Komentar

Kongres SMC: Stranka meglenih ciljev

Prvi kongres SMC v Sežani je končan. Njen predsednik – in predsednik vlade – dr. Miro Cerar, je povedal, da je stranka v kratkem času od ustanovitve "prehodila dolgo pot". Drži. Od obrobnega civilno-družbenega zavoda do današnje velike avtoritarne stranke ni bilo potrebno veliko časa.

08.03.2015 12:17
Piše: Milan Balažic

Tihi programski ideal SMC je velika, potratna, neučinkovita in šibka država.

SMC ni stranka mrtvoudnih cepcev, ampak skozi slabo banko servisira tajkune, da bodo za drobiž dobili svoja podjetja nazaj. Ko se bo to dogajalo, v slovenski javnosti ne bo nobenega vpitja: s pravilno usmerjeno nepozornostjo bodo režimski mediji - na čelu s časnikom Delo - ta dogajanja z dirigiranimi uredniškimi posegi potisnili v ozadje.

 

Kongres je bil demonstracija oportunizma stranke in njenega voditelja.

 

Duh časa na kongresu in elitno Cerarjevo spremstvo je na vsakem koraku sporočalo, da je Slovenija dobila najbolj nedemokratično stranko v zadnje četrt stoletja.

Duh časa na kongresu in elitno Cerarjevo spremstvo je na vsakem koraku sporočalo, da je Slovenija dobila najbolj nedemokratično stranko v zadnje četrt stoletja. Vzor SMC je boljševiška Partija posebne vrste, pred katero se skrije celo Janševa SDS. Vse na kongresu je bilo seveda zrežirano vnaprej, tako da si celo poslanci SMC niso upali izven predvidenih nastopov izjaviti niti besede. Vsaka bi se lahko štela za žalitev imena in lika tovariša Mira Cerarja. Če ta reče, da je sredi dneva videti čudovite zvezde, bodo vsi hvalili njihovo lepoto. Delegati kongresa so bili sploščeni na golo telo, ki – če je komu dopuščeno – žebra kot tibetanski mlinčki. V stranki ni bilo nobene pred-kongresne znotraj-strankarske razprave, ki bi budila demokratičnega duha. Vse je bilo podrejeno medijskemu spektaklu in nič ni bilo prepuščenega naključju. Retorično vprašanje v slogu – je to vse, kar je? – je odveč.  

 

Naj ne bo nobenega dvoma: lično izdelana prazna forma brez vsake resne programske vsebine je ideologija. Ideologija ničel iz province, ki so se po igri zgodovinskega naključja znašle na ravni ničel na ravni države. Znašle so se v daleč največji parlamentarni stranki, ki je to zato, ker je zbirka ničel. Ničel, ki so najnižji možni skupni imenovalec slovenskega zblojenega volilnega telesa, ki očitno navdušeno voli največje možne nesposobneže – Janšo, Pahorja, Bratuškovo, Cerarja… itd.? Če kaj, je kongres SMC pokazal, da ta stranka nima odgovorov na izzive slovenske prihodnosti, niti nima najmanjše predstave o tem, kaj bi lahko bili ti odgovori. Kar je kongres ponujal, so bili namreč odgovori iz 20. stoletja, ki danes nimajo več nobene teže. Vodstvo SMC bi bilo treba nemara pravočasno obvestiti, da se je 20. stoletje končalo. Skratka, vladajoča elita SMC ni sposobna upravljati s Slovenijo, skrbi pa to, da bo v prihodnje avtoritarnost te stranke obilno pronicala v vse pore slovenske družbe. Vsak dan dežujejo novi dokazi o finančnih orgijah, ki jih država pod vladavino SMC še naprej radoživo počenja na račun davkoplačevalskega denarja. Ideologija SMC je ideopraksija: dokler bo njena navidezna sredinskost na križ pribijala vse liberalno kot osovraženo neo-liberalno, bo Slovenija ex oriente lux: bivša najboljša dežela nove Evropske unije, ki se je edina izmed vseh znala iz neizkoriščenega potenciala globalizacije spremeniti v žrtev globalizacije. 

