Razkrivamo

Tajkunski kapitalizem hrani Dnevnik!

Če pustimo ob robu, da Petan uporablja svojo družino za finančni vzvod, manjka še nekaj podrobnosti, ki se jih ni razkrilo in jih bomo razkrili danes na Portalu Plus. 

12.03.2015 23:48
Piše: Kizo

Zakaj bi verjeli, da poslovni Dnevnik ne izvaja medijskih umorov poslovnih nasprotnikov? V svojih rokah imajo vse, dežurnega lobista, dežurnega merilca in interpretatorja javnega mnenja in edinega preživelega tajkuna stare šole.

Če smo za Mladino zapisali, da jo zaradi njene lastniške strukture hrani kazino kapitalizem, potem lahko tokrat zapišemo, da Dnevnik hrani tajkunski kapitalizem najbolj ogabne vrste. Primer časopisa Dnevnik pa je vsekakor, zgodovinsko gledano, najbolj beden primer zlorabe nekega medija s strani lastniške strukture. 

V sredo, 11. marca, so pri osrednjem dnevniku na POP TV razkrili lastniško – upravljavsko povezavo med Nikolo Damjanićem in Bojanom Petanom. Damjanić (dosegljivo na tej povezavi), sicer bolj znan kot direktor podjetja Ninamedia d.o.o., je namreč direktor hrvaškega podjetja Territorium d.o.o. (vir), ki ne igra ravno nepomembne vloge znotraj lastniških relacij Petanovega DZS d.d. Razkrili so tudi, da je to hrvaško podjetje izdatno dolžniško financirano s strani Ade De Coste Petan in Petre Petan. Če pustimo ob robu, da Petan uporablja svojo družino za finančni vzvod, manjka še nekaj podrobnosti, ki se jih ni razkrilo in jih bomo razkrili danes na Portalu Plus. 

 

 

Dnevnik, tranzicijsko medijsko skropucalo



Damjanić, direktor Ninamedie, ki zdaj posredno soupravlja tudi z DZS, ima prek cele verige podjetij roko iztegnjeno tako daleč, da z lahkoto doseže tudi Petanov medijski vzvod, časopis Dnevnik. To pa je časopis, s katerim ima Ninamedia verjetno najbolj stabilen poslovni odnos ali kot sami pravijo: Ninamedia izvaja za Dnevnik redne mesečne raziskave preferenc političnih osebnosti, vlade, parlamenta, političnih strank ter nabor raziskav glede na izpostavljena in izražena javna vprašanja (reference Ninamedie so dosegljive na tej povezavi). 

 

Vas zanima, ali so Slovenci naklonjeni privatizaciji Petanovega financerja NLB? Ni problema, Damjanićeva Ninamedia izmeri javno mnenje in Dnevnik objavi. Vas zanima, ali Slovenci podpirajo DUTB, DZS-jev regeneracijski center? Ni problema, Ninamedia spet meri in Dnevnik spet objavlja. Petana zanima, katero politično stranko naj podpre na naslednjih volitvah ... Saj razumete, kako to lahko gre in kakšna vprašanja se odprejo, če si istočasno izvajalec in poslovni partner lastnika, kajne? Razen seveda, če kredibilnost po novem zagotavlja, da si vpleten v lastniške sheme naročnika.

 

Vas zanima še karkoli drugega relevantnega v javnem mnenju, kar bi izmeril upravljalec pomembnega dela imperija, ki si lasti Dnevnik? Pišite mu, zagotovo bo izmeril. Seveda vse skupaj ne pomeni nujno, da je v Petanovem Dnevniku rezerviran poslovni prostor za njegovega poslovnega partnerja in upravljalca Damjanića in to takšen, da so raziskave, ki ji izvajajo in objavljajo frodulentne, boste pa priznali, da vse skupaj resno načenja kredibilnost Dnevnika. 

 

Ker, ne pozabite, shema je takšna: Petan je direktor uprave podjetja Dnevnik d.d., Damjanić pa je Dnevnikov dežurni merilec in interpretator "javnega mnenja" in hkrati aktiven del Petanove lastniške sheme. Dvom o kredibilnosti Dnevnika je zato na mestu, predvsem zaradi tega, ker ni ravno neznana teza, o kateri je nazadnje pisal urednik Siol.net Uroš Urbas, in sicer da se kot po pravilu vedno zasuka javno mnenje in preusmeri žaromete takoj, ko morajo "stari fantje" tipa Petan in Pušnik izpeljati kakšno zanimivo shemo. Ampak tukaj še nekaj manjka.

