Komentar

Kongres SMC: Stranka meglenih ciljev

Prvi kongres SMC v Sežani je končan. Njen predsednik – in predsednik vlade – dr. Miro Cerar, je povedal, da je stranka v kratkem času od ustanovitve "prehodila dolgo pot". Drži. Od obrobnega civilno-družbenega zavoda do današnje velike avtoritarne stranke ni bilo potrebno veliko časa.

08.03.2015 12:17
Piše: Milan Balažic

Tihi programski ideal SMC je velika, potratna, neučinkovita in šibka država.

SMC ni stranka mrtvoudnih cepcev, ampak skozi slabo banko servisira tajkune, da bodo za drobiž dobili svoja podjetja nazaj. Ko se bo to dogajalo, v slovenski javnosti ne bo nobenega vpitja: s pravilno usmerjeno nepozornostjo bodo režimski mediji - na čelu s časnikom Delo - ta dogajanja z dirigiranimi uredniškimi posegi potisnili v ozadje.

 

Kongres je bil demonstracija oportunizma stranke in njenega voditelja.

 

Duh časa na kongresu in elitno Cerarjevo spremstvo je na vsakem koraku sporočalo, da je Slovenija dobila najbolj nedemokratično stranko v zadnje četrt stoletja.

Duh časa na kongresu in elitno Cerarjevo spremstvo je na vsakem koraku sporočalo, da je Slovenija dobila najbolj nedemokratično stranko v zadnje četrt stoletja. Vzor SMC je boljševiška Partija posebne vrste, pred katero se skrije celo Janševa SDS. Vse na kongresu je bilo seveda zrežirano vnaprej, tako da si celo poslanci SMC niso upali izven predvidenih nastopov izjaviti niti besede. Vsaka bi se lahko štela za žalitev imena in lika tovariša Mira Cerarja. Če ta reče, da je sredi dneva videti čudovite zvezde, bodo vsi hvalili njihovo lepoto. Delegati kongresa so bili sploščeni na golo telo, ki – če je komu dopuščeno – žebra kot tibetanski mlinčki. V stranki ni bilo nobene pred-kongresne znotraj-strankarske razprave, ki bi budila demokratičnega duha. Vse je bilo podrejeno medijskemu spektaklu in nič ni bilo prepuščenega naključju. Retorično vprašanje v slogu – je to vse, kar je? – je odveč.  

 

Naj ne bo nobenega dvoma: lično izdelana prazna forma brez vsake resne programske vsebine je ideologija. Ideologija ničel iz province, ki so se po igri zgodovinskega naključja znašle na ravni ničel na ravni države. Znašle so se v daleč največji parlamentarni stranki, ki je to zato, ker je zbirka ničel. Ničel, ki so najnižji možni skupni imenovalec slovenskega zblojenega volilnega telesa, ki očitno navdušeno voli največje možne nesposobneže – Janšo, Pahorja, Bratuškovo, Cerarja… itd.? Če kaj, je kongres SMC pokazal, da ta stranka nima odgovorov na izzive slovenske prihodnosti, niti nima najmanjše predstave o tem, kaj bi lahko bili ti odgovori. Kar je kongres ponujal, so bili namreč odgovori iz 20. stoletja, ki danes nimajo več nobene teže. Vodstvo SMC bi bilo treba nemara pravočasno obvestiti, da se je 20. stoletje končalo. Skratka, vladajoča elita SMC ni sposobna upravljati s Slovenijo, skrbi pa to, da bo v prihodnje avtoritarnost te stranke obilno pronicala v vse pore slovenske družbe. Vsak dan dežujejo novi dokazi o finančnih orgijah, ki jih država pod vladavino SMC še naprej radoživo počenja na račun davkoplačevalskega denarja. Ideologija SMC je ideopraksija: dokler bo njena navidezna sredinskost na križ pribijala vse liberalno kot osovraženo neo-liberalno, bo Slovenija ex oriente lux: bivša najboljša dežela nove Evropske unije, ki se je edina izmed vseh znala iz neizkoriščenega potenciala globalizacije spremeniti v žrtev globalizacije. 