 

Na nek način je kongres SMC neanalizabilen, ker ni ničesar, kar bi lahko analizirali. Popolna vsebinska praznost kaže na to, da se stranka sama na sebi po inerciji umešča na levo. Ker se ni osvobodila očaranosti s socialističnim modelom trboveljskih učiteljic, o ideologiji molči, zato pa jo toliko bolj poudarjeno izvaja v skladu z načelom, da država pod SMC nadzoruje in krepko obdavči vse živo. Tihi programski ideal SMC je velika, potratna, neučinkovita in šibka država. Ta je svetlobna leta daleč od dobrobiti slovenskega državljana: od vitke, poceni, učinkovite in močne države, ki dopušča dinamiko trga in nove možnosti za posameznike. Samoumestitev SMC v politično sredino spominja na Buratinovega osla, ki je umrl zato, ker med dvema kopama sena ni znal izbrati. Želja po centralnosti te stranke ostaja zgolj pogrošna želja, dokler ne bo programsko jasno opredelila, da se zavzema za spontano urejajočo se družbo na podlagi svobodne konkurence, država pa je omejena na to, da jamči za spoštovanje pravil igre, varovanje oseb in dobrin. Prej bo človek hodil po Marsu.

 

V nasprotju s tem je SMC zastopnica socialistične države, ki so jo zasedle politične frakcije in tajkuni v službi zasebnih interesov. Vsaka interesna skupina, ki smo jo opazili v Sežani, si na račun drugih v SMC prizadeva uresničiti svoj korporativni interes. V tem smislu SMC namesto privatizacije gospodarstva izvaja privatizacijo države. Nevidno roko trga je v zadnje pol leta bolj kot kadarkoli nadomestila vidna pest države. SMC je slepa, ker ne vidi, da se za videzom plemenitih socialnih nagibov zavzema za popolno podvrženje civilne družbe vsepričujočim državnim birokratskim mrežam. V tej stranki se je ta interes nekaj "etičnih" stremuških svetohlincev povzpel nad interes slovenskega naroda. Ta interes za lasten žep je koncept zaščitniške države, ki vsem (ne)zaposlenim na obroke deli porcije drobnih giric, namesto da bi  dopustila, da si ljudje sami nalovijo velikih rib. V skladu z zakonom. Vsi kongresni klici k pravni državi so izzveneli v prazno, dokler nam iz SMC vladajo najresnejši kandidati za Dob. Začenši z bivšo šolsko ministrico in predsednikom vlade Cerarjem samim: če je Setnikar Cankarjeva za 600.000 evrov odstopila v enem dnevu, bi moral Cerar v skladu s svojimi etičnimi načeli za 300.000 evrov odstopiti v pol dneva.

 

SMC bi bila na ravni svoje naloge, če bi na svojo zastavo zapisala čistko vseh – predvsem lastnih – političnih pustolovcev in nesposobnežev, tajkunov in lopovov, izkoreninjenje korupcije, nepotizma in privilegijev, pa če je za to potrebno desetkrat povečati Dob. Ker pa je "pravna država" zgolj modno geslo, mnogi mladi in najsposobnejši Slovenci volijo z nogami, tistim, ki ostajamo, pa ne ostane drugega, kot da zavračamo vsakodnevne laži nesposobne vlade SMC in njenih režimskih trobil. Pred kongresno vladajočo elito SMC pač ne bomo idioti (Havel). Takšna, kot je, pomeni zaroto proti vsem slovenskim državljanom, ki že sedem let praktično živijo v kriznem izrednem stanju. Nekoč nam je vladala prva liga LDS in Slovenija je pod dr. Drnovškom napredovala: danes nam po drugi ligi LDS (Pozitivna Slovenija) s SMC vlada tretja liga LDS, ki je Sloveniji v najkrajšem možnem času vzela prihodnost, državljanom pa dostojanstvo.

 

Skratka, po kongresu SMC nič novega. Ali pač: kongres je bil demonstracija oportunizma te stranke in njenega voditelja. Po svojih potezah spominja na rimskega vodjo Fabija Cunctatorja (lat. cunctator = odlaševalec, mečkač), na breznačelnega političnega demagoga in v našem primeru lakaja socialističnih tajkunov. "Demokracija" SMC po sežanskem kongresu ne more biti nič drugega,kakor diktatura rdečega kapitala. SMC namreč ni stranka mrtvoudnih cepcev, ampak skozi slabo banko servisira tajkune, da bodo za drobiž dobili svoja podjetja nazaj. Ko se bo to dogajalo, v slovenski javnosti ne bo nobenega vpitja: s pravilno usmerjeno nepozornostjo bodo režimski mediji - na čelu s časnikom Delo - ta dogajanja z dirigiranimi uredniškimi posegi potisnili v ozadje. SMC bo iz kabineta predsednika vlade delovala kot SMCece muha, ki bo slovensko javnost zazibala v spanje, hipnozo, celo evtanazijo. Jasno je, zakaj: glede stabilne, etične in zrele vlade je SMC v pol leta prelomila daleč največ danih obljub, zato je zaupanje državljanov zapravljeno. 

