Razkrivamo

Dajmo morje Hrvatom, Slovenija si ga ne zasluži!

Najbolje bi bilo, če svoje morje in priobalna zemljišča podarimo Hrvatom, ker se nam očitno niti slučajno ne sanja, kako naj za njih skrbimo. Vsega skupaj je naše obale za en dober maratonski tek, po raznih podatkih med 43 km in 46 km, pa še s temi nekaj kilometri ne znamo razumno delati.

25.03.2015 22:00
Piše: Jaka Šoba

Upravljavci ne smejo zaračunavati niti vstopnine na pomole, ki so jih sami zgradili iz lastnih sredstev in jih tudi vzdržujejo. Tudi ti grajeni objekti namreč spadajo v javno dobro in dostopa nanje ni dovoljeno omejiti. Foto: Portal Plus

Prihajajoča poletna turistična sezona bo zagotovo prinesla kak novinarski prispevek o tem, kako se kršijo pravice ljudi, ker jim ni omogočen dostop do morja. Vprašanje, ki smo si ga zastavili mi, je drugačno - kdaj bodo država, njeni državljani in mediji spregledali, da ni vse v pravicah, temveč da vsaka pravica nosi tudi svojo obveznost. Zelo preprosto je govoriti o lastnih pravicah, težje pa je sprejeti odgovornost, ki iz te pravice izhaja.

 

Tematika odprave nereda na področju kopališč očitno ni visoko na agendi državnih uradnikov, je pa bistveno bolj pomembna za lokalno skupnost in turistično gospodarstvo, ki nosita finančno in razvojno breme tega nereda. Iz tega razloga naj na koncu ponovno predlagamo, da slovensko morje in priobalna zemljišča raje predajmo v upravljanje nekomu drugemu. Morda bi tezo popravili le v toliko, da namesto Hrvatom koncesijo podarimo Avstrijcem. Avstrijci namreč nimajo morja in se zato izjemno dobro zavedajo, kako pomembna je ta redka dobrina.

Morje in priobalna zemljišča smo razglasili za javno dobro in kot velja za vse javno dobro v Sloveniji, se tudi v tem primeru ne ve, kdo pije in kdo plača. Na področju upravljanja in koriščenja priobalnega pasu imamo po stari slovenski navadi popoln kaos. 

 

 

Zakonski tobogan

 

Zakon o vodah določa, da je priobalni pas v območju 25 metrov od morja javno dobro in da mora biti javno dobro prosto dostopno vsem. V tem delu bomo zanemarili, da to ne velja za luko in nekatere krajinske parke, kjer vam dostop oziroma prehod bodisi onemogočijo ali pa zaračunajo. 

 

Območju, ki je vsem prosto dostopno, bomo za sedaj zaradi lažjega razumevanja rekli plaža. Plaže pa so seveda takšne in drugačne. Na nekaterih območjih so divje, kar pomeni brez kakršne koli infrastrukture, na drugih so urejene. Tam, kjer so plaže urejene, nastopi v naši zgodbi drugi zakon, Zakon o varstvu pred utopitvami - ZVU. V tem zakonu je našteto, katerim pogojem morate zadostiti, če želite odpreti urejeno kopališče (ko govorimo o kopališču, mislimo na morsko kopališče). Med drugim morate zagotoviti: reševalce iz vode, zdravstveno pomoč, higieno, varnostno opremo itd. Za tiste, ki jih to podrobneje zanima, naj si pogledajo zakon od 26. člena naprej.

 

 

Dvojna težava

 

Prvič. Če naj bo dostop do morja popolnoma neomejen in upravljavec kopališča ne sme nikomur onemogočiti dostopa v območje v razdalji 25 metrov od morja, kot od upravljavca zahteva ZV-1, upravljavec na kopališču ne more zagotoviti varnosti vseh kopalcev, kar od njega zahteva ZVU. V teku raziskav za ta članek smo opravili pogovor z več upravljavci kopališč, ki so vsi povedali približno isto zgodbo.

