Komentar

Četrt stoletja od prvih slovenskih demokratičnih volitev: Šokantna zmaga Peterletovih krščanskih demokratov

Naj takoj na začetku poudarim, da pričujoča kolumna ne bo spis o podelitvah ali prerazdelitvah političnega zaslugarstva za demokratizacijo Slovenije koncem osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.

06.04.2015 20:30
Piše: Milan Balažic

Že 29. julija 1991 je Janša predlagal odstavitev Peterleta in njegovo zamenjavo z Bavčarjem, kar je levica z veseljem podprla. 30. decembra 1991 je Peterletova vlada postala manjšinska, nož v hrbet pa ji porine Spomenka Hribar (SDZ).

Peterletova vlada je postala manjšinska, nož v hrbet pa ji porine Spomenka Hribar (SDZ) z razvpitim pozivom "ustavite desnico!"

 

Pučnik je čez leta obžaloval, da je bil izrabljen: "Menim, da smo naredili napako, da smo šli v povezovanje izven Demosa proti Peterletu. Peterle je bil razočaran nad partnerji, ki so ga zrušili – to smo bili SDSS, Demokrati in Zeleni."

 

Slovensko demokratično zavezo (SDZ) so vodili skoraj sami bivši člani Partije (Rupel, Janša, Bavčar, Bučar, S. Hribar itd.)

 

France Bučar (SDZ) je, denimo, strogo ločeval – ne le med mesom in duhom – ampak med državljanom in kristjanom; če se kristjan politizira, to po njem nujno vodi v klerikalizem. 

 

Brez uničenja SKD bi ne bilo SDS, brez marginalizacije Peterleta bi Janša ne postal "vodja opozicije" in pozneje predsednik vlade. 

 

Lojze Peterle (1990): "Biti slovenski krščanski demokrat pomeni stopiti na plano iz vsiljenih katakomb z nelahko težo zgodovine, se odpovedati vsakršnim povračilnim dejanjem za storjene krivice, se s prešernostjo lotiti obnove in prenove slovenske družbe, skupaj z drugimi ljudmi dobre volje in čistih namenov."

Prej bo zapis o največji žrtvi tega procesa, krščanskih demokratih, ki so bili napoti tako silam komunistične kontinuitete kot tekmovalnim pomladnim strankam: prve so Stranko krščanskih demokratov (SKD) frontalno očrnile, druge so ji zadale milostni udarec v hrbet. A ne prehitevajmo: preden so nastale stranke, se je moral postopno izoblikovati civilno-družbeni teren za slovensko demokratizacijo. Tega so od začetka osemdesetih pripravljale alternativna kultura (punk), nova družbena gibanja, režimsko-opozicijska Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS), disidentska Nova revija (še posebej 57. številka) in socialno-liberalna frakcija znotraj same vladajoče Partije (Zveze komunistov). 

 

S pospeškom afere JBTZ se ti tokovi usmerjajo k oblikovanju novih političnih strank, kjer prvenstvu bolj sindikalistično usmerjene Slovenske kmečke zveze (SKZ) sledi prva prava opozicijska stranka – Slovenska demokratična zveza (SDZ), matica poznejše koalicije Demos. Zaradi teh številnih virov demokratizacije je slovenska demokratična revolucija v letih 1986-1991 avtentična in se razlikuje od vseh ostalih vzhodnoevropskih zgodb. Odlikuje jo prav postopnost, kompromisnost in stabilnost prehoda v demokracijo brez množičnega in nasilnega izražanja ljudskega nezadovoljstva. Navkljub visoki stopnji konfliktnosti bo sinergija treh političnih blokov – Demosa (osamosvajanje), ZSMS (demokratizacija) in Partije (načelna institucionalna zaščita pred represivnimi posegi iz Beograda, a ne vedno) – na koncu procesa rezultirala v samostojni slovenski državi kot demokratičnem, ne pa nacionalističnem projektu.

 

Kot rečeno, je SKD nastala med zadnjimi: sindikalistične ambicije Ivana Omana režima niso pretirano vznemirjale, Socialdemokratska zveza (predhodnica SDS) Tomšiča in Pučnika se je deklarirala za levico, SDZ pa so vodili skoraj sami bivši člani Partije (Rupel, Janša, Bavčar, Bučar, S. Hribar itd.). Predhodnica SKD – Slovensko krščansko socialno gibanje (SKSG) – je bila ustanovljena 10. marca 1989. Že takoj na začetku je naletela na partijski poseg: ker je vodja gibanja Peter Kovačič-Peršin menil, da se je "treba držati dogovora z uradno politiko Zveze komunistov", po katerem naj gibanje deluje le na socialnem, "ne pa na političnem področju v parlamentarnem boju za oblast", je SKSG moral prevzeti Lojze Peterle in ga preoblikovati v stranko. Temu preoblikovanju so nasprotovali celo kolegi iz Demosa: France Bučar (SDZ) je, denimo, strogo ločeval – ne le med mesom in duhom – ampak med državljanom in kristjanom; če se kristjan politizira, to po njem nujno vodi v klerikalizem.

