Komentar

Kako branijo anomalije in privilegije v javnem sektorju

Afera z izplačevanjem visokih dodatnih honorarjev na fakultetah je le kamenček v mozaiku anomalij v javnem sektorju. Ponuja pa predsedniku vlade Miru Cerarju izjemno priložnost, da razbije lobije, ki vladajo v javnem sektorju, in s tem dokaže, da je pred volitvami mislil resno. Kot tudi ponuja ministru za javno upravo, da stori kaj več, kot je z objavo podatkov na Supervizorju storila Komisija za preprečevanje korupcije. Ali bosta Cerar in Koprivnikar izkoristila priložnost in sprejela, kar imata že dolgo na mizi? Ali pa bosta zgolj piarovsko stavila na transparentne objave zaslužkov, sama pa se izognila nujnim ukrepom?

18.03.2015 21:30
Piše: Goran Novković

Javnost je sicer ogorčena zaradi izplačevanja honorarjev na fakultetah. A hujše težave so drugje. Foto: www.mediaspeed.net

Slovenija je še vedno med redkimi državami, kjer je povprečna plača v javnem sektorju še vedno višja kot v zasebnem sektorju. Jasno je torej, kdo nosi večje breme krize.

 

V nacionalnem reformnem programu, ki ga je Slovenija leta 2013 poslala Bruslju, se je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pohvalilo, da smo med najboljšimi v EU po številu diplomantov na prebivalca. V istem dokumentu je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve opozorilo na veliko število diplomantov na - Zavodu za zaposlovanje.

Pred enim letom sem kot predstavnik Gospodarske zbornice na pogajanjih za pozneje neuspeli socialni sporazum 2014-15 predlagal, naj Slovenija naroči neodvisno primerjalno analizo javnega sektorja. Primerjalno s tujimi javnimi sektorji. Izpeljati bi jo torej morala neodvisna ustanova, ki že ima reference z analizo tujih javnih sektorjev in bi na ta način v Slovenijo lahko pripeljala dobre prakse. 

 

Takratni minister Gregor Virant je bil predlogu naklonjen. Predstavniki ostalih delodajalskih organizacij so bili dokaj anemični do predloga. Predstavniki nekaterih sindikatov pa so spraševali, kaj bi to neki lahko pomenilo, kot da niso razumeli ključne poante. Dokler se eden med njimi ni odzval z odločno iskrenostjo: "Ne, to pa ne. Mi bomo sami v Sloveniji odločali, kakšen bo naš javni sektor!"

 

Najbrž ni odveč pripomniti, da poglobljene primerjalne analize slovenskega javnega sektorja z drugimi javnimi sektorji ni niti v podpisanem socialnem sporazumu za leti 2015 in 2016. So pa nekatera druga določila. Denimo "priprava sprejema in postopnega vzpostavljanja jasnih standardov in normativov javnih storitev ob sodelovanju in soglasju socialnih partnerjev". Kako bodo standardi in normativi ob soglasju vseh partnerjev, a brez neodvisne poglobljene primerjave z javnimi sektorji v drugih državah EU, določeni, si lahko mislimo. Brez dvoma obstaja spet velika nevarnost, da na račun davkoplačevalcev in na že zdaj najbolj deprivilegiranih skupinah zaposlenih v javnem sektorju.

 

Javnost je sicer ogorčena zaradi izplačevanja honorarjev na fakultetah. A hujše težave so drugje. 

 

V nacionalnem reformnem programu, ki ga je Slovenija leta 2013 poslala Bruslju, se je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pohvalilo, da smo med najboljšimi v EU po številu diplomantov na prebivalca. V istem dokumentu je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve opozorilo na veliko število diplomantov na - Zavodu za zaposlovanje. Gospodarstveniki so že zdavnaj opozarjali, da primanjkuje tehničnih in inženirskih kadrov. A takratni minister Jernej Pikalo je samo kak mesec pozneje znova - zvišal število vpisnih mest na družboslovnih programih. Jernej Pikalo prihaja z družboslovne fakultete.

