Komentar

Vse Cerarjeve marmelade

Miro, o tebi govori aktualna zgodba: pozabil si na svoje marmelade, na Kešeljevića in Kopača, na Lebna in Petroviča, na bivšo ministrico Setnikar Cankarjevo, na ministra Mramorja, na bivšega državnega sekretarja Vesenjaka, na dva velika koalicijska kupa marmelade, po katerih tacata Erjavec in Židan, na tajkunska omrežja, ki jih je od LDS in Pozitivne Slovenije prevzela SMC, in nenazadnje – Miro, pozabil si nase: kako globoko si segel v marmelado za svojih nagrabljenih 353.337,81 evrov pogodbenih priboljškov?!?

16.03.2015 20:48
Piše: Milan Balažic

Naj vam – in predsedniku vlade - pojasnim, zakaj me Cerarjeva vlada moti: zato, ker vodi državo v napačno smer – brez strukturnih reform, brez privatizacije, brez tujih investicij in brez vsake vizije.

Očitno je spet nastopil čas, ki potrebuje to, čemur pravimo self-made man, ki ob osnovni protestantski etiki dela izkazuje podjetnost in ima idejo. Če vam država ne da možnosti za delo, si moramo to pravico sami vzeti v svoje roke in začeti s podjetniško gverilo.

 

Od države bomo dobili samo tisto, kar smo si sami pripravljeni vzeti.

Predsednik vlade in SMC dr. Miro Cerar se je te dni spraševal, od kod prihaja pritisk na vlado? Ne vem, kdo se bo še javil, toda skromno priznam, da s strani moje malenkosti vsekakor prihaja pritisk na vlado. Prav tako je ugotavljal, da "je očitno, da ta vlada nekoga zelo moti". Res je. To je moje drugo neskromno priznanje: ta vlada me moti. Upam le, da nekaj takega v tej deželi še ni prepovedano. In očitno upam zaman, da se je Cerar že navadil tega, da ni več v svojem nedotakljivem profesorskem slonokoščenem stolpu, ampak na odprtem političnem terenu z najvišjo možno stopnjo odgovornosti. Kritike mu morajo biti domača melodija in korektura dela, ne pa da užaljeno privzema kalimerovsko pozo presenečenja lepe duše. Naj vam – in predsedniku vlade - tudi pojasnim, zakaj me Cerarjeva vlada moti: zato, ker vodi državo v napačno smer – brez strukturnih reform, brez privatizacije, brez tujih investicij in brez vsake vizije.

 

Kot je znano, je Cerar pred tednom dni na kongresu svoje stranke ponovno oznanil, da se bori za drugačno politično in pravno kulturo ter spremembo vrednot. Zemlja se ob tem izrekanju lastne narcistične fantazme pod njim ni udrla in nadaljeval je s samoljubno samohvalo o dosežkih njegove vlade: sprejeta sta bila dva rebalansa proračuna (strašen uradniški uspeh – morda bi moral Cerar svoj s. p. razširiti še na to dejavnost in jo po ustrezni ceni ponuditi drugim vladam), gospodarstvo je začelo rasti (ne zaradi vladnih ukrepov ali reform, ampak proti vladi in zaradi dogajanj na evropskih trgih), s sindikati je podpisal socialni sporazum (samo zato, da bi s sindikalnimi šefi utrdil okostnico svoje lakajske levičarske vladavine), privatizacija pa se bo nadaljevala (še en pesek v oči: privatiziral bo za vzorec, da se bo lahko opravičil pred Brusljem, več kot 90 % državne lastnine pa bo ostalo v državnih rokah).

 

Ob teh izjemnih dosežkih se Cerar ne počuti dovolj priznanega: "Tisti, ki imajo roke do ramen v marmeladi, kažejo s prstom na nas." De te fabula narratur, Miro, o tebi govori zgodba: pozabil si na svoje marmelade, na Kešeljevića in Kopača, na Lebna in Petroviča, na bivšo ministrico Setnikar Cankarjevo, na ministra Mramorja, na bivšega državnega sekretarja Vesenjaka, na dva velika koalicijska kupa marmelade, po katerih tacata Erjavec in Židan, na tajkunska omrežja, ki jih je od LDS in Pozitivne Slovenije prevzela SMC, in nenazadnje – Miro, pozabil si nase: kako globoko si segel v marmelado za svojih nagrabljenih 353.337,81 evrov pogodbenih priboljškov?!? Pričakujemo nadaljevanje, saj je vse našteto zgolj vrh ledene marmeladne gore. Morda je kovačeva kobila res bosa, toda Cerarjeva kobila je že po pol leta vladanja vsa od marmelade. Kaj bi šele bilo, če ne bi režimsko trobilo "Delo" te kobile vsak dan sizifovsko zaljšalo v ogledalu. Naključno sem v roke vzel številko "Dela" z dne 12. marca in prebral tri velike naslove, ki v bran jemljejo uboge medijske pare Cerarja, Bratuškovo in Pahorja: "Vlado poskušajo spodnesti z lažmi", "Cirkus NPU pri Bratuškovi" in "Janša že dolgo dobiva slabe ocene, Pahorju uspel preobrat". "Delo" je šolski primer marmeladnega režimskega trobila. 