 

 

"Franci, a si ti tut u medijsko lukno padu?"



Seveda, manjka Petanova zvezda stalnica Franci Zavrl. Če želimo identificirati nabor imen, ki definirajo delovanje časnika Dnevnik, potem moramo preveriti, kdo je poslovno vezan za ta medij. Za Damjanića je zdaj že jasno, da ni samo poslovni partner Dnevnika, ampak da je del lastniško – upravljavske sheme Dnevnika. Za Petana tudi ni dvoma, saj je preko DZS d.d. lastnik Dnevnika in direktor njegove uprave. Kaj pa Zavrl? Medijsko – poslovni interes Zavrla se izkaže pri lastniškem pregledu Dnevnikovih poslovnih kolobocij. Dnevnik d.d. in DZS d.d. (tudi prek povezanih podjetij) sta solastnika podjetja za maloprodajo časopisov in drugih tiskovin, ki se imenuje Dis 21 d.o.o., v lastniški strukturi pa najdete tudi Pristop skupino d.o.o., kjer je Zavrl, na slovenski ali luksemburški način, še vedno solastnik. Spodnja infografika vam pokaže: 

 

 

... da imajo Petan, Zavrl in Damjanić skupni poslovni interes v medijih. Izolacija posameznih lastniških krakov, ki smo jo naredili za potrebe zgornje infografike, pa pokaže, da na površje izplava združba Petan – Damjanić – Zavrl, ki ima logičen interes usklajenega delovanja v Dnevniku. 

 

V primeru, da menite, da prejšnja infografika ni močen dokaz za trditev, da so Petan, Zavrl in Damjanić ujeli medijski prostor okoli časopisa Dnevnik in ga spremenili v točko poslovnega sodelovanja, potem si poglejte spodnjo infografiko:

 

 

 

Zgornja infografika prikazuje bistveno bolj tesno povezavo med trojico Petan - Damjanić – Zavrl kot pa slovenska točka greha, ki se ji reče Dis 21 d.o.o. Pristop- Zavrlovo hrvaško podjetje in DZS- Petanovo hrvaško podjetje (ki mu načeljuje kralj interpretacije slovenskega javnega mnenja Damjanić) imata skupnega zastopnika Turkovića (vir). Berite: skupno koordinacijo na Hrvaškem, torej so to poslovni partnerji na področju medijev in Dnevnik je jedro njihovega interesa in kot bomo pokazali spodaj, tudi njihov vzvod.

 

Še več, Petan in Zavrl skupaj sedita v nadzornem odboru Pristopove hrvaške podružnice. Torej, kaj bi še želeli vedeti več? Okoli časopisa Dnevnik je medijski prostor zaprt, identificirana je skupina ključnih posameznikov, identificiran je poslovni interes, ostane le še eno vprašanje: koliko kredibilnosti ima zaradi tega Dnevnik? Preden pa se posvetimo temu vprašanju, bi vam v spodnji infografiki radi povzeli razsežnost problema, ki se imenuje kredibilnost časopisa Dnevnik:

 

 

O kredibilnosti

 

Ob vsem povedanem in ob vseh informacijah, ki so nam na voljo, je na mestu vprašanje kredibilnosti Dnevnika. Seveda ne govorimo o športni rubriki, ker dvomim, da imajo Petan, Damjanić in Zavrl željo prepričevati javnost v fiktivne fuzbal rezultate, govorimo o dveh delih Dnevnika: poslovnem in političnem. Zakaj?

 

Prvič, kako naj po vsem, kar nam je znanega, verjamemo, da so informacije v poslovnem Dnevniku nepristranske? Kako naj razumemo informacije o TEŠ6, GP Bosna, Termah Čatež in vseh ostalih shemah, kjer se pojavljajo Pušnik, Zavrl in Petan (kot smo pokazali že v prejšnjih člankih, gre za povezano in koordinirano poslovno združbo)? Menite, da se ljudje, ki se igračkajo s podjetji, ne igračkajo tudi z uredniško politiko, ko nastopi trenutek, da se ubranijo njihovi poslovni interesi? Ne? Zakaj? Kaj jim daje integriteto? Ovadbe zaradi sumov gospodarskega kriminala v Sloveniji in BiH?

