Komentar

Vzpon in padec Hypo Alpe-Adria

Hypo Alpe-Adria Group je pred krizo zelo hitro rasla, v krizi pa spektakularno padla. Stroški za Avstrijce (in Nemce) se bližajo 10 milijardam evrov.

02.04.2015 20:24
Piše: Luka Gubo

Med decembrom 2008 in aprilom 2014 je Avstrija porabila 5,55 milijarde evrov za reševanje propadle Hypo banke. Foto: Portal Plus

Kombinacija garancij s strani province Koroške (vloga Haiderja) na dolgove, ki jih je lahko Hypo posledično najemala zelo poceni, in pripravljenost odobravanja kreditov brez dobrega upravljanja (ali preverjanja) tveganja, je pomenila zelo hitro rast bilančne vsote banke. Hypo je v nekaj letih postala ena pomembnejših bank v regiji.

Zgodba se nekako začne z zamenjavo vodstva, ko je bankir Wolfgang Kulterer v letu 1992 prevzel vajeti v svoje roke in s pomočjo pokojnega politika Jörga Haiderja uspel takrat še majhno banko prebiti v jugovzhodno evropske države. Kombinacija garancij s strani province Koroške(vloga Haiderja) na dolgove, ki jih je lahko Hypo posledično najemala zelo poceni, in pripravljenost odobravanja kreditov brez dobrega upravljanja (ali preverjanja) tveganja, je pomenila zelo hitro rast bilančne vsote banke. Hypo je v nekaj letih postala ena pomembnejših bank v regiji (v Avstriji je bila 5. največja).

 

Visoko prevzeto tveganje je v času visoke gospodarske rasti pomenilo dobre dobičke, ki jih je Haider z veseljem uporabljal za svoje politične podvige, saj je bila provinca Koroška večinski lastnik banke. Kulterer je skrbel za denar, Haider pa za moč.

 

Maja 2007, tik pred krizo, je nemška Bayerische Landesbank kupila 50 odstotkov in eno delnico za 1,63 milijarde evrov, celoten delež pa je lahko samo dve leti in pol kasneje, v decembru 2009, prodala nazaj avstrijski državi za 1 evro.

 

Vmes je Hypo ustvarila ogromne izgube, ki bi pokopale banko čez noč, če se ne bi država odločila priskočiti na pomoč. In ta pomoč je drago stala.

 

Med decembrom 2008 in aprilom 2014 je Avstrija porabila 5,55 milijarde evrov za reševanje propadle banke:

 

-Decembra 2008 so naredili dokapitalizacijo v višini 900 milijonov evrov.

-Junija 2010 ponovna dokapitalizacija v višini 450 milijonov evrov.

-Decembra istega leta še dodatnih 200 milijonov zaradi ponovne prenizke kapitalske ustreznosti.

-Decembra 2012 se je uporabila garancija in konverzija podrejencev, ki je državo stala milijardo evrov.

-Istega meseca so povišali kapital še za dodatnih 500 milijonov evrov.

-Septembra 2013 so znova dokapitalizirali banko za 700 milijonov evrov.

-Oktobra znova za 250 milijonov.

-In še enkrat decembra za 800 milijonov.

-Nato pa še v aprilu lani za 750 milijonov evrov.

 

Evropska komisija je vse te pomoči odobrila v septembru 2013, vendar pod pogojem, da se naredi načrt, kako se bo celotno skupino razbilo na več delov z namenom, da se dobre dele proda do konca leta 2015, slabe pa likvidira. Odobrili so tudi nadaljnje pomoči v višini 5,4 milijarde evrov za kritje izgub (od katerih je bilo že uporabljenih več kot 2 milijardi) in dodatnih 3,3 milijarde za likvidnostne potrebe banke.

 

Hypo je res razpadel na tri dele – na SEE-Holding/Hypo Group Alpe Adria AG (ki vsebuje slovensko, hrvaško in druge SEE podružnice), Hypo Alpe-Adria Bank Italia S.p.A (ki vsebuje italijansko podružnico) in na Heta Asset Resolution AG (ki je oblika slabe banke, katera je namenjena za likvidacijo slabih naložb).

 

Za jugovzhodni evropski del holdinga se je celo pojavil potencialen kupec, luksemburški Al Lake S.a.r.l., vendar do prodaje zaradi zapletov ni prišlo.

 

Nova težava se je pojavila pred kratkim, ko avstrijska država ni želela odobriti nove pomoči slabi banki, ki je zaradi novih ocen kakovosti sredstev ugotovila, da letošnjega leta ne bi mogla preživeti kljub večmilijardnim rezervam. Prvotne ocene o potencialnih izgubah med 4- in 7-milijardnimi so se izkazale za prenizke, nove ocene so to vrednost potisnile med 5,1 in 8,7 milijarde. Posledično je finančni minister 1. marca sporočil, da se slabi banki ne bo več pomagalo (niti z likvidnostjo niti z dokapitalizacijami).

 

Ker bi to pomenilo padec slabe banke in ogromne izgube na strani drugih bank in investitorjev, ki so se prav zaradi državnih garancij odločile prispevati svoj delež, je avstrijski regulator vzpostavil moratorij na vse dolgove slabe banke do 31. maja 2016. Razlaga s strani regulatorja je bila, da je Heta Asset Resolution preveč vpeta v poslovanje HGAA in bi se ob padcu Hete tudi sama sesedla. Posledično bi to pomenilo splošno paniko na bančnem trgu, ogromne izgube drugih bank in novo finančno krizo, ne samo v Avstriji ampak tudi v Sloveniji in na Hrvaškem.

 

Trenutno se znova išče rešitve, tokrat, vsaj trenutno, izgleda, da ne bodo vključeni davkoplačevalci. Vendar, kot po navadi, bodo na koncu znova davkoplačevalci nosili največje breme.

 

 

Luka Gubo je vodilni kvantitativni analitik globalnega mešanega sklada FT Quant.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,471
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,345
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,713
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,283
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,172
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 984
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,166
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,114
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,018
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,139