 

Na nek način je kongres SMC neanalizabilen, ker ni ničesar, kar bi lahko analizirali. Popolna vsebinska praznost kaže na to, da se stranka sama na sebi po inerciji umešča na levo. Ker se ni osvobodila očaranosti s socialističnim modelom trboveljskih učiteljic, o ideologiji molči, zato pa jo toliko bolj poudarjeno izvaja v skladu z načelom, da država pod SMC nadzoruje in krepko obdavči vse živo. Tihi programski ideal SMC je velika, potratna, neučinkovita in šibka država. Ta je svetlobna leta daleč od dobrobiti slovenskega državljana: od vitke, poceni, učinkovite in močne države, ki dopušča dinamiko trga in nove možnosti za posameznike. Samoumestitev SMC v politično sredino spominja na Buratinovega osla, ki je umrl zato, ker med dvema kopama sena ni znal izbrati. Želja po centralnosti te stranke ostaja zgolj pogrošna želja, dokler ne bo programsko jasno opredelila, da se zavzema za spontano urejajočo se družbo na podlagi svobodne konkurence, država pa je omejena na to, da jamči za spoštovanje pravil igre, varovanje oseb in dobrin. Prej bo človek hodil po Marsu.

 

V nasprotju s tem je SMC zastopnica socialistične države, ki so jo zasedle politične frakcije in tajkuni v službi zasebnih interesov. Vsaka interesna skupina, ki smo jo opazili v Sežani, si na račun drugih v SMC prizadeva uresničiti svoj korporativni interes. V tem smislu SMC namesto privatizacije gospodarstva izvaja privatizacijo države. Nevidno roko trga je v zadnje pol leta bolj kot kadarkoli nadomestila vidna pest države. SMC je slepa, ker ne vidi, da se za videzom plemenitih socialnih nagibov zavzema za popolno podvrženje civilne družbe vsepričujočim državnim birokratskim mrežam. V tej stranki se je ta interes nekaj "etičnih" stremuških svetohlincev povzpel nad interes slovenskega naroda. Ta interes za lasten žep je koncept zaščitniške države, ki vsem (ne)zaposlenim na obroke deli porcije drobnih giric, namesto da bi  dopustila, da si ljudje sami nalovijo velikih rib. V skladu z zakonom. Vsi kongresni klici k pravni državi so izzveneli v prazno, dokler nam iz SMC vladajo najresnejši kandidati za Dob. Začenši z bivšo šolsko ministrico in predsednikom vlade Cerarjem samim: če je Setnikar Cankarjeva za 600.000 evrov odstopila v enem dnevu, bi moral Cerar v skladu s svojimi etičnimi načeli za 300.000 evrov odstopiti v pol dneva.

 

SMC bi bila na ravni svoje naloge, če bi na svojo zastavo zapisala čistko vseh – predvsem lastnih – političnih pustolovcev in nesposobnežev, tajkunov in lopovov, izkoreninjenje korupcije, nepotizma in privilegijev, pa če je za to potrebno desetkrat povečati Dob. Ker pa je "pravna država" zgolj modno geslo, mnogi mladi in najsposobnejši Slovenci volijo z nogami, tistim, ki ostajamo, pa ne ostane drugega, kot da zavračamo vsakodnevne laži nesposobne vlade SMC in njenih režimskih trobil. Pred kongresno vladajočo elito SMC pač ne bomo idioti (Havel). Takšna, kot je, pomeni zaroto proti vsem slovenskim državljanom, ki že sedem let praktično živijo v kriznem izrednem stanju. Nekoč nam je vladala prva liga LDS in Slovenija je pod dr. Drnovškom napredovala: danes nam po drugi ligi LDS (Pozitivna Slovenija) s SMC vlada tretja liga LDS, ki je Sloveniji v najkrajšem možnem času vzela prihodnost, državljanom pa dostojanstvo.

