Komentar

Kako branijo anomalije in privilegije v javnem sektorju

Afera z izplačevanjem visokih dodatnih honorarjev na fakultetah je le kamenček v mozaiku anomalij v javnem sektorju. Ponuja pa predsedniku vlade Miru Cerarju izjemno priložnost, da razbije lobije, ki vladajo v javnem sektorju, in s tem dokaže, da je pred volitvami mislil resno. Kot tudi ponuja ministru za javno upravo, da stori kaj več, kot je z objavo podatkov na Supervizorju storila Komisija za preprečevanje korupcije. Ali bosta Cerar in Koprivnikar izkoristila priložnost in sprejela, kar imata že dolgo na mizi? Ali pa bosta zgolj piarovsko stavila na transparentne objave zaslužkov, sama pa se izognila nujnim ukrepom?

18.03.2015 21:30
Piše: Goran Novković

Javnost je sicer ogorčena zaradi izplačevanja honorarjev na fakultetah. A hujše težave so drugje. Foto: www.mediaspeed.net

Slovenija je še vedno med redkimi državami, kjer je povprečna plača v javnem sektorju še vedno višja kot v zasebnem sektorju. Jasno je torej, kdo nosi večje breme krize.

 

V nacionalnem reformnem programu, ki ga je Slovenija leta 2013 poslala Bruslju, se je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pohvalilo, da smo med najboljšimi v EU po številu diplomantov na prebivalca. V istem dokumentu je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve opozorilo na veliko število diplomantov na - Zavodu za zaposlovanje.

Pred enim letom sem kot predstavnik Gospodarske zbornice na pogajanjih za pozneje neuspeli socialni sporazum 2014-15 predlagal, naj Slovenija naroči neodvisno primerjalno analizo javnega sektorja. Primerjalno s tujimi javnimi sektorji. Izpeljati bi jo torej morala neodvisna ustanova, ki že ima reference z analizo tujih javnih sektorjev in bi na ta način v Slovenijo lahko pripeljala dobre prakse. 

 

Takratni minister Gregor Virant je bil predlogu naklonjen. Predstavniki ostalih delodajalskih organizacij so bili dokaj anemični do predloga. Predstavniki nekaterih sindikatov pa so spraševali, kaj bi to neki lahko pomenilo, kot da niso razumeli ključne poante. Dokler se eden med njimi ni odzval z odločno iskrenostjo: "Ne, to pa ne. Mi bomo sami v Sloveniji odločali, kakšen bo naš javni sektor!"

 

Najbrž ni odveč pripomniti, da poglobljene primerjalne analize slovenskega javnega sektorja z drugimi javnimi sektorji ni niti v podpisanem socialnem sporazumu za leti 2015 in 2016. So pa nekatera druga določila. Denimo "priprava sprejema in postopnega vzpostavljanja jasnih standardov in normativov javnih storitev ob sodelovanju in soglasju socialnih partnerjev". Kako bodo standardi in normativi ob soglasju vseh partnerjev, a brez neodvisne poglobljene primerjave z javnimi sektorji v drugih državah EU, določeni, si lahko mislimo. Brez dvoma obstaja spet velika nevarnost, da na račun davkoplačevalcev in na že zdaj najbolj deprivilegiranih skupinah zaposlenih v javnem sektorju.

 

Javnost je sicer ogorčena zaradi izplačevanja honorarjev na fakultetah. A hujše težave so drugje. 

 

V nacionalnem reformnem programu, ki ga je Slovenija leta 2013 poslala Bruslju, se je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pohvalilo, da smo med najboljšimi v EU po številu diplomantov na prebivalca. V istem dokumentu je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve opozorilo na veliko število diplomantov na - Zavodu za zaposlovanje. Gospodarstveniki so že zdavnaj opozarjali, da primanjkuje tehničnih in inženirskih kadrov. A takratni minister Jernej Pikalo je samo kak mesec pozneje znova - zvišal število vpisnih mest na družboslovnih programih. Jernej Pikalo prihaja z družboslovne fakultete.

 

To je najbolj zgovoren primer, kako delujejo sistemi v Sloveniji. Ne gre torej le za to, da so si nekateri z vrha fakultet sami ali ob soglasju svojih sodelavcev odrejali kos honorarne pogače. Ne gre le za to, da so bili nekateri honorarji bajni. Ne gre le za to, da je vse skupaj izrazito nepregledno. Ne gre le za to, da si nekateri profesorji, kot se zdi, polnijo svoje žepe ob pomoči blagovne znamke svoje fakultete, brez konkurenčne klavzule. Ne gre le za to, da se v gospodarstvu sprašujemo, kako je mogoče v javnem sektorju lastnim zaposlenim za dodatno delo izplačevati davčno ugodnejše honorarje namesto nadur. Kar je v podjetjih prepovedano. Ne gre le za to, da so se pojavile strahotno velike razlike med dostopnostjo do dodatnih honorarjev v različnih delih visokošolskega sistema. Ne gre le za to, da nič več ni jasno, kaj je tržno, kaj pa javno. Denimo: Fakulteta za upravo je sporočila, da je kot javna ustanova opravljala tržne projekte za druge javne ustanove ...

 

Gre predvsem za to, da nekateri profesorji, ki skočijo v vladne stolčke in nazaj, lepo poskrbijo za dovolj dela, pardon, preveč dela, ko v vladni službi odločajo o vpisnih mestih ipd. Sindikati pa jim pomagajo tako, da ne pustijo zvišati normativov. Ko nastane razkorak med programi, vpisnimi mesti in kadrovskimi resursi, pa je to priročen izgovor za izplačilo dodatnih honorarjev.

