Komentar

Vzpon in padec Hypo Alpe-Adria

Hypo Alpe-Adria Group je pred krizo zelo hitro rasla, v krizi pa spektakularno padla. Stroški za Avstrijce (in Nemce) se bližajo 10 milijardam evrov.

02.04.2015 20:24
Piše: Luka Gubo

Med decembrom 2008 in aprilom 2014 je Avstrija porabila 5,55 milijarde evrov za reševanje propadle Hypo banke. Foto: Portal Plus

Kombinacija garancij s strani province Koroške (vloga Haiderja) na dolgove, ki jih je lahko Hypo posledično najemala zelo poceni, in pripravljenost odobravanja kreditov brez dobrega upravljanja (ali preverjanja) tveganja, je pomenila zelo hitro rast bilančne vsote banke. Hypo je v nekaj letih postala ena pomembnejših bank v regiji.

Zgodba se nekako začne z zamenjavo vodstva, ko je bankir Wolfgang Kulterer v letu 1992 prevzel vajeti v svoje roke in s pomočjo pokojnega politika Jörga Haiderja uspel takrat še majhno banko prebiti v jugovzhodno evropske države. Kombinacija garancij s strani province Koroške(vloga Haiderja) na dolgove, ki jih je lahko Hypo posledično najemala zelo poceni, in pripravljenost odobravanja kreditov brez dobrega upravljanja (ali preverjanja) tveganja, je pomenila zelo hitro rast bilančne vsote banke. Hypo je v nekaj letih postala ena pomembnejših bank v regiji (v Avstriji je bila 5. največja).

 

Visoko prevzeto tveganje je v času visoke gospodarske rasti pomenilo dobre dobičke, ki jih je Haider z veseljem uporabljal za svoje politične podvige, saj je bila provinca Koroška večinski lastnik banke. Kulterer je skrbel za denar, Haider pa za moč.

 

Maja 2007, tik pred krizo, je nemška Bayerische Landesbank kupila 50 odstotkov in eno delnico za 1,63 milijarde evrov, celoten delež pa je lahko samo dve leti in pol kasneje, v decembru 2009, prodala nazaj avstrijski državi za 1 evro.

 

Vmes je Hypo ustvarila ogromne izgube, ki bi pokopale banko čez noč, če se ne bi država odločila priskočiti na pomoč. In ta pomoč je drago stala.

 

Med decembrom 2008 in aprilom 2014 je Avstrija porabila 5,55 milijarde evrov za reševanje propadle banke:

 

-Decembra 2008 so naredili dokapitalizacijo v višini 900 milijonov evrov.

-Junija 2010 ponovna dokapitalizacija v višini 450 milijonov evrov.

-Decembra istega leta še dodatnih 200 milijonov zaradi ponovne prenizke kapitalske ustreznosti.

-Decembra 2012 se je uporabila garancija in konverzija podrejencev, ki je državo stala milijardo evrov.

-Istega meseca so povišali kapital še za dodatnih 500 milijonov evrov.

-Septembra 2013 so znova dokapitalizirali banko za 700 milijonov evrov.

-Oktobra znova za 250 milijonov.

-In še enkrat decembra za 800 milijonov.

-Nato pa še v aprilu lani za 750 milijonov evrov.

 

Evropska komisija je vse te pomoči odobrila v septembru 2013, vendar pod pogojem, da se naredi načrt, kako se bo celotno skupino razbilo na več delov z namenom, da se dobre dele proda do konca leta 2015, slabe pa likvidira. Odobrili so tudi nadaljnje pomoči v višini 5,4 milijarde evrov za kritje izgub (od katerih je bilo že uporabljenih več kot 2 milijardi) in dodatnih 3,3 milijarde za likvidnostne potrebe banke.

 

Hypo je res razpadel na tri dele – na SEE-Holding/Hypo Group Alpe Adria AG (ki vsebuje slovensko, hrvaško in druge SEE podružnice), Hypo Alpe-Adria Bank Italia S.p.A (ki vsebuje italijansko podružnico) in na Heta Asset Resolution AG (ki je oblika slabe banke, katera je namenjena za likvidacijo slabih naložb).

 

Za jugovzhodni evropski del holdinga se je celo pojavil potencialen kupec, luksemburški Al Lake S.a.r.l., vendar do prodaje zaradi zapletov ni prišlo.

 

Nova težava se je pojavila pred kratkim, ko avstrijska država ni želela odobriti nove pomoči slabi banki, ki je zaradi novih ocen kakovosti sredstev ugotovila, da letošnjega leta ne bi mogla preživeti kljub večmilijardnim rezervam. Prvotne ocene o potencialnih izgubah med 4- in 7-milijardnimi so se izkazale za prenizke, nove ocene so to vrednost potisnile med 5,1 in 8,7 milijarde. Posledično je finančni minister 1. marca sporočil, da se slabi banki ne bo več pomagalo (niti z likvidnostjo niti z dokapitalizacijami).

 

Ker bi to pomenilo padec slabe banke in ogromne izgube na strani drugih bank in investitorjev, ki so se prav zaradi državnih garancij odločile prispevati svoj delež, je avstrijski regulator vzpostavil moratorij na vse dolgove slabe banke do 31. maja 2016. Razlaga s strani regulatorja je bila, da je Heta Asset Resolution preveč vpeta v poslovanje HGAA in bi se ob padcu Hete tudi sama sesedla. Posledično bi to pomenilo splošno paniko na bančnem trgu, ogromne izgube drugih bank in novo finančno krizo, ne samo v Avstriji ampak tudi v Sloveniji in na Hrvaškem.

 

Trenutno se znova išče rešitve, tokrat, vsaj trenutno, izgleda, da ne bodo vključeni davkoplačevalci. Vendar, kot po navadi, bodo na koncu znova davkoplačevalci nosili največje breme.

 

 

Luka Gubo je vodilni kvantitativni analitik globalnega mešanega sklada FT Quant.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
2
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,318
02/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,264
03/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,899
04/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,277
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,472
06/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,236
07/
Operacija Ibiza: Kako je lažna Rusinja tik pred evropskimi volitvami potopila Svobodnjake in povzročila padec avstrijske vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,252
08/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 856
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,056
10/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,019