 

Medtem ko se Cerar in njegovo "Delo" utapljata v marmeladi in zabijata čas z reševanjem vprašanja, kako bi jo poimenovali, se je slovenska nacija znašla na robu moralnega, političnega in materialnega propada. Korupcija obvladuje vse družbene podsisteme, ljudje so demoralizirani, mediji podkupljeni ali zatrti, javno mnenje utišano, posli se komajda pobirajo s tal, domovi delovnih družin so pod hipotekami, delavstvo osiromašeno. Srednji sloj je potisnjen nazaj v proletarske življenjske okoliščine, nezaposlenost je razširjena po vseh slojih – od mladih iskalcev prve zaposlitve do doktorjev znanosti, najboljši pa odhajajo v tujino. Marmeladni socialisti so v Sloveniji s svojo križarsko vojno proti liberalizmu, programu blaginje in napredne družbe dejansko ustvarili dva antagonistična tabora: politično-tajkunsko elito in vse ostale. Vladavina SMC je še ena oblika gospodarsko zatiralskega režima in prej bodo Marsovci pristali sredi Ljubljane, kot pa se bo spremenila narava te oblasti. Le-ta ni sposobna nobene resne strukturne reforme, ker ob obilici marmelade ne čuti potrebe po prehodu k dejanju. Če kaj, potem demonstrira mrk politike – nobene spremembe in nobenega dejanja, ki bi ogrozilo parazitsko manjšino.

 

Malo manj kot četrt stoletja po tem, ko smo osamosvojitelji s sanjami o še eni Švici razglasili samostojno Slovenijo, je samozavest Slovencev povsem na tleh. Svoje so opravili zunanje-politična nepomembnost, v katero je državo zapeljal zunanji minister Erjavec, gospodarska kriza, še posebej tista domača, proizvedena po tovarišijskem (Pahor, Bratušek) in domačijskem (Janša) kapitalizmu, in politična brezperspektivnost, katere marmeladni simbol je Cerar. Ob navideznem izčrpanju vseh zalog novih konstruktivnih političnih idej, ljudstvo pesimistično razpoloženje, nezaupanje v prihodnost in demoralizacijo preganja tako, da si svoje frustracije in ponižanje nacionalnega ponosa zdravi z uspehi športnikov, ki jih sili, da na svoja ramena in smučke prevzamejo slo po nacionalnem vzponu. Marmeladni politiki se le še pretvarjajo, da vedo, kaj in kam, turobnost časa pa tvori spoznanje, da je po družbenem zlomu slovenska prihodnost videti težka in negotova. Prihodnost pričakujemo brez upanja in celo vladajoča elita ima hinavski obraz, da se pritožuje, da bi prikrila, koliko je sama odločilno prispevala k obstoječemu stanju. Gre za kolektivno stanje psihoze, ki se kaže v obupanosti družbe, ki se ni sposobna soočiti s prihodnostjo in globalno tekmovalnostjo. 

 

Kongres SMC je še en dokaz več, da ljudje v svoji apatiji nočejo več sodelovati kot potrošniki vnaprej pripravljenih političnih spektaklov. Prav ta apatičnost lahko v trenutku odpre možnosti političnega upora proti Cerarju in ne pomeni enoznačnega umika iz politike. Ljudje imajo namreč dovolj neučinkovite paternalistične države, ki iz vseh običajnih državljanov dela odvisnike: državni vrtci, državne šole, državne univerze, državno zdravstvo, državne socialne podpore, državne pokojnine, državna smrt. Toda kot posamezniki ne pripadamo državi – država pripada nam in preoblikujemo jo lahko po lastnih interesih. Kako? Tako, da na vsakem koraku izbojujemo kulturni spopad med svobodnim individualizmom na eni in državnim kolektivizmom na drugi strani. Karkoli je bolje od obstoječega stanja, v katerem se elita baše z marmelado, ljudstvo pa sanja starodavna izročila o spečem kralju Matjažu, ki se bo vrnil k svojemu ljudstvu in ponovno vzpostavil zlato dobo. Zdaj je menda še zadnjemu,  ki je lani v Cerarju videl Matjaža, jasno, da nam njegova vlada ne bo pomagala: preostane le še – pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! In sam Bog nam bo moral pomagati, če bomo morali učna leta Cerarjeve ekipe prenašati vsa štiri leta.