 

Ali drugače: v Sloveniji nismo več sposobni sami postaviti normativov niti izpeljati neodvisne primerjalne analize javnega sektorja, ki bi pokazala, kje so pri nas največje anomalije, kje javni sektor ni dobro organiziran, kje pa je denimo sistem kadrovsko podhranjen. Seveda, glede na naše javnofinančne zmožnosti.

 

Kajti anomalije so strašanske. Predvsem pa ni nujno, da so največje težave tam, kjer najbolj vpijejo, da so podhranjeni. O tem ni dvoma. V celotnem javnem sektorju se je namreč po podatkih Ajpesa število zaposlenih od decembra 2007 do decembra 2014, torej po začetku globalne krize, celo povečalo, in sicer za 3.489. Nič čudnega, da so ob takšnih razmerah plače nižje. V krizi je denarja bistveno manj. Če si ga razdeli več ljudi, je kos pogače za posameznika še manjši. Spomnimo: v istem času se je v gospodarstvu zmanjšalo število delovnih mest za skoraj 90.000. Ob tem je Slovenija še vedno med redkimi državami, kjer je povprečna plača v javnem sektorju še vedno višja kot v zasebnem sektorju. Jasno je torej, kdo nosi večje breme krize.

 

Toda pravo sliko dobimo, če bolj podrobno pogledamo podatke Ajpesa. V Sloveniji namreč najbolj pogosto slišimo, ko se pritožujejo, sindikate izobraževalnega sektorja, zdravstva, policije, ni pa denimo toliko slišati zaposlenih z ministrstev ali upravnih enot. Upravičeno?

 

Javnost pogosto najbolj kritizira vladne službe ali denimo upravne enote, pogosto zato, ker so slednje zaradi opravil na njihovih okencih najbolj "pri roki". Toda v zadnjih sedmih letih so vladne službe in ministrstva zmanjšali število zaposlenih za 2.576, upravne enote pa za 512 uslužbencev. Med te sodi tudi policija, kjer se je zelo zmanjšalo število uslužbencev.

 

Povsem drugače je v izobraževalnem sektorju in športu ter zdravstvu. V prvem se je število zaposlenih po nastopu krize povečalo za 1.683, v zdravstvu celo za 1.958 uslužbencev. Pa se sindikalne predstavnike iz teh dveh skupin kljub temu najbolj sliši. Ne glede na to, da se je število zaposlenih povečalo celo v krizi. Seveda so razlogi za pritožbe v delih teh dveh sektorjev najbrž tudi razumljivi, denimo pri medicinskih sestrah. Toda takšen kaos jasno kaže, da sami nismo sposobni korektno analizirati javnega sektorja, poiskati anomalij in jih odpraviti.

 

Zato imata predsednik vlade Miro Cerar in minister za javno upravo Boris Koprivnikar zgodovinsko priložnost, da pograbita predlog GZS, tudi predlog Evropske komisije, in naročita takšno analizo na mednarodnem trgu. Mimogrede, čeprav je draga, bi bila za Slovenijo poceni, ker bi jo lahko financirali iz tehnične pomoči EU. Takšen poglobljen primerjalni pregled bi prinesel zelo dober primerjalni pregled odhodkov in prihodkov, oceno organiziranosti in postopkov javnih ustanov, predloge za izboljšanje mrež javnih ustanov, dobre prakse iz tujine ...

 

Če Miro Cerar in Boris Koprivnikar to storita, bosta pred državljani in davkoplačevalci hkrati pokazala, da se znata postaviti po robu skritim lobijem iz sektorja, od koder prihajata tudi sama. Prav zato bi morala vnaprej sporočiti, da bo takšna analiza javno objavljena in da bo vsebovala tudi predloge za boljše delovanje javnega sektorja in ukrepe za odpravo anomalij.

 

Nato pa se lahko socialni partnerji pregledno pred davkoplačevalci in državljani suvereno odločijo tudi, da bodo "izboljševali" javni sektor po starem. Če si upajo.

 

V primeru, da Miro Cerar in Boris Koprivnikar tega ne bosta storila, pa od predvolilnih obljub ne bo ostalo prav nič. 

 

Z drugimi besedami: predsednik vlade bi s takšno potezo lahko tudi preprečil morebitno novo vladno in s tem politično krizo v državi, ki ne bo koristila nikomur. Če tega ne bo storil, pa se zastavlja - dvom v prvo trditev. Namreč, da vladna kriza ne bi koristila nikomur. Opisane anomalije so prevelike, da bi jih še lahko tolerirali.

 

Prav tako pa je dovolj ignoriranja predloga za poglobljeno primerjalno analizo javnega sektorja s tujimi javnimi sektorji. V zadnjem letu smo jo predlagali dvema vladama, na pogajanjih praktično vsem sindikatom javnega sektorja, v medijih vsem ključnim akterjem, dvakrat tudi prek medijev in dvakrat na sestanku ministru Koprivnikarju, prek Gospodarskega memoranduma premierju že novembra ... Nihče ga ni pograbil. Mnogi so doslej, pred mediji, celo prikimavali. A vsi so ga ignorirali.

 

Tako se pač v Sloveniji branijo privilegiji in koristi od anomalij v javnem sektorju. 

 

P. S. : Statistične primerjave z drugimi državami ali funkcionalna analiza javnega sektorja, ki se večkrat omenja v javnosti, ni nadomestilo za poglobljeno primerjalno analizo. Zaradi vseh v članku naštetih razlogov.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
26
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,105
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,545
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,378
04/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,341
05/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,469
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,296
07/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,946
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 632
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,349
10/
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
Dragan Živadinov
Ogledov: 520