Komentar

Kako branijo anomalije in privilegije v javnem sektorju

Afera z izplačevanjem visokih dodatnih honorarjev na fakultetah je le kamenček v mozaiku anomalij v javnem sektorju. Ponuja pa predsedniku vlade Miru Cerarju izjemno priložnost, da razbije lobije, ki vladajo v javnem sektorju, in s tem dokaže, da je pred volitvami mislil resno. Kot tudi ponuja ministru za javno upravo, da stori kaj več, kot je z objavo podatkov na Supervizorju storila Komisija za preprečevanje korupcije. Ali bosta Cerar in Koprivnikar izkoristila priložnost in sprejela, kar imata že dolgo na mizi? Ali pa bosta zgolj piarovsko stavila na transparentne objave zaslužkov, sama pa se izognila nujnim ukrepom?

18.03.2015 21:30
Piše: Goran Novković

Javnost je sicer ogorčena zaradi izplačevanja honorarjev na fakultetah. A hujše težave so drugje. Foto: www.mediaspeed.net

Slovenija je še vedno med redkimi državami, kjer je povprečna plača v javnem sektorju še vedno višja kot v zasebnem sektorju. Jasno je torej, kdo nosi večje breme krize.

 

V nacionalnem reformnem programu, ki ga je Slovenija leta 2013 poslala Bruslju, se je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pohvalilo, da smo med najboljšimi v EU po številu diplomantov na prebivalca. V istem dokumentu je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve opozorilo na veliko število diplomantov na - Zavodu za zaposlovanje.

Pred enim letom sem kot predstavnik Gospodarske zbornice na pogajanjih za pozneje neuspeli socialni sporazum 2014-15 predlagal, naj Slovenija naroči neodvisno primerjalno analizo javnega sektorja. Primerjalno s tujimi javnimi sektorji. Izpeljati bi jo torej morala neodvisna ustanova, ki že ima reference z analizo tujih javnih sektorjev in bi na ta način v Slovenijo lahko pripeljala dobre prakse. 

 

Takratni minister Gregor Virant je bil predlogu naklonjen. Predstavniki ostalih delodajalskih organizacij so bili dokaj anemični do predloga. Predstavniki nekaterih sindikatov pa so spraševali, kaj bi to neki lahko pomenilo, kot da niso razumeli ključne poante. Dokler se eden med njimi ni odzval z odločno iskrenostjo: "Ne, to pa ne. Mi bomo sami v Sloveniji odločali, kakšen bo naš javni sektor!"

 

Najbrž ni odveč pripomniti, da poglobljene primerjalne analize slovenskega javnega sektorja z drugimi javnimi sektorji ni niti v podpisanem socialnem sporazumu za leti 2015 in 2016. So pa nekatera druga določila. Denimo "priprava sprejema in postopnega vzpostavljanja jasnih standardov in normativov javnih storitev ob sodelovanju in soglasju socialnih partnerjev". Kako bodo standardi in normativi ob soglasju vseh partnerjev, a brez neodvisne poglobljene primerjave z javnimi sektorji v drugih državah EU, določeni, si lahko mislimo. Brez dvoma obstaja spet velika nevarnost, da na račun davkoplačevalcev in na že zdaj najbolj deprivilegiranih skupinah zaposlenih v javnem sektorju.

 

Javnost je sicer ogorčena zaradi izplačevanja honorarjev na fakultetah. A hujše težave so drugje. 

 

V nacionalnem reformnem programu, ki ga je Slovenija leta 2013 poslala Bruslju, se je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pohvalilo, da smo med najboljšimi v EU po številu diplomantov na prebivalca. V istem dokumentu je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve opozorilo na veliko število diplomantov na - Zavodu za zaposlovanje. Gospodarstveniki so že zdavnaj opozarjali, da primanjkuje tehničnih in inženirskih kadrov. A takratni minister Jernej Pikalo je samo kak mesec pozneje znova - zvišal število vpisnih mest na družboslovnih programih. Jernej Pikalo prihaja z družboslovne fakultete.

 

To je najbolj zgovoren primer, kako delujejo sistemi v Sloveniji. Ne gre torej le za to, da so si nekateri z vrha fakultet sami ali ob soglasju svojih sodelavcev odrejali kos honorarne pogače. Ne gre le za to, da so bili nekateri honorarji bajni. Ne gre le za to, da je vse skupaj izrazito nepregledno. Ne gre le za to, da si nekateri profesorji, kot se zdi, polnijo svoje žepe ob pomoči blagovne znamke svoje fakultete, brez konkurenčne klavzule. Ne gre le za to, da se v gospodarstvu sprašujemo, kako je mogoče v javnem sektorju lastnim zaposlenim za dodatno delo izplačevati davčno ugodnejše honorarje namesto nadur. Kar je v podjetjih prepovedano. Ne gre le za to, da so se pojavile strahotno velike razlike med dostopnostjo do dodatnih honorarjev v različnih delih visokošolskega sistema. Ne gre le za to, da nič več ni jasno, kaj je tržno, kaj pa javno. Denimo: Fakulteta za upravo je sporočila, da je kot javna ustanova opravljala tržne projekte za druge javne ustanove ...

 

Gre predvsem za to, da nekateri profesorji, ki skočijo v vladne stolčke in nazaj, lepo poskrbijo za dovolj dela, pardon, preveč dela, ko v vladni službi odločajo o vpisnih mestih ipd. Sindikati pa jim pomagajo tako, da ne pustijo zvišati normativov. Ko nastane razkorak med programi, vpisnimi mesti in kadrovskimi resursi, pa je to priročen izgovor za izplačilo dodatnih honorarjev.