 

Skratka, po kongresu SMC nič novega. Ali pač: kongres je bil demonstracija oportunizma te stranke in njenega voditelja. Po svojih potezah spominja na rimskega vodjo Fabija Cunctatorja (lat. cunctator = odlaševalec, mečkač), na breznačelnega političnega demagoga in v našem primeru lakaja socialističnih tajkunov. "Demokracija" SMC po sežanskem kongresu ne more biti nič drugega,kakor diktatura rdečega kapitala. SMC namreč ni stranka mrtvoudnih cepcev, ampak skozi slabo banko servisira tajkune, da bodo za drobiž dobili svoja podjetja nazaj. Ko se bo to dogajalo, v slovenski javnosti ne bo nobenega vpitja: s pravilno usmerjeno nepozornostjo bodo režimski mediji - na čelu s časnikom Delo - ta dogajanja z dirigiranimi uredniškimi posegi potisnili v ozadje. SMC bo iz kabineta predsednika vlade delovala kot SMCece muha, ki bo slovensko javnost zazibala v spanje, hipnozo, celo evtanazijo. Jasno je, zakaj: glede stabilne, etične in zrele vlade je SMC v pol leta prelomila daleč največ danih obljub, zato je zaupanje državljanov zapravljeno. 

 

Stava stranke je kristalno jasna: usesti se na val prihajajoče konjunkture, zato ne izvesti nobene resne reforme, ki bi ogrozila njeno dvomljivo legitimnost. Tovariš Cerar bo vladal kot tovariš Lenin: spoditi tuje kapitaliste, uničiti male blagovne proizvajalce, kar pa ni mogoče pregnati ali zatreti, je treba z državno birokracijo prevzgojiti. Se pravi, prepovedati, kar je temeljna oblika birokratskega boja proti nenehnemu obnavljanju kapitalizma. Temu pa lahko služi zgolj avtoritarna stranka, ki v imenu tajkunskih stremuhov, pustolovcev, prirepnikov in špekulantov zaseda politično levo sredino, vse, kar je razumnega na levici – tudi to obstaja – pa potiska v globoko ilegalo. Cerarizem je najvišji stadij socializma: gre za parazitsko gnitje socializma, ki ropa slovenske državljane z visokimi davki, državnimi monopoli in finančnimi mahinacijami. 

 

Po kongresu SMC Slovenija živi pod navidezno stabilizirano oblastjo stranke vrhov državne birokracije, socialističnih tajkunov in finančne oligarhije. Nove stare politične zveze so okrepljene in tovarišijski kapitalizem živi dalje. Slovenski državljani so formalno politično svobodni, dejansko pa so s svojo večinsko politično izbiro in krediti globoko zapleteni v mreže finančne odvisnosti od stebrov tovarišijskega kapitalizma. Da bi bila ta odvisnost nekoliko lažja, poskrbi erjav klovnovski obraz, katerega naloga je podkupovanje nižjih slojev (upokojenci, mladi, nezaposleni itd.), da bi ostali mirni in še naprej s hvaležnostjo v srcu volili levico. Na vrhu te za Slovenijo usodne piramide pa bo kraljeval čudežni deček socializma – veliki politični telovadec stopicanja na mestu, Miro Cerar mlajši. Nič se ne da, nobena dejanska sprememba ni mogoča, vse ostaja v okvirih danega. Stranka Mira Cerarja je potlačila njegovo ime, da bi Cerar še bolj deloval kot označevalec kulta osebnosti. Pravo novo ime SMC je Simptom Mira Cerarja.  

 

Ne le politični, kulturni zahojenosti SMC navkljub ga na sredini prvega leta vladanja in oženja okna priložnosti velja vseeno vprašati: kje so strateške reforme? Kje so tuje investicije? Zakaj ni izboljšanja poslovnega okolja? Koliko je novih delovnih mest? Za koliko so povišane plače? O tem na kongresu ni bilo slišati niti besedice. Nič čudnega – opravka imamo s samo-poimenovano "stranko modernega centra", ki je po definiciji gluha za tovrstna vprašanja. Modernost namreč vključuje industrijsko revolucijo, razredni boj, socialistično revolucijo, dve svetovni vojni itd. Kolikor mi je znano, nekje od sedemdesetih, vsekakor pa od devetdesetih let prejšnjega stoletja s padcem berlinskega zidu in komunizma štejemo novo dobo, ki nosi ime post-moderna. Od stranke, ki si nadene obsoletno ime prejšnjega stoletja, leta 2015 ne moremo pričakovati veliko. Najpomembnejša značilnost post-moderne je konec velikih zgodb. Stranka modernega centra je velika zgodba.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
3
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,551
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,421
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,804
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,328
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,386
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,097
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,212
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,060
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 706
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 885