Komentar

Kongres SMC: Stranka meglenih ciljev

Prvi kongres SMC v Sežani je končan. Njen predsednik – in predsednik vlade – dr. Miro Cerar, je povedal, da je stranka v kratkem času od ustanovitve "prehodila dolgo pot". Drži. Od obrobnega civilno-družbenega zavoda do današnje velike avtoritarne stranke ni bilo potrebno veliko časa.

08.03.2015 12:17
Piše: Milan Balažic

Tihi programski ideal SMC je velika, potratna, neučinkovita in šibka država.

SMC ni stranka mrtvoudnih cepcev, ampak skozi slabo banko servisira tajkune, da bodo za drobiž dobili svoja podjetja nazaj. Ko se bo to dogajalo, v slovenski javnosti ne bo nobenega vpitja: s pravilno usmerjeno nepozornostjo bodo režimski mediji - na čelu s časnikom Delo - ta dogajanja z dirigiranimi uredniškimi posegi potisnili v ozadje.

 

Kongres je bil demonstracija oportunizma stranke in njenega voditelja.

 

Duh časa na kongresu in elitno Cerarjevo spremstvo je na vsakem koraku sporočalo, da je Slovenija dobila najbolj nedemokratično stranko v zadnje četrt stoletja.

Duh časa na kongresu in elitno Cerarjevo spremstvo je na vsakem koraku sporočalo, da je Slovenija dobila najbolj nedemokratično stranko v zadnje četrt stoletja. Vzor SMC je boljševiška Partija posebne vrste, pred katero se skrije celo Janševa SDS. Vse na kongresu je bilo seveda zrežirano vnaprej, tako da si celo poslanci SMC niso upali izven predvidenih nastopov izjaviti niti besede. Vsaka bi se lahko štela za žalitev imena in lika tovariša Mira Cerarja. Če ta reče, da je sredi dneva videti čudovite zvezde, bodo vsi hvalili njihovo lepoto. Delegati kongresa so bili sploščeni na golo telo, ki – če je komu dopuščeno – žebra kot tibetanski mlinčki. V stranki ni bilo nobene pred-kongresne znotraj-strankarske razprave, ki bi budila demokratičnega duha. Vse je bilo podrejeno medijskemu spektaklu in nič ni bilo prepuščenega naključju. Retorično vprašanje v slogu – je to vse, kar je? – je odveč.  

 

Naj ne bo nobenega dvoma: lično izdelana prazna forma brez vsake resne programske vsebine je ideologija. Ideologija ničel iz province, ki so se po igri zgodovinskega naključja znašle na ravni ničel na ravni države. Znašle so se v daleč največji parlamentarni stranki, ki je to zato, ker je zbirka ničel. Ničel, ki so najnižji možni skupni imenovalec slovenskega zblojenega volilnega telesa, ki očitno navdušeno voli največje možne nesposobneže – Janšo, Pahorja, Bratuškovo, Cerarja… itd.? Če kaj, je kongres SMC pokazal, da ta stranka nima odgovorov na izzive slovenske prihodnosti, niti nima najmanjše predstave o tem, kaj bi lahko bili ti odgovori. Kar je kongres ponujal, so bili namreč odgovori iz 20. stoletja, ki danes nimajo več nobene teže. Vodstvo SMC bi bilo treba nemara pravočasno obvestiti, da se je 20. stoletje končalo. Skratka, vladajoča elita SMC ni sposobna upravljati s Slovenijo, skrbi pa to, da bo v prihodnje avtoritarnost te stranke obilno pronicala v vse pore slovenske družbe. Vsak dan dežujejo novi dokazi o finančnih orgijah, ki jih država pod vladavino SMC še naprej radoživo počenja na račun davkoplačevalskega denarja. Ideologija SMC je ideopraksija: dokler bo njena navidezna sredinskost na križ pribijala vse liberalno kot osovraženo neo-liberalno, bo Slovenija ex oriente lux: bivša najboljša dežela nove Evropske unije, ki se je edina izmed vseh znala iz neizkoriščenega potenciala globalizacije spremeniti v žrtev globalizacije. 

