Komentar

Vzpon in padec Hypo Alpe-Adria

Hypo Alpe-Adria Group je pred krizo zelo hitro rasla, v krizi pa spektakularno padla. Stroški za Avstrijce (in Nemce) se bližajo 10 milijardam evrov.

02.04.2015 20:24
Piše: Luka Gubo

Med decembrom 2008 in aprilom 2014 je Avstrija porabila 5,55 milijarde evrov za reševanje propadle Hypo banke. Foto: Portal Plus

Kombinacija garancij s strani province Koroške (vloga Haiderja) na dolgove, ki jih je lahko Hypo posledično najemala zelo poceni, in pripravljenost odobravanja kreditov brez dobrega upravljanja (ali preverjanja) tveganja, je pomenila zelo hitro rast bilančne vsote banke. Hypo je v nekaj letih postala ena pomembnejših bank v regiji.

Zgodba se nekako začne z zamenjavo vodstva, ko je bankir Wolfgang Kulterer v letu 1992 prevzel vajeti v svoje roke in s pomočjo pokojnega politika Jörga Haiderja uspel takrat še majhno banko prebiti v jugovzhodno evropske države. Kombinacija garancij s strani province Koroške(vloga Haiderja) na dolgove, ki jih je lahko Hypo posledično najemala zelo poceni, in pripravljenost odobravanja kreditov brez dobrega upravljanja (ali preverjanja) tveganja, je pomenila zelo hitro rast bilančne vsote banke. Hypo je v nekaj letih postala ena pomembnejših bank v regiji (v Avstriji je bila 5. največja).

 

Visoko prevzeto tveganje je v času visoke gospodarske rasti pomenilo dobre dobičke, ki jih je Haider z veseljem uporabljal za svoje politične podvige, saj je bila provinca Koroška večinski lastnik banke. Kulterer je skrbel za denar, Haider pa za moč.

 

Maja 2007, tik pred krizo, je nemška Bayerische Landesbank kupila 50 odstotkov in eno delnico za 1,63 milijarde evrov, celoten delež pa je lahko samo dve leti in pol kasneje, v decembru 2009, prodala nazaj avstrijski državi za 1 evro.

 

Vmes je Hypo ustvarila ogromne izgube, ki bi pokopale banko čez noč, če se ne bi država odločila priskočiti na pomoč. In ta pomoč je drago stala.

 

Med decembrom 2008 in aprilom 2014 je Avstrija porabila 5,55 milijarde evrov za reševanje propadle banke:

 

-Decembra 2008 so naredili dokapitalizacijo v višini 900 milijonov evrov.

-Junija 2010 ponovna dokapitalizacija v višini 450 milijonov evrov.

-Decembra istega leta še dodatnih 200 milijonov zaradi ponovne prenizke kapitalske ustreznosti.

-Decembra 2012 se je uporabila garancija in konverzija podrejencev, ki je državo stala milijardo evrov.

-Istega meseca so povišali kapital še za dodatnih 500 milijonov evrov.

-Septembra 2013 so znova dokapitalizirali banko za 700 milijonov evrov.

-Oktobra znova za 250 milijonov.

-In še enkrat decembra za 800 milijonov.

-Nato pa še v aprilu lani za 750 milijonov evrov.

 

Evropska komisija je vse te pomoči odobrila v septembru 2013, vendar pod pogojem, da se naredi načrt, kako se bo celotno skupino razbilo na več delov z namenom, da se dobre dele proda do konca leta 2015, slabe pa likvidira. Odobrili so tudi nadaljnje pomoči v višini 5,4 milijarde evrov za kritje izgub (od katerih je bilo že uporabljenih več kot 2 milijardi) in dodatnih 3,3 milijarde za likvidnostne potrebe banke.

 

Hypo je res razpadel na tri dele – na SEE-Holding/Hypo Group Alpe Adria AG (ki vsebuje slovensko, hrvaško in druge SEE podružnice), Hypo Alpe-Adria Bank Italia S.p.A (ki vsebuje italijansko podružnico) in na Heta Asset Resolution AG (ki je oblika slabe banke, katera je namenjena za likvidacijo slabih naložb).

 

Za jugovzhodni evropski del holdinga se je celo pojavil potencialen kupec, luksemburški Al Lake S.a.r.l., vendar do prodaje zaradi zapletov ni prišlo.

 

Nova težava se je pojavila pred kratkim, ko avstrijska država ni želela odobriti nove pomoči slabi banki, ki je zaradi novih ocen kakovosti sredstev ugotovila, da letošnjega leta ne bi mogla preživeti kljub večmilijardnim rezervam. Prvotne ocene o potencialnih izgubah med 4- in 7-milijardnimi so se izkazale za prenizke, nove ocene so to vrednost potisnile med 5,1 in 8,7 milijarde. Posledično je finančni minister 1. marca sporočil, da se slabi banki ne bo več pomagalo (niti z likvidnostjo niti z dokapitalizacijami).

 

Ker bi to pomenilo padec slabe banke in ogromne izgube na strani drugih bank in investitorjev, ki so se prav zaradi državnih garancij odločile prispevati svoj delež, je avstrijski regulator vzpostavil moratorij na vse dolgove slabe banke do 31. maja 2016. Razlaga s strani regulatorja je bila, da je Heta Asset Resolution preveč vpeta v poslovanje HGAA in bi se ob padcu Hete tudi sama sesedla. Posledično bi to pomenilo splošno paniko na bančnem trgu, ogromne izgube drugih bank in novo finančno krizo, ne samo v Avstriji ampak tudi v Sloveniji in na Hrvaškem.

 

Trenutno se znova išče rešitve, tokrat, vsaj trenutno, izgleda, da ne bodo vključeni davkoplačevalci. Vendar, kot po navadi, bodo na koncu znova davkoplačevalci nosili največje breme.

 

 

Luka Gubo je vodilni kvantitativni analitik globalnega mešanega sklada FT Quant.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
14
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,954
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,186
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,111
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,624
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,829
06/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,302
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,269
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,038
09/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 891
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,386