 

Stava stranke je kristalno jasna: usesti se na val prihajajoče konjunkture, zato ne izvesti nobene resne reforme, ki bi ogrozila njeno dvomljivo legitimnost. Tovariš Cerar bo vladal kot tovariš Lenin: spoditi tuje kapitaliste, uničiti male blagovne proizvajalce, kar pa ni mogoče pregnati ali zatreti, je treba z državno birokracijo prevzgojiti. Se pravi, prepovedati, kar je temeljna oblika birokratskega boja proti nenehnemu obnavljanju kapitalizma. Temu pa lahko služi zgolj avtoritarna stranka, ki v imenu tajkunskih stremuhov, pustolovcev, prirepnikov in špekulantov zaseda politično levo sredino, vse, kar je razumnega na levici – tudi to obstaja – pa potiska v globoko ilegalo. Cerarizem je najvišji stadij socializma: gre za parazitsko gnitje socializma, ki ropa slovenske državljane z visokimi davki, državnimi monopoli in finančnimi mahinacijami. 

 

Po kongresu SMC Slovenija živi pod navidezno stabilizirano oblastjo stranke vrhov državne birokracije, socialističnih tajkunov in finančne oligarhije. Nove stare politične zveze so okrepljene in tovarišijski kapitalizem živi dalje. Slovenski državljani so formalno politično svobodni, dejansko pa so s svojo večinsko politično izbiro in krediti globoko zapleteni v mreže finančne odvisnosti od stebrov tovarišijskega kapitalizma. Da bi bila ta odvisnost nekoliko lažja, poskrbi erjav klovnovski obraz, katerega naloga je podkupovanje nižjih slojev (upokojenci, mladi, nezaposleni itd.), da bi ostali mirni in še naprej s hvaležnostjo v srcu volili levico. Na vrhu te za Slovenijo usodne piramide pa bo kraljeval čudežni deček socializma – veliki politični telovadec stopicanja na mestu, Miro Cerar mlajši. Nič se ne da, nobena dejanska sprememba ni mogoča, vse ostaja v okvirih danega. Stranka Mira Cerarja je potlačila njegovo ime, da bi Cerar še bolj deloval kot označevalec kulta osebnosti. Pravo novo ime SMC je Simptom Mira Cerarja.  

 

Ne le politični, kulturni zahojenosti SMC navkljub ga na sredini prvega leta vladanja in oženja okna priložnosti velja vseeno vprašati: kje so strateške reforme? Kje so tuje investicije? Zakaj ni izboljšanja poslovnega okolja? Koliko je novih delovnih mest? Za koliko so povišane plače? O tem na kongresu ni bilo slišati niti besedice. Nič čudnega – opravka imamo s samo-poimenovano "stranko modernega centra", ki je po definiciji gluha za tovrstna vprašanja. Modernost namreč vključuje industrijsko revolucijo, razredni boj, socialistično revolucijo, dve svetovni vojni itd. Kolikor mi je znano, nekje od sedemdesetih, vsekakor pa od devetdesetih let prejšnjega stoletja s padcem berlinskega zidu in komunizma štejemo novo dobo, ki nosi ime post-moderna. Od stranke, ki si nadene obsoletno ime prejšnjega stoletja, leta 2015 ne moremo pričakovati veliko. Najpomembnejša značilnost post-moderne je konec velikih zgodb. Stranka modernega centra je velika zgodba.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1945-2020: Nikdar več. Pomnimo. Zmagujemo.
20
05.05.2020 00:27
Obeleževanje 75. obletnice zmage v drugi svetovni vojni je v letošnjem maju pomemben mednarodni dogodek, ki naj bo globok ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.578
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 3.445
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.635
04/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.648
05/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.745
06/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.426
07/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.647
08/
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
Simona Rebolj
Ogledov: 2.608
09/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.249
10/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.454