 

Na nek način je kongres SMC neanalizabilen, ker ni ničesar, kar bi lahko analizirali. Popolna vsebinska praznost kaže na to, da se stranka sama na sebi po inerciji umešča na levo. Ker se ni osvobodila očaranosti s socialističnim modelom trboveljskih učiteljic, o ideologiji molči, zato pa jo toliko bolj poudarjeno izvaja v skladu z načelom, da država pod SMC nadzoruje in krepko obdavči vse živo. Tihi programski ideal SMC je velika, potratna, neučinkovita in šibka država. Ta je svetlobna leta daleč od dobrobiti slovenskega državljana: od vitke, poceni, učinkovite in močne države, ki dopušča dinamiko trga in nove možnosti za posameznike. Samoumestitev SMC v politično sredino spominja na Buratinovega osla, ki je umrl zato, ker med dvema kopama sena ni znal izbrati. Želja po centralnosti te stranke ostaja zgolj pogrošna želja, dokler ne bo programsko jasno opredelila, da se zavzema za spontano urejajočo se družbo na podlagi svobodne konkurence, država pa je omejena na to, da jamči za spoštovanje pravil igre, varovanje oseb in dobrin. Prej bo človek hodil po Marsu.

 

V nasprotju s tem je SMC zastopnica socialistične države, ki so jo zasedle politične frakcije in tajkuni v službi zasebnih interesov. Vsaka interesna skupina, ki smo jo opazili v Sežani, si na račun drugih v SMC prizadeva uresničiti svoj korporativni interes. V tem smislu SMC namesto privatizacije gospodarstva izvaja privatizacijo države. Nevidno roko trga je v zadnje pol leta bolj kot kadarkoli nadomestila vidna pest države. SMC je slepa, ker ne vidi, da se za videzom plemenitih socialnih nagibov zavzema za popolno podvrženje civilne družbe vsepričujočim državnim birokratskim mrežam. V tej stranki se je ta interes nekaj "etičnih" stremuških svetohlincev povzpel nad interes slovenskega naroda. Ta interes za lasten žep je koncept zaščitniške države, ki vsem (ne)zaposlenim na obroke deli porcije drobnih giric, namesto da bi  dopustila, da si ljudje sami nalovijo velikih rib. V skladu z zakonom. Vsi kongresni klici k pravni državi so izzveneli v prazno, dokler nam iz SMC vladajo najresnejši kandidati za Dob. Začenši z bivšo šolsko ministrico in predsednikom vlade Cerarjem samim: če je Setnikar Cankarjeva za 600.000 evrov odstopila v enem dnevu, bi moral Cerar v skladu s svojimi etičnimi načeli za 300.000 evrov odstopiti v pol dneva.

 

SMC bi bila na ravni svoje naloge, če bi na svojo zastavo zapisala čistko vseh – predvsem lastnih – političnih pustolovcev in nesposobnežev, tajkunov in lopovov, izkoreninjenje korupcije, nepotizma in privilegijev, pa če je za to potrebno desetkrat povečati Dob. Ker pa je "pravna država" zgolj modno geslo, mnogi mladi in najsposobnejši Slovenci volijo z nogami, tistim, ki ostajamo, pa ne ostane drugega, kot da zavračamo vsakodnevne laži nesposobne vlade SMC in njenih režimskih trobil. Pred kongresno vladajočo elito SMC pač ne bomo idioti (Havel). Takšna, kot je, pomeni zaroto proti vsem slovenskim državljanom, ki že sedem let praktično živijo v kriznem izrednem stanju. Nekoč nam je vladala prva liga LDS in Slovenija je pod dr. Drnovškom napredovala: danes nam po drugi ligi LDS (Pozitivna Slovenija) s SMC vlada tretja liga LDS, ki je Sloveniji v najkrajšem možnem času vzela prihodnost, državljanom pa dostojanstvo.