 

Na kopališču se v poletnih  mesecih rade pojavijo skupine mlajših in malo manj mladih, bolj ali manj opitih kopalcev. V nekaterih primerih imajo s seboj tudi vso potrebno piknik opremo, vključno s prenosnimi ražnji. Slika, ki jo vidi varnostnik, je sledeča. Ekipa "razposajenih" žurerjev, ki sredi kopališča zakuri žar na oglje, medtem ko se v njihovi bližini igrajo otroci. Po nekaj popitih pivih pa sledijo "atraktivni" skoki v vodo z bližnjega pomola. Po zatrjevanju naših sogovornikov ne obstaja realno izvedljiv način, kako preprečiti takšnim skupinam ali posameznikom, da bi ogrožali sebe ali okolico. Upravljavci pa so seveda odgovorni za varnost vseh, tako "veseljakov" kot ostalih kopalcev na kopališču. V takih primerih sta torej zakona v koliziji. Upravljavci so že poizkusili z obrazložitvijo situacij na raznih inšpekcijah in sodiščih, a je prevladalo mnenje, da ljudem pripada pravica do morja.

 

Drugič. Vsa oprema, vzdrževanje in delavci na plažah stanejo. In strošek ni majhen. Na večjih kopališčih se na letni ravni stroški seštevajo v nekaj sto tisoč evrov. Upravljavci pa teh stroškov ne morejo kriti iz vstopnine, saj je ne smejo zaračunavati, ker ljudem pripada pravica do morja. Da je zadeva še bolj zanimiva, upravljavci ne smejo zaračunavati niti vstopnine na pomole, ki so jih sami zgradili iz lastnih sredstev in jih tudi vzdržujejo. Tudi ti grajeni objekti namreč spadajo v javno dobro in dostopa nanje ni dovoljeno omejiti.

 

 

Sklepi

 

Prvi sklep, do katerega lahko že v tem trenutku pridemo, je, da država zelo rada podeljuje ljudem pravice, v tem primeru pravico do neoviranega dostopa do morja. A seveda bi od države pričakovali, da če deli pravice, poskrbi tudi za ustrezno urejenost in varnost posameznikov, ki želijo te pravice koristiti. Tukaj pa se seveda zatakne. 

 

Država je tudi v tem primeru bistveno boljši inkasant kot pa financer. Država je, po besedah naših sogovornikov, izredno slab lastnik in ne zagotavlja ustrezne urejenosti priobalnih zemljišč. Urejenost priobalnih zemljišč je v primerih, kjer je lastnik država, podobna kot tista iz tolikokrat kritiziranih vodotokov, kjer je državna ignoranca tematike rezultirala v poplavah in smrtnih žrtvah. Država iz tega razloga rade volje svojo odgovornost preda naprej na lokalne skupnosti in gospodarstvo, a jim že v naslednjem koraku z neživljenjsko zakonodajo onemogoči spodobno upravljanje in normalno financiranje. 

 

Obstaja seveda alternativa. 

 

Upravljavci bi lahko prekinili pogodbe in kopališča vrnili državi. Glede na dosedanje izkušnje bi država kar na črnokalskem viaduktu obesila tablo, ki bi vas podučila, da se kopate in sončite na lastno odgovornost, in v naslednjih tridesetih letih bi lahko počasi opazovali, kako se urejena kopališča spreminjajo v "naravne" plaže. S tem scenarijem se marsikdo celo strinja, seveda vse dokler se ne zgodi kaj tragičnega. 

 

Ena od takšnih tragičnih zgodb je tudi zgodba Dejana Mijovića, ki je na neurejeni klančini ob vstopu v morje padel in se hudo poškodoval. Ravno ta zgodba je pokazala, kako neurejene so pristojnosti in odgovornosti med državo, lokalno skupnostjo in posameznikom. Zgodba bo svoj zaključek doživela na sodišču, kjer se bo ugotavljala odškodninska in kazenska odgovornost, če in ko bodo sploh ugotovili, kdo je pristojen za urejanje tega dela našega skupnega javnega dobrega. Se pa ob tem lahko vprašamo, kaj pa tisti, ki si kljub temu želijo urejenega, varnega in sodobnega kopališča? Kaj pa turistične perspektive izrabe morja?