 

To je najbolj zgovoren primer, kako delujejo sistemi v Sloveniji. Ne gre torej le za to, da so si nekateri z vrha fakultet sami ali ob soglasju svojih sodelavcev odrejali kos honorarne pogače. Ne gre le za to, da so bili nekateri honorarji bajni. Ne gre le za to, da je vse skupaj izrazito nepregledno. Ne gre le za to, da si nekateri profesorji, kot se zdi, polnijo svoje žepe ob pomoči blagovne znamke svoje fakultete, brez konkurenčne klavzule. Ne gre le za to, da se v gospodarstvu sprašujemo, kako je mogoče v javnem sektorju lastnim zaposlenim za dodatno delo izplačevati davčno ugodnejše honorarje namesto nadur. Kar je v podjetjih prepovedano. Ne gre le za to, da so se pojavile strahotno velike razlike med dostopnostjo do dodatnih honorarjev v različnih delih visokošolskega sistema. Ne gre le za to, da nič več ni jasno, kaj je tržno, kaj pa javno. Denimo: Fakulteta za upravo je sporočila, da je kot javna ustanova opravljala tržne projekte za druge javne ustanove ...

 

Gre predvsem za to, da nekateri profesorji, ki skočijo v vladne stolčke in nazaj, lepo poskrbijo za dovolj dela, pardon, preveč dela, ko v vladni službi odločajo o vpisnih mestih ipd. Sindikati pa jim pomagajo tako, da ne pustijo zvišati normativov. Ko nastane razkorak med programi, vpisnimi mesti in kadrovskimi resursi, pa je to priročen izgovor za izplačilo dodatnih honorarjev.

 

Ali drugače: v Sloveniji nismo več sposobni sami postaviti normativov niti izpeljati neodvisne primerjalne analize javnega sektorja, ki bi pokazala, kje so pri nas največje anomalije, kje javni sektor ni dobro organiziran, kje pa je denimo sistem kadrovsko podhranjen. Seveda, glede na naše javnofinančne zmožnosti.

 

Kajti anomalije so strašanske. Predvsem pa ni nujno, da so največje težave tam, kjer najbolj vpijejo, da so podhranjeni. O tem ni dvoma. V celotnem javnem sektorju se je namreč po podatkih Ajpesa število zaposlenih od decembra 2007 do decembra 2014, torej po začetku globalne krize, celo povečalo, in sicer za 3.489. Nič čudnega, da so ob takšnih razmerah plače nižje. V krizi je denarja bistveno manj. Če si ga razdeli več ljudi, je kos pogače za posameznika še manjši. Spomnimo: v istem času se je v gospodarstvu zmanjšalo število delovnih mest za skoraj 90.000. Ob tem je Slovenija še vedno med redkimi državami, kjer je povprečna plača v javnem sektorju še vedno višja kot v zasebnem sektorju. Jasno je torej, kdo nosi večje breme krize.

 

Toda pravo sliko dobimo, če bolj podrobno pogledamo podatke Ajpesa. V Sloveniji namreč najbolj pogosto slišimo, ko se pritožujejo, sindikate izobraževalnega sektorja, zdravstva, policije, ni pa denimo toliko slišati zaposlenih z ministrstev ali upravnih enot. Upravičeno?

 

Javnost pogosto najbolj kritizira vladne službe ali denimo upravne enote, pogosto zato, ker so slednje zaradi opravil na njihovih okencih najbolj "pri roki". Toda v zadnjih sedmih letih so vladne službe in ministrstva zmanjšali število zaposlenih za 2.576, upravne enote pa za 512 uslužbencev. Med te sodi tudi policija, kjer se je zelo zmanjšalo število uslužbencev.

 

Povsem drugače je v izobraževalnem sektorju in športu ter zdravstvu. V prvem se je število zaposlenih po nastopu krize povečalo za 1.683, v zdravstvu celo za 1.958 uslužbencev. Pa se sindikalne predstavnike iz teh dveh skupin kljub temu najbolj sliši. Ne glede na to, da se je število zaposlenih povečalo celo v krizi. Seveda so razlogi za pritožbe v delih teh dveh sektorjev najbrž tudi razumljivi, denimo pri medicinskih sestrah. Toda takšen kaos jasno kaže, da sami nismo sposobni korektno analizirati javnega sektorja, poiskati anomalij in jih odpraviti.