 

Drugič, zakaj bi verjeli, da poslovni Dnevnik ne izvaja medijskih umorov poslovnih nasprotnikov? V svojih rokah imajo vse, dežurnega lobista, dežurnega merilca in interpretatorja javnega mnenja in edinega preživelega tajkuna stare šole. Priznajte, vsa ta konspiracija okoli Dnevnikovih lastnikov, zapletena lastniška struktura, neskončno število nenavadnih naključij in poslovnih koalicij ter sumi resnega gospodarskega kriminala niso ravno argumenti proti tezi, da ima Petan dodatnega aduta v poslovnih spopadih – svoj medij. 

 

Tretjič, kako naj razumemo izjave nekdanje predsednice vlade Bratuškove, ki je trdila, da ji je Vesna Vuković namenila lobistični obisk? Kako naj razumemo izjave ministra za pravosodje, ki je razlagal, da mu je novinarka Dnevnika nudila neke dogovore v zameno za bolj prijazno pisanje? Naj jih razumemo kot posredno lobiranje za koristi pošastne lastniške strukture Dnevnika? Je to to? Ali lahko, glede na okoliščine, sploh sklepamo o čem drugem?  

 

Četrtič, da je med slovensko desnico in Dnevnikom prisotno zgolj sovraštvo, ni ravno novica. Da Petan in desnica, kljub določenim poslom, ne gresta skupaj, je jasno še od epske bitke za prevzem Term Čatež, ki se je zgodila v času prve Janševe vlade. Da vrhuška desnice ne prenese Damjanića in obratno, je znano vsaj od sodnega procesa Janša vs. Damjanić in da ni izgubljene ljubezni med Janšo in Zavrlom tudi vemo. Toda, kaj vse to pomeni? Lahko si vse skupaj interpretiramo, da na politični redakciji Dnevnika niso ravno kakšni vneti ljubitelji desnice, lahko pa tudi začnemo razmišljati, da je uredniška politika Dnevnika instrument za Petan – Damjanić – Zavrlove poslovne bitke povsod, kjer je v gospodarstvu zasidrana politika.

 

Petič, kako naj beremo cele serije člankov, v katerih se novinarji Dnevnika bojujejo proti privatizaciji, Ninamedia pa objavlja, da javno mnenje ni naklonjeno privatizaciji? Naj beremo, da Petanu ni povšeči, da NLB in NKBM ne bi bili več politično utemeljen dolžniški vzvod za DZS? Kako naj beremo pogrom proti tistim, ki se zavzemajo za privatizacijo? Kot metodo diskvalifikacije s strani od strahu poscanih lastnikov, ki so do svojega imperija prišli prek političnih kanalov? 

 

Upam, da razumete, da v trenutku, ko glavni lobist te države, merilec javnega mnenja in lastnik postanejo del medijske strukture, potem za medij poti nazaj ni več.

 

 

Petanov vestnik

 

Glede na vse, kar je bilo povedanega, kdo, razen tistih, ki imajo težke duševne motnje, bo še bral katerikoli članek v Dnevniku, ne da bi pomislil, ali so za njim skriti poslovni motivi lastnikov ali pa da so celo ključen del poslovnih shem, ki jih izvajajo lastniki in poslovni partnerji tega medija? 

 

Če smo za Mladino zapisali, da jo zaradi njene lastniške strukture hrani kazino kapitalizem, potem lahko tokrat zapišemo, da Dnevnik hrani tajkunski kapitalizem najbolj ogabne vrste. Primer časopisa Dnevnik pa je vsekakor, zgodovinsko gledano, najbolj beden primer zlorabe nekega medija s strani lastniške strukture. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
4
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
26
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
Ana Jud
Ogledov: 1.966
02/
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
Denis Poniž
Ogledov: 1.764
03/
Erotične drame na AGRFT in mizerne predstave za naivno javnost
Simona Rebolj
Ogledov: 1.620
04/
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.477
05/
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
Marjan Frankovič
Ogledov: 1.303
06/
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
Milan Krek
Ogledov: 1.158
07/
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
Uredništvo
Ogledov: 799
08/
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
Tomaž Seljak
Ogledov: 819
09/
Ko me je policist prepoznal, se je odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek
Dimitrij Rupel
Ogledov: 7.149
10/
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
Bine Kordež
Ogledov: 996