 

Skratka, po kongresu SMC nič novega. Ali pač: kongres je bil demonstracija oportunizma te stranke in njenega voditelja. Po svojih potezah spominja na rimskega vodjo Fabija Cunctatorja (lat. cunctator = odlaševalec, mečkač), na breznačelnega političnega demagoga in v našem primeru lakaja socialističnih tajkunov. "Demokracija" SMC po sežanskem kongresu ne more biti nič drugega,kakor diktatura rdečega kapitala. SMC namreč ni stranka mrtvoudnih cepcev, ampak skozi slabo banko servisira tajkune, da bodo za drobiž dobili svoja podjetja nazaj. Ko se bo to dogajalo, v slovenski javnosti ne bo nobenega vpitja: s pravilno usmerjeno nepozornostjo bodo režimski mediji - na čelu s časnikom Delo - ta dogajanja z dirigiranimi uredniškimi posegi potisnili v ozadje. SMC bo iz kabineta predsednika vlade delovala kot SMCece muha, ki bo slovensko javnost zazibala v spanje, hipnozo, celo evtanazijo. Jasno je, zakaj: glede stabilne, etične in zrele vlade je SMC v pol leta prelomila daleč največ danih obljub, zato je zaupanje državljanov zapravljeno. 

 

Stava stranke je kristalno jasna: usesti se na val prihajajoče konjunkture, zato ne izvesti nobene resne reforme, ki bi ogrozila njeno dvomljivo legitimnost. Tovariš Cerar bo vladal kot tovariš Lenin: spoditi tuje kapitaliste, uničiti male blagovne proizvajalce, kar pa ni mogoče pregnati ali zatreti, je treba z državno birokracijo prevzgojiti. Se pravi, prepovedati, kar je temeljna oblika birokratskega boja proti nenehnemu obnavljanju kapitalizma. Temu pa lahko služi zgolj avtoritarna stranka, ki v imenu tajkunskih stremuhov, pustolovcev, prirepnikov in špekulantov zaseda politično levo sredino, vse, kar je razumnega na levici – tudi to obstaja – pa potiska v globoko ilegalo. Cerarizem je najvišji stadij socializma: gre za parazitsko gnitje socializma, ki ropa slovenske državljane z visokimi davki, državnimi monopoli in finančnimi mahinacijami. 

 

Po kongresu SMC Slovenija živi pod navidezno stabilizirano oblastjo stranke vrhov državne birokracije, socialističnih tajkunov in finančne oligarhije. Nove stare politične zveze so okrepljene in tovarišijski kapitalizem živi dalje. Slovenski državljani so formalno politično svobodni, dejansko pa so s svojo večinsko politično izbiro in krediti globoko zapleteni v mreže finančne odvisnosti od stebrov tovarišijskega kapitalizma. Da bi bila ta odvisnost nekoliko lažja, poskrbi erjav klovnovski obraz, katerega naloga je podkupovanje nižjih slojev (upokojenci, mladi, nezaposleni itd.), da bi ostali mirni in še naprej s hvaležnostjo v srcu volili levico. Na vrhu te za Slovenijo usodne piramide pa bo kraljeval čudežni deček socializma – veliki politični telovadec stopicanja na mestu, Miro Cerar mlajši. Nič se ne da, nobena dejanska sprememba ni mogoča, vse ostaja v okvirih danega. Stranka Mira Cerarja je potlačila njegovo ime, da bi Cerar še bolj deloval kot označevalec kulta osebnosti. Pravo novo ime SMC je Simptom Mira Cerarja.  

 

Ne le politični, kulturni zahojenosti SMC navkljub ga na sredini prvega leta vladanja in oženja okna priložnosti velja vseeno vprašati: kje so strateške reforme? Kje so tuje investicije? Zakaj ni izboljšanja poslovnega okolja? Koliko je novih delovnih mest? Za koliko so povišane plače? O tem na kongresu ni bilo slišati niti besedice. Nič čudnega – opravka imamo s samo-poimenovano "stranko modernega centra", ki je po definiciji gluha za tovrstna vprašanja. Modernost namreč vključuje industrijsko revolucijo, razredni boj, socialistično revolucijo, dve svetovni vojni itd. Kolikor mi je znano, nekje od sedemdesetih, vsekakor pa od devetdesetih let prejšnjega stoletja s padcem berlinskega zidu in komunizma štejemo novo dobo, ki nosi ime post-moderna. Od stranke, ki si nadene obsoletno ime prejšnjega stoletja, leta 2015 ne moremo pričakovati veliko. Najpomembnejša značilnost post-moderne je konec velikih zgodb. Stranka modernega centra je velika zgodba.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
0
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,147
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,217
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,300
04/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,628
05/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,731
06/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,027
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,412
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,242
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,499
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,870