo, da je Slovenija dobila najbolj nedemokratično stranko v zadnje četrt stoletja. Vzor SMC je boljševiška Partija posebne vrste, pred katero se skrije celo Janševa SDS. Vse na kongresu je bilo seveda zrežirano vnaprej, tako da si celo poslanci SMC niso upali izven predvidenih nastopov izjaviti niti besede. Vsaka bi se lahko štela za žalitev imena in lika tovariša Mira Cerarja. Če ta reče, da je sredi dneva videti čudovite zvezde, bodo vsi hvalili njihovo lepoto. Delegati kongresa so bili sploščeni na golo telo, ki – če je komu dopuščeno – žebra kot tibetanski mlinčki. V stranki ni bilo nobene pred-kongresne znotraj-strankarske razprave, ki bi budila demokratičnega duha. Vse je bilo podrejeno medijskemu spektaklu in nič ni bilo prepuščenega naključju. Retorično vprašanje v slogu – je to vse, kar je? – je odveč.  

 

Naj ne bo nobenega dvoma: lično izdelana prazna forma brez vsake resne programske vsebine je ideologija. Ideologija ničel iz province, ki so se po igri zgodovinskega naključja znašle na ravni ničel na ravni države. Znašle so se v daleč največji parlamentarni stranki, ki je to zato, ker je zbirka ničel. Ničel, ki so najnižji možni skupni imenovalec slovenskega zblojenega volilnega telesa, ki očitno navdušeno voli največje možne nesposobneže – Janšo, Pahorja, Bratuškovo, Cerarja… itd.? Če kaj, je kongres SMC pokazal, da ta stranka nima odgovorov na izzive slovenske prihodnosti, niti nima najmanjše predstave o tem, kaj bi lahko bili ti odgovori. Kar je kongres ponujal, so bili namreč odgovori iz 20. stoletja, ki danes nimajo več nobene teže. Vodstvo SMC bi bilo treba nemara pravočasno obvestiti, da se je 20. stoletje končalo. Skratka, vladajoča elita SMC ni sposobna upravljati s Slovenijo, skrbi pa to, da bo v prihodnje avtoritarnost te stranke obilno pronicala v vse pore slovenske družbe. Vsak dan dežujejo novi dokazi o finančnih orgijah, ki jih država pod vladavino SMC še naprej radoživo počenja na račun davkoplačevalskega denarja. Ideologija SMC je ideopraksija: dokler bo njena navidezna sredinskost na križ pribijala vse liberalno kot osovraženo neo-liberalno, bo Slovenija ex oriente lux: bivša najboljša dežela nove Evropske unije, ki se je edina izmed vseh znala iz neizkoriščenega potenciala globalizacije spremeniti v žrtev globalizacije. 

 

Na nek način je kongres SMC neanalizabilen, ker ni ničesar, kar bi lahko analizirali. Popolna vsebinska praznost kaže na to, da se stranka sama na sebi po inerciji umešča na levo. Ker se ni osvobodila očaranosti s socialističnim modelom trboveljskih učiteljic, o ideologiji molči, zato pa jo toliko bolj poudarjeno izvaja v skladu z načelom, da država pod SMC nadzoruje in krepko obdavči vse živo. Tihi programski ideal SMC je velika, potratna, neučinkovita in šibka država. Ta je svetlobna leta daleč od dobrobiti slovenskega državljana: od vitke, poceni, učinkovite in močne države, ki dopušča dinamiko trga in nove možnosti za posameznike. Samoumestitev SMC v politično sredino spominja na Buratinovega osla, ki je umrl zato, ker med dvema kopama sena ni znal izbrati. Želja po centralnosti te stranke ostaja zgolj pogrošna želja, dokler ne bo programsko jasno opredelila, da se zavzema za spontano urejajočo se družbo na podlagi svobodne konkurence, država pa je omejena na to, da jamči za spoštovanje pravil igre, varovanje oseb in dobrin. Prej bo človek hodil po Marsu.

 

V nasprotju s tem je SMC zastopnica socialistične države, ki so jo zasedle politične frakcije in tajkuni v službi zasebnih interesov. Vsaka interesna skupina, ki smo jo opazili v Sežani, si na račun drugih v SMC prizadeva uresničiti svoj korporativni interes. V tem smislu SMC namesto privatizacije gospodarstva izvaja privatizacijo države. Nevidno roko trga je v zadnje pol leta bolj kot kadarkoli nadomestila vidna pest države. SMC je slepa, ker ne vidi, da se za videzom plemenitih socialnih nagibov zavzema za popolno podvrženje civilne družbe vsepričujočim državnim birokratskim mrežam. V tej stranki se je ta interes nekaj "etičnih" stremuških svetohlincev povzpel nad interes slovenskega naroda. Ta interes za lasten žep je koncept zaščitniške države, ki vsem (ne)zaposlenim na obroke deli porcije drobnih giric, namesto da bi  dopustila, da si ljudje sami nalovijo velikih rib. V skladu z zakonom. Vsi kongresni klici k pravni državi so izzveneli v prazno, dokler nam iz SMC vladajo najresnejši kandidati za Dob. Začenši z bivšo šolsko ministrico in predsednikom vlade Cerarjem samim: če je Setnikar Cankarjeva za 600.000 evrov odstopila v enem dnevu, bi moral Cerar v skladu s svojimi etičnimi načeli za 300.000 evrov odstopiti v pol dneva.