 

Tukaj trčimo ob naslednjo oviro. Ista država, ki tako neučinkovito in nejasno določa, kako naj se ravna s priobalnimi zemljišči, je sprejela tudi več zakonov in podzakonskih aktov, v katerih se hvali s tem, kako bo pripomogla k spodbujanju turizma kot ene ključnih gospodarskih prioritet. Sedaj pa si predstavljajte, kakšen medijski pogrom bi se vsul na turistična podjetja in občine na slovenski obali, če bi se odločili, da bodo vsa priobalna zemljišča skupaj s kopališči prepustili v upravljanje državi, ta pa bi jih skladno s svojo doktrino prepustila propadu. Nabijanja s strani ministrov in medijev ne bi bilo nikoli konec. Iz tega razloga so se tako turistična podjetja kot lokalne skupnosti odločili, da bodo kljub vsemu prevzeli v upravljanje vsaj nekatera kopališča in priobalna zemljišča in poizkušali na njih zagotoviti varnost, udobje in sodobne storitve. 

 

V primeru turističnih podjetij se stroški upravljanja in zagotavljanja varnosti in standarda storitev poskrijejo v ceno nočitve in ostalih storitev, ki jih nudijo turistična podjetja. Kam za vraga pa ta strošek skrijejo v javnem podjetju, ki v imenu lokalne skupnosti upravlja s kopališči in vzdržuje priobalna zemljišča? Odgovora nam sicer niso neposredno potrdili, a slutiti je, da se stroški tega upravljanja porazgubijo med ostale dejavnosti, ki jih zagotavlja javno podjetje. 

 

Vsak prebivalec obalnih občin svojemu lokalnemu komunalnemu podjetju plačuje dražjo smetarino, kanalščino in kar je še podobnih stroškov, ki jih imajo lokalni monopolisti, zato da lahko ta podjetja krijejo izgubo, ki nastane z upravljanjem kopališč. Kljub temu da so priobalna zemljišča javno dobro vseh Slovencev in Slovenk in da so vsem na razpolago, za to, da so urejena in varna, plačujejo le nekateri.

 

 

Namesto zaključka - dejstva

 

1.   Lepo je, da se zavzemamo za to, da imamo vsi pravico do morja, zavedati pa se bomo morali, da vsaka pravica s seboj prinese tudi obveznosti. Če torej želimo imeti urejena in varna kopališča, to nekaj stane. 

 

2.   Če želimo imeti razvit turizem, je potrebno vzpostaviti pogoje zanj. Od turističnih podjetij ne moremo pričakovati uspešnosti in vrhunske storitve, če se morajo ubadati s pijančevanjem na kopališčih, za uporabo katerih plačujejo. Gost, ki je najel sobo v hotelu s petimi zvezdicami, si ne želi deliti plaže z "ekipo" roštiljarjev, ki ga je prišla malo srat na obalo. 

 