 

Očitno je spet nastopil čas, ki potrebuje to, čemur pravimo self-made man, ki ob osnovni protestantski etiki dela izkazuje podjetnost in ima idejo. Če vam država ne da možnosti za delo, si moramo to pravico sami vzeti v svoje roke in začeti s podjetniško gverilo. Hitro bo dovolj dela, ki ga je treba opraviti, ob tem pa proti marmeladnim socialistom voliti liberalce, ki so razsejani od sredine do desnice. Dobili bomo samo tisto, kar smo si sami pripravljeni vzeti. Zato velja znamenito izjavo Johna F. Kennedyja nekoliko prirediti: "Ne sprašujte, kaj lahko država stori za vas, temveč se vprašajte, kaj lahko vi storite zase". Če boste nekaj podjetnega storili zase, boste hkrati to storili za državo – kar pa ne pomeni visokih davkov, prej nasprotno. Naj slovenska država pusti ljudem, da delajo, naj se umakne nazaj in naj tega dela, ki ga doslej vseskozi preprečuje in prepoveduje, ne obdavči tako, da ga takoj birokratsko uniči. Dejstvo je, da se je – vključno z vladavino SMC - slovenska birokracija razširila onkraj svoje legitimne domene servisa in uničuje podjetnost posameznika, nadomešča svobodno podjetništvo z državnim nadzorom, pravo državo pa z diktaturo države. Ne država, mi znamo bolj: vsak evro znamo dvakrat obrniti, medtem ko država zapravlja. Svobodni smo lahko le na račun države ali pa je država svobodna na račun naše svobode. 

 

To so teme, s katerimi bi se morala ukvarjati največja vladna stranka, ki bi se rada videla skoraj kot vlada narodne rešitve. Toda kaj, ko je duh te stranke banalna idejna praznina, zapolnjena z nekaj populistične demagogije. Kar znajo, je prikazovati videz vladanja po TV. Pa še tu je pozornemu gledalcu hitro jasna umska revščina, manipulativnost in cinizem oblastnega diskurza. Pomembno je, da nezadovoljnemu ljudstvu tako rekoč vsak dan ponudijo nove glave in medijski linč, naj bo človek nedolžen ali kriv. Ker so pregovorno vsi slovenski politiki enaki, ljudstvo kupi odgovor, da ni nič narobe, če se z rokami v marmeladi najde tudi predsednika vlade Cerarja, ki vpije, da so v tej marmeladi tudi drugi. Vsa ta Cerarjeva tragikomedija nekoliko spominja na nekega korumpiranega politika z juga Brazilije: njegova kampanja je za predvolilno geslo razglašala "Rouba mais faz", "krade, a pelje stvar naprej". Seveda je prvi mojster takšnega klientelizma – izmenjave glasov za politične usluge – Janković, toda Cerar se hitro uči. 

 

Tako je v deželi, ki ji po volji ljudstva vlada elitni socialistični lumpenproletariat, ki se je znašel ob koritu in si mora – od tajkunov do univerzitetnih profesorjev – v žepe nabasati marmelade. Le pol leta na oblasti je bilo dovolj, da se je pokazala tudi vsa zajedavska narava nove oblastne elite SMC, ki je izdala slovenske volivce, ker ne izpolnjuje obljub, ki so bile dane pred volitvami. V takšnih primerih je oblast nujno vrniti ljudstvu, da odstrani korumpirano partitokracijo in z njo povezane klientelistične mreže. Bolje danes kot jutri, ko bodo Slovenijo zavozili do kraja. Kdor je namreč vsaj malo domoljub, ga postane resnično strah, ko vidi, kakšne kreature vodijo to ubogo državo. Glede uvodne prispodobe predsednika vlade in SMC dr. Mira Cerarja pa po zadnjih dogodkih več ni nobenega dvoma: SMC se je dejansko preimenovala v Stranko marmeladnega centra.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
14
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
16
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
25
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
29
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
O načelni kontradikciji in dvomu: Nosilci odgovornosti morajo stalno dokazovati, da delajo prav.
6
22.12.2019 08:00
Ne gre za to, ali korupcija v kakšnem primeru je ali ni, ali jo kdo dokaže, ali je ne. Gre za absolutno vrednostno sodbo, da je ... Več.
Piše: Miha Burger
Srečeval sem ga najprej kot izvrstnega mladeniča, danes pa kot zrelega socialista, ateista
2
21.12.2019 17:06
Povod za moj današnji komentar je predavanje izvrstenga hekerja, programerja in umetnika Luke Freliha na Inštitutu ZKM (Središče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če bi imel Šarec jajca, bi se z Brnabićevo namesto o uvajanju srbščine v slovenske šole raje pogovarjal o demokraciji v Srbiji!
13
19.12.2019 22:00
Slovenska in srbska vlada sta se sestali že na peti skupni seji v Novem Sadu, so poročale agencije. Srbska premierka je ob tem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,086
02/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,229
03/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,125
04/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 2,247
05/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,751
06/
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
Uredništvo
Ogledov: 1,470
07/
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
Uredništvo
Ogledov: 3,236
08/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,094
09/
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
Božo Cerar
Ogledov: 1,349
10/
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
Angel Polajnko
Ogledov: 2,623