 

SMC bi bila na ravni svoje naloge, če bi na svojo zastavo zapisala čistko vseh – predvsem lastnih – političnih pustolovcev in nesposobnežev, tajkunov in lopovov, izkoreninjenje korupcije, nepotizma in privilegijev, pa če je za to potrebno desetkrat povečati Dob. Ker pa je "pravna država" zgolj modno geslo, mnogi mladi in najsposobnejši Slovenci volijo z nogami, tistim, ki ostajamo, pa ne ostane drugega, kot da zavračamo vsakodnevne laži nesposobne vlade SMC in njenih režimskih trobil. Pred kongresno vladajočo elito SMC pač ne bomo idioti (Havel). Takšna, kot je, pomeni zaroto proti vsem slovenskim državljanom, ki že sedem let praktično živijo v kriznem izrednem stanju. Nekoč nam je vladala prva liga LDS in Slovenija je pod dr. Drnovškom napredovala: danes nam po drugi ligi LDS (Pozitivna Slovenija) s SMC vlada tretja liga LDS, ki je Sloveniji v najkrajšem možnem času vzela prihodnost, državljanom pa dostojanstvo.

 

Skratka, po kongresu SMC nič novega. Ali pač: kongres je bil demonstracija oportunizma te stranke in njenega voditelja. Po svojih potezah spominja na rimskega vodjo Fabija Cunctatorja (lat. cunctator = odlaševalec, mečkač), na breznačelnega političnega demagoga in v našem primeru lakaja socialističnih tajkunov. "Demokracija" SMC po sežanskem kongresu ne more biti nič drugega,kakor diktatura rdečega kapitala. SMC namreč ni stranka mrtvoudnih cepcev, ampak skozi slabo banko servisira tajkune, da bodo za drobiž dobili svoja podjetja nazaj. Ko se bo to dogajalo, v slovenski javnosti ne bo nobenega vpitja: s pravilno usmerjeno nepozornostjo bodo režimski mediji - na čelu s časnikom Delo - ta dogajanja z dirigiranimi uredniškimi posegi potisnili v ozadje. SMC bo iz kabineta predsednika vlade delovala kot SMCece muha, ki bo slovensko javnost zazibala v spanje, hipnozo, celo evtanazijo. Jasno je, zakaj: glede stabilne, etične in zrele vlade je SMC v pol leta prelomila daleč največ danih obljub, zato je zaupanje državljanov zapravljeno. 

 

Stava stranke je kristalno jasna: usesti se na val prihajajoče konjunkture, zato ne izvesti nobene resne reforme, ki bi ogrozila njeno dvomljivo legitimnost. Tovariš Cerar bo vladal kot tovariš Lenin: spoditi tuje kapitaliste, uničiti male blagovne proizvajalce, kar pa ni mogoče pregnati ali zatreti, je treba z državno birokracijo prevzgojiti. Se pravi, prepovedati, kar je temeljna oblika birokratskega boja proti nenehnemu obnavljanju kapitalizma. Temu pa lahko služi zgolj avtoritarna stranka, ki v imenu tajkunskih stremuhov, pustolovcev, prirepnikov in špekulantov zaseda politično levo sredino, vse, kar je razumnega na levici – tudi to obstaja – pa potiska v globoko ilegalo. Cerarizem je najvišji stadij socializma: gre za parazitsko gnitje socializma, ki ropa slovenske državljane z visokimi davki, državnimi monopoli in finančnimi mahinacijami. 

 

Po kongresu SMC Slovenija živi pod navidezno stabilizirano oblastjo stranke vrhov državne birokracije, socialističnih tajkunov in finančne oligarhije. Nove stare politične zveze so okrepljene in tovarišijski kapitalizem živi dalje. Slovenski državljani so formalno politično svobodni, dejansko pa so s svojo večinsko politično izbiro in krediti globoko zapleteni v mreže finančne odvisnosti od stebrov tovarišijskega kapitalizma. Da bi bila ta odvisnost nekoliko lažja, poskrbi erjav klovnovski obraz, katerega naloga je podkupovanje nižjih slojev (upokojenci, mladi, nezaposleni itd.), da bi ostali mirni in še naprej s hvaležnostjo v srcu volili levico. Na vrhu te za Slovenijo usodne piramide pa bo kraljeval čudežni deček socializma – veliki politični telovadec stopicanja na mestu, Miro Cerar mlajši. Nič se ne da, nobena dejanska sprememba ni mogoča, vse ostaja v okvirih danega. Stranka Mira Cerarja je potlačila njegovo ime, da bi Cerar še bolj deloval kot označevalec kulta osebnosti. Pravo novo ime SMC je Simptom Mira Cerarja.  

 

Ne le politični, kulturni zahojenosti SMC navkljub ga na sredini prvega leta vladanja in oženja okna priložnosti velja vseeno vprašati: kje so strateške reforme? Kje so tuje investicije? Zakaj ni izboljšanja poslovnega okolja? Koliko je novih delovnih mest? Za koliko so povišane plače? O tem na kongresu ni bilo slišati niti besedice. Nič čudnega – opravka imamo s samo-poimenovano "stranko modernega centra", ki je po definiciji gluha za tovrstna vprašanja. Modernost namreč vključuje industrijsko revolucijo, razredni boj, socialistično revolucijo, dve svetovni vojni itd. Kolikor mi je znano, nekje od sedemdesetih, vsekakor pa od devetdesetih let prejšnjega stoletja s padcem berlinskega zidu in komunizma štejemo novo dobo, ki nosi ime post-moderna. Od stranke, ki si nadene obsoletno ime prejšnjega stoletja, leta 2015 ne moremo pričakovati veliko. Najpomembnejša značilnost post-moderne je konec velikih zgodb. Stranka modernega centra je velika zgodba.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,959
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,212
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,042
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,523
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,205
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,414
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,120
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,380
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,018
10/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 804