3.   Od lokalne skupnosti ne moremo in ne smemo pričakovati, da bo plačevala strošek tega, da je kopališče varno za vse. Čeprav je naša obala kratka, je na njej dovolj prostora za vse. Za prvovrstno hotelsko kopališče z omejenim dostopom, javno kopališče z omejenim dostopom in brezplačno plažo. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
"Zoper ljudstva stenic ni obrambe, ker se ti hudiči znajo spuščati tudi s stropa ko padalci."
1
26.05.2019 10:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo peti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Operacija Ibiza: Kako je lažna Rusinja tik pred evropskimi volitvami potopila Svobodnjake in povzročila padec avstrijske vlade
12
24.05.2019 23:59
V dveh nadaljevanjih objavljamo podrobnosti škandala, ki je pred dnevi pretresel avstrijsko politiko, povzročil izgon ... Več.
Piše: Uredništvo
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
10
23.05.2019 21:15
Na zunanje ministrstvo je 15. aprila prispela zahteva po dostopu do informacije javnega značaja, s katero je slovenski državljan ... Več.
Piše: Uredništvo
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
16
22.05.2019 22:45
Jamrajo, da propadajo, imajo pa največjo rast prihodkov , je povedal naš vir. Lokalna radijska mreža, ki jo je ustanovil ... Več.
Piše: Uredništvo
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
29
21.05.2019 21:10
Vsake volitve, tudi tiste v Evropski parlament, občutno dvignejo raven patološkega narcisizma med politiki. Za boljši vpogled v ... Več.
Piše: Uredništvo
"Kdo ve, če tudi v meni ne počiva oseba, ki bi lahko postala papež!"
2
17.05.2019 22:59
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo četrti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
4
15.05.2019 23:59
Aljoša Pečan je leta 1998 kot uradnik ministrstva za gospodarstvo po nalogu tedanjega ministra vodil sklepanje poravnav z ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
17
14.05.2019 23:30
Ob novici, da je slovenski zunanji minister svojemu italijanskemu kolegu predlagal skupne policijske patrulje za učinkovito ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
7
10.05.2019 21:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo tretji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Vitomil Zupan: Obraz sežganega (2/10)
0
03.05.2019 23:59
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo drugi odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Vitomil Zupan: Obraz sežganega (1/10)
3
26.04.2019 23:00
V sodelovanju z založbo Beletrina bomo v desetih nadaljevanjih objavili odlomke iz čitanke Vitomila Zupana z naslovom Obraz ... Več.
Piše: Uredništvo
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
10
23.04.2019 23:45
V občini Komen, kamor geografsko sodi tudi Štanjel, bo jutri 5. redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu bo odvzem naziva ... Več.
Piše: Uredništvo, Jožef Švagelj
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
4
20.04.2019 14:01
Končno sem dočakal veliki intelektualni spopad umov moderne dobe, Jordana Petersona in Slavoja Žižka. V samem dogodku sem res ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
26
18.04.2019 23:00
Potem ko si je Marko Makovec zapravil možnosti za imenovanje na veleposlaniški položaj v Zagrebu, se je izmed ostalih kandidatov ... Več.
Piše: Uredništvo
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
14
18.04.2019 00:00
Ker se Marjanu Šarcu nevarno približuje zgodba s prisluškovanjem dvema tujima državljanoma, katerih pogovor je objavila zasebna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
15
15.04.2019 23:45
Orožarski posel stoletja, ki ga je vodila prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja, niso pokopale proračunske nejasnosti, pač pa ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
20
14.04.2019 23:15
Star slovenski pregovor pravi: za vsako rit raste palica, tudi zate! To ti obljubim. To sporočilo sem dobil v nedeljo zjutraj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
5
11.04.2019 21:00
Medtem ko slovenska vlada ni bila pripravljena finančno podpreti mreženacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Prisluškovalni škandal: "Bizantinska realpolitika" Hrvaške ali kako je SOA nadigrala SOVO
9
07.04.2019 21:00
Bolj kot nad Hrvaško smo lahko začudeninad naivnostjo in nesposobnostjo slovenskih politikov in diplomatov, ki so nas pripeljali ... Več.
Piše: Igor Mekina
Éric Vuillard, Dnevni red: Mrtvi (6)
3
06.04.2019 06:00
Alma Biro ni naredila samomora. Karl Schlesinger ni naredil samomora. Leopold Bien ni naredil samomora. Tudi Helene Kuhner ne. ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,317
02/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,262
03/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,896
04/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,277
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,472
06/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,235
07/
Operacija Ibiza: Kako je lažna Rusinja tik pred evropskimi volitvami potopila Svobodnjake in povzročila padec avstrijske vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,246
08/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,056
09/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 856
10/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,019