 

Ali drugače: v Sloveniji nismo več sposobni sami postaviti normativov niti izpeljati neodvisne primerjalne analize javnega sektorja, ki bi pokazala, kje so pri nas največje anomalije, kje javni sektor ni dobro organiziran, kje pa je denimo sistem kadrovsko podhranjen. Seveda, glede na naše javnofinančne zmožnosti.

 

Kajti anomalije so strašanske. Predvsem pa ni nujno, da so največje težave tam, kjer najbolj vpijejo, da so podhranjeni. O tem ni dvoma. V celotnem javnem sektorju se je namreč po podatkih Ajpesa število zaposlenih od decembra 2007 do decembra 2014, torej po začetku globalne krize, celo povečalo, in sicer za 3.489. Nič čudnega, da so ob takšnih razmerah plače nižje. V krizi je denarja bistveno manj. Če si ga razdeli več ljudi, je kos pogače za posameznika še manjši. Spomnimo: v istem času se je v gospodarstvu zmanjšalo število delovnih mest za skoraj 90.000. Ob tem je Slovenija še vedno med redkimi državami, kjer je povprečna plača v javnem sektorju še vedno višja kot v zasebnem sektorju. Jasno je torej, kdo nosi večje breme krize.

 

Toda pravo sliko dobimo, če bolj podrobno pogledamo podatke Ajpesa. V Sloveniji namreč najbolj pogosto slišimo, ko se pritožujejo, sindikate izobraževalnega sektorja, zdravstva, policije, ni pa denimo toliko slišati zaposlenih z ministrstev ali upravnih enot. Upravičeno?

 

Javnost pogosto najbolj kritizira vladne službe ali denimo upravne enote, pogosto zato, ker so slednje zaradi opravil na njihovih okencih najbolj "pri roki". Toda v zadnjih sedmih letih so vladne službe in ministrstva zmanjšali število zaposlenih za 2.576, upravne enote pa za 512 uslužbencev. Med te sodi tudi policija, kjer se je zelo zmanjšalo število uslužbencev.

 

Povsem drugače je v izobraževalnem sektorju in športu ter zdravstvu. V prvem se je število zaposlenih po nastopu krize povečalo za 1.683, v zdravstvu celo za 1.958 uslužbencev. Pa se sindikalne predstavnike iz teh dveh skupin kljub temu najbolj sliši. Ne glede na to, da se je število zaposlenih povečalo celo v krizi. Seveda so razlogi za pritožbe v delih teh dveh sektorjev najbrž tudi razumljivi, denimo pri medicinskih sestrah. Toda takšen kaos jasno kaže, da sami nismo sposobni korektno analizirati javnega sektorja, poiskati anomalij in jih odpraviti.

 

Zato imata predsednik vlade Miro Cerar in minister za javno upravo Boris Koprivnikar zgodovinsko priložnost, da pograbita predlog GZS, tudi predlog Evropske komisije, in naročita takšno analizo na mednarodnem trgu. Mimogrede, čeprav je draga, bi bila za Slovenijo poceni, ker bi jo lahko financirali iz tehnične pomoči EU. Takšen poglobljen primerjalni pregled bi prinesel zelo dober primerjalni pregled odhodkov in prihodkov, oceno organiziranosti in postopkov javnih ustanov, predloge za izboljšanje mrež javnih ustanov, dobre prakse iz tujine ...

 

Če Miro Cerar in Boris Koprivnikar to storita, bosta pred državljani in davkoplačevalci hkrati pokazala, da se znata postaviti po robu skritim lobijem iz sektorja, od koder prihajata tudi sama. Prav zato bi morala vnaprej sporočiti, da bo takšna analiza javno objavljena in da bo vsebovala tudi predloge za boljše delovanje javnega sektorja in ukrepe za odpravo anomalij.

 

Nato pa se lahko socialni partnerji pregledno pred davkoplačevalci in državljani suvereno odločijo tudi, da bodo "izboljševali" javni sektor po starem. Če si upajo.

 

V primeru, da Miro Cerar in Boris Koprivnikar tega ne bosta storila, pa od predvolilnih obljub ne bo ostalo prav nič. 

 

Z drugimi besedami: predsednik vlade bi s takšno potezo lahko tudi preprečil morebitno novo vladno in s tem politično krizo v državi, ki ne bo koristila nikomur. Če tega ne bo storil, pa se zastavlja - dvom v prvo trditev. Namreč, da vladna kriza ne bi koristila nikomur. Opisane anomalije so prevelike, da bi jih še lahko tolerirali.

 

Prav tako pa je dovolj ignoriranja predloga za poglobljeno primerjalno analizo javnega sektorja s tujimi javnimi sektorji. V zadnjem letu smo jo predlagali dvema vladama, na pogajanjih praktično vsem sindikatom javnega sektorja, v medijih vsem ključnim akterjem, dvakrat tudi prek medijev in dvakrat na sestanku ministru Koprivnikarju, prek Gospodarskega memoranduma premierju že novembra ... Nihče ga ni pograbil. Mnogi so doslej, pred mediji, celo prikimavali. A vsi so ga ignorirali.

 

Tako se pač v Sloveniji branijo privilegiji in koristi od anomalij v javnem sektorju. 

 

P. S. : Statistične primerjave z drugimi državami ali funkcionalna analiza javnega sektorja, ki se večkrat omenja v javnosti, ni nadomestilo za poglobljeno primerjalno analizo. Zaradi vseh v članku naštetih razlogov.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
10
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,447
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,601
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,509
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,868
05/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,770
06/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 1,585
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,657
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,299
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,057
10/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 914