 

Zato imata predsednik vlade Miro Cerar in minister za javno upravo Boris Koprivnikar zgodovinsko priložnost, da pograbita predlog GZS, tudi predlog Evropske komisije, in naročita takšno analizo na mednarodnem trgu. Mimogrede, čeprav je draga, bi bila za Slovenijo poceni, ker bi jo lahko financirali iz tehnične pomoči EU. Takšen poglobljen primerjalni pregled bi prinesel zelo dober primerjalni pregled odhodkov in prihodkov, oceno organiziranosti in postopkov javnih ustanov, predloge za izboljšanje mrež javnih ustanov, dobre prakse iz tujine ...

 

Če Miro Cerar in Boris Koprivnikar to storita, bosta pred državljani in davkoplačevalci hkrati pokazala, da se znata postaviti po robu skritim lobijem iz sektorja, od koder prihajata tudi sama. Prav zato bi morala vnaprej sporočiti, da bo takšna analiza javno objavljena in da bo vsebovala tudi predloge za boljše delovanje javnega sektorja in ukrepe za odpravo anomalij.

 

Nato pa se lahko socialni partnerji pregledno pred davkoplačevalci in državljani suvereno odločijo tudi, da bodo "izboljševali" javni sektor po starem. Če si upajo.

 

V primeru, da Miro Cerar in Boris Koprivnikar tega ne bosta storila, pa od predvolilnih obljub ne bo ostalo prav nič. 

 

Z drugimi besedami: predsednik vlade bi s takšno potezo lahko tudi preprečil morebitno novo vladno in s tem politično krizo v državi, ki ne bo koristila nikomur. Če tega ne bo storil, pa se zastavlja - dvom v prvo trditev. Namreč, da vladna kriza ne bi koristila nikomur. Opisane anomalije so prevelike, da bi jih še lahko tolerirali.

 

Prav tako pa je dovolj ignoriranja predloga za poglobljeno primerjalno analizo javnega sektorja s tujimi javnimi sektorji. V zadnjem letu smo jo predlagali dvema vladama, na pogajanjih praktično vsem sindikatom javnega sektorja, v medijih vsem ključnim akterjem, dvakrat tudi prek medijev in dvakrat na sestanku ministru Koprivnikarju, prek Gospodarskega memoranduma premierju že novembra ... Nihče ga ni pograbil. Mnogi so doslej, pred mediji, celo prikimavali. A vsi so ga ignorirali.

 

Tako se pač v Sloveniji branijo privilegiji in koristi od anomalij v javnem sektorju. 

 

P. S. : Statistične primerjave z drugimi državami ali funkcionalna analiza javnega sektorja, ki se večkrat omenja v javnosti, ni nadomestilo za poglobljeno primerjalno analizo. Zaradi vseh v članku naštetih razlogov.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
13
24.01.2021 11:32
Jamranje bivšega ministra za šolstvoJerneja Pikala, ki je preko tvita popihal na dušo staršem o grozi, ker so otroci v velikih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Osvajanje telesa Polone Tratnik: Biooblast z biotehnologijo
2
24.01.2021 05:33
Ko se srečaš s premislekom Polone Tratnik, se srečaš z izvrstno analizo zgodovine znanosti, usmerjeno v radikalno resničnost, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
24
22.01.2021 21:00
Ne pritožujte se, ko bodo naslednjič ukinili vaš račun na kakšnem družbenem omrežju, ker nekomu ne bo všeč, ker razmišljate ... Več.
Piše: Ana Jud
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
7
22.01.2021 06:30
Nedavno podpisani celoviti sporazum o naložbah med demokratično Evropsko unijo in komunistično Kitajsko je na noge dvignil ... Več.
Piše: Keith Miles
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
13
21.01.2021 06:15
Karlu Erjavcu je zaenkrat spodletelo in je umaknil pobudo za najbolj nekonstruktivno konstruktivno zaupnico v zgodovini ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
24
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
59
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Birokracija in voditeljstvo: V vojni načrt bitke preživi samo do prvega strela
3
02.01.2021 06:00
Pravim, dajte mi voditelje, ki sprejemajo odločitve, ukrepajo ter napake odpravljajo hitro, in ne birokratskih voditeljev, ki ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.966
02/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.873
03/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.955
04/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.911
05/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.971
06/
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
Uredništvo
Ogledov: 1.098
07/
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
Ana Jud
Ogledov: 1.341
08/
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.340
09/
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
Keith Miles
Ogledov: 872
10/
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
Dragan Živadinov
Ogledov: 801