Komentar

Vzpon in padec Hypo Alpe-Adria

Hypo Alpe-Adria Group je pred krizo zelo hitro rasla, v krizi pa spektakularno padla. Stroški za Avstrijce (in Nemce) se bližajo 10 milijardam evrov.

02.04.2015 20:24
Piše: Luka Gubo

Med decembrom 2008 in aprilom 2014 je Avstrija porabila 5,55 milijarde evrov za reševanje propadle Hypo banke. Foto: Portal Plus

Kombinacija garancij s strani province Koroške (vloga Haiderja) na dolgove, ki jih je lahko Hypo posledično najemala zelo poceni, in pripravljenost odobravanja kreditov brez dobrega upravljanja (ali preverjanja) tveganja, je pomenila zelo hitro rast bilančne vsote banke. Hypo je v nekaj letih postala ena pomembnejših bank v regiji.

Zgodba se nekako začne z zamenjavo vodstva, ko je bankir Wolfgang Kulterer v letu 1992 prevzel vajeti v svoje roke in s pomočjo pokojnega politika Jörga Haiderja uspel takrat še majhno banko prebiti v jugovzhodno evropske države. Kombinacija garancij s strani province Koroške(vloga Haiderja) na dolgove, ki jih je lahko Hypo posledično najemala zelo poceni, in pripravljenost odobravanja kreditov brez dobrega upravljanja (ali preverjanja) tveganja, je pomenila zelo hitro rast bilančne vsote banke. Hypo je v nekaj letih postala ena pomembnejših bank v regiji (v Avstriji je bila 5. največja).

 

Visoko prevzeto tveganje je v času visoke gospodarske rasti pomenilo dobre dobičke, ki jih je Haider z veseljem uporabljal za svoje politične podvige, saj je bila provinca Koroška večinski lastnik banke. Kulterer je skrbel za denar, Haider pa za moč.

 

Maja 2007, tik pred krizo, je nemška Bayerische Landesbank kupila 50 odstotkov in eno delnico za 1,63 milijarde evrov, celoten delež pa je lahko samo dve leti in pol kasneje, v decembru 2009, prodala nazaj avstrijski državi za 1 evro.

 

Vmes je Hypo ustvarila ogromne izgube, ki bi pokopale banko čez noč, če se ne bi država odločila priskočiti na pomoč. In ta pomoč je drago stala.

 

Med decembrom 2008 in aprilom 2014 je Avstrija porabila 5,55 milijarde evrov za reševanje propadle banke:

 

-Decembra 2008 so naredili dokapitalizacijo v višini 900 milijonov evrov.

-Junija 2010 ponovna dokapitalizacija v višini 450 milijonov evrov.

-Decembra istega leta še dodatnih 200 milijonov zaradi ponovne prenizke kapitalske ustreznosti.

-Decembra 2012 se je uporabila garancija in konverzija podrejencev, ki je državo stala milijardo evrov.

-Istega meseca so povišali kapital še za dodatnih 500 milijonov evrov.

-Septembra 2013 so znova dokapitalizirali banko za 700 milijonov evrov.

-Oktobra znova za 250 milijonov.

-In še enkrat decembra za 800 milijonov.

-Nato pa še v aprilu lani za 750 milijonov evrov.

 

Evropska komisija je vse te pomoči odobrila v septembru 2013, vendar pod pogojem, da se naredi načrt, kako se bo celotno skupino razbilo na več delov z namenom, da se dobre dele proda do konca leta 2015, slabe pa likvidira. Odobrili so tudi nadaljnje pomoči v višini 5,4 milijarde evrov za kritje izgub (od katerih je bilo že uporabljenih več kot 2 milijardi) in dodatnih 3,3 milijarde za likvidnostne potrebe banke.

 

Hypo je res razpadel na tri dele – na SEE-Holding/Hypo Group Alpe Adria AG (ki vsebuje slovensko, hrvaško in druge SEE podružnice), Hypo Alpe-Adria Bank Italia S.p.A (ki vsebuje italijansko podružnico) in na Heta Asset Resolution AG (ki je oblika slabe banke, katera je namenjena za likvidacijo slabih naložb).

 

Za jugovzhodni evropski del holdinga se je celo pojavil potencialen kupec, luksemburški Al Lake S.a.r.l., vendar do prodaje zaradi zapletov ni prišlo.

 

Nova težava se je pojavila pred kratkim, ko avstrijska država ni želela odobriti nove pomoči slabi banki, ki je zaradi novih ocen kakovosti sredstev ugotovila, da letošnjega leta ne bi mogla preživeti kljub večmilijardnim rezervam. Prvotne ocene o potencialnih izgubah med 4- in 7-milijardnimi so se izkazale za prenizke, nove ocene so to vrednost potisnile med 5,1 in 8,7 milijarde. Posledično je finančni minister 1. marca sporočil, da se slabi banki ne bo več pomagalo (niti z likvidnostjo niti z dokapitalizacijami).

 

Ker bi to pomenilo padec slabe banke in ogromne izgube na strani drugih bank in investitorjev, ki so se prav zaradi državnih garancij odločile prispevati svoj delež, je avstrijski regulator vzpostavil moratorij na vse dolgove slabe banke do 31. maja 2016. Razlaga s strani regulatorja je bila, da je Heta Asset Resolution preveč vpeta v poslovanje HGAA in bi se ob padcu Hete tudi sama sesedla. Posledično bi to pomenilo splošno paniko na bančnem trgu, ogromne izgube drugih bank in novo finančno krizo, ne samo v Avstriji ampak tudi v Sloveniji in na Hrvaškem.

 

Trenutno se znova išče rešitve, tokrat, vsaj trenutno, izgleda, da ne bodo vključeni davkoplačevalci. Vendar, kot po navadi, bodo na koncu znova davkoplačevalci nosili največje breme.

 

 

Luka Gubo je vodilni kvantitativni analitik globalnega mešanega sklada FT Quant.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Pandemija ni zgolj katastrofa, ampak je tudi nova priložnost za doslej zamujene spremembe
8
09.04.2020 06:30
Koronavirus bomo lažje preživeli in tragične žrtve ne bodo povsem zastonj, če bo spopad z njim določneje pokazal na pretirane ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
9
08.04.2020 12:00
Pred nami sta dva velika praznika, ki sta oba tudi potencialno zelo rizična prav zaradi navade, da se v teh dneh zbiramo s ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Koronavirus in teorija črnega laboda
7
07.04.2020 21:30
Se bo po koncu pandemije kaj spremenilo? Bomo spoznali vrednost lokalnih trgovin in industrije, čeprav bo morda nekoliko dražja? ... Več.
Piše: Keith Miles
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,196
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,956
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,174
04/
Koronavirus in teorija črnega laboda
Keith Miles
Ogledov: 1,286
05/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,381
06/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,254
07/
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
Edvard Kadič
Ogledov: 1,390
08/
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
Bine Kordež
Ogledov: 991
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,080
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 9,019