 

Kljub napadom s strani režimskih strank in odporu v samem Demosu se v Cankarjevem domu v Ljubljani 27. januarja 1990 odvija prvi kongres krščanskih demokratov. Peterle v svojem govoru izpostavi široko platformo SKD: "Biti slovenski krščanski demokrat pomeni stopiti na plano iz vsiljenih katakomb z nelahko težo zgodovine, se odpovedati vsakršnim povračilnim dejanjem za storjene krivice, se s prešernostjo lotiti obnove in prenove slovenske družbe, skupaj z drugimi ljudmi dobre volje in čistih namenov." Kongres je za takratne razmere sprejel presenetljivo liberalen gospodarski program, ki temelji na privatizaciji (50 % družbenega kapitala naj dobijo delavci in občani), tujih vlaganjih, razbremenitvi gospodarstva, nižjih davkih, novih delovnih mestih in polnem delovanju tržnega sistema. Takšen program je dal stranki novega zamaha, tako da je Peterle v svoji predstavitvi stranke na TV upravičeno sporočil volivcem: "Gospe in gospodje, nas razganja. Slovenske pomladi se ne da več ustaviti. Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost." Slovensko javnost, navajeno komunistične politične latovščine, je njegov neposredni nagovor zadel kot strela z jasnega. 

 

Na cvetno nedeljo, 8. aprila 1990, so si slovenski volivci res vzeli prihodnost. Zmagala je koalicija Demos, čeprav so volitve potekale v skladu s kompromisno formulo, po kateri parlament še vedno sestavljajo trije zbori. Kljub temu, da so bila volilna pravila torej pisana na kožo komunistom, je Demos dosegel večino v dveh zborih, zbor združenega dela pa je ostal pod Kučanovim nadzorom in je lahko kadarkoli bojkotiral spremembe. Zmaga Demosa je bila pričakovana, nihče pa ni pričakoval, da bo znotraj strank te koalicije zmagala SKD. Čeprav so bili posamično od krščanskih demokratov močnejši bivši komunisti in liberalni mladinci, je bila koalicija Demos večinska zmagovalka, po dogovoru pa je zmagovalni stranki v koaliciji pripadla pravica mandatarstva. To je bil šok ne le za odhajajoči režim, morda je bil veliko večji za SDZ, ki si je v Demosu lastila osrednjo vlogo. Da ne bi simbolika krščanskega demokrata na čelu vlade umetno spodbujala že tako vroče ideološke polarizacije, je Peterle mandatarstvo ponudil predsedniku Demosa Pučniku. Ker pa je ta s Kučanom izgubil bitko za predsednika slovenskega predsedstva, je ponudbo – tudi po nasvetu SDZ - odklonil.

 

Peterletu ni preostalo drugega, kot da sam prevzame mandatarstvo v razmerah, ko je bila partija še vseprisotna, z rožljanjem orožja pa se je oglašala Jugoslovanska ljudska armada (JLA). Ta je v medvladju začela pobirati orožje slovenski Teritorialni obrambi (TO), Kučanov odziv na to pa je bil medel in prepozen. Ko se je končno odzval, je bila večina orožja že pobrana. Do zapleta je prišlo tudi pri podelitvi mandatarstva, saj Peterle ni želel pred svojim imenovanjem razkriti imena ministrov. Kučan je hotel slednje izsiliti, da bi zavrnil Janšo kot kandidata za obrambnega ministra, vendar se je Peterle postavil zanj in – po preizkušnji moči uspel. Sodelovanje v vladi je ponudil tudi ZSMS-LS, vendar je bil njen predsednik Jožef Školč preveč izsiljevalski in je zase zahteval vse – ali nič. Navkljub vsemu temu je Peterletova vlada v parlamentu 17. maja 1990 izvoljena z veliko večino: 186 od 240 glasov (77,5 %). S takšno večino ni bila nikoli več izvoljena nobena slovenska vlada. Še več, ker je nameraval delovati povezovalno, je Peterle v vlado povabil kar osem ministrov, ki niso bili člani katere od strank Demosa, od katerih so bili trije komunisti. 

 

V svojem nastopnem govoru je Peterle napovedal, da je ključni cilj njegove vlade slovenska suverenost: "Temelj moje odločitve za sprejetje mandata je prepričanje, da moramo in smo sposobni stopiti v družbo suverenih narodov Evrope, katere del smo po geografiji, zgodovini in kulturi. Zavzemamo se za konfederativno ureditev Jugoslavije na podlagi svobodno izražene politične volje narodov v njej. Morebitni neuspeh pogajanj za konfederacijo bi zahteval pridobitev suverenosti Slovenije z osamosvojitvijo." Na tem projektu je Peterle skušal povezati vse politične sile, zato lustracija ni potrebna. Ponavljal je, da noče za vsako ceno menjavati ljudi, ker da je bila ena revolucija dovolj. Svojo demokratično izvoljeno vlado je razumel kot odprt podij za sprejemanje odločitev in pomoč državljanom. Takoj po imenovanju vlade je za vse državljane odprl svoj telefon, da se je lahko vsakdo z njim neposredno pogovoril (!). Seje vlade je v prizadevanju za transparentnost dela vlade odprl za medije (!). Takoj je napovedal, da bo Služba državne varnosti (SDV) izgubila značaj tajne politične policije, iz sejne sobe vlade pa je lastnoročno odnesel Titovo sliko, češ – dobe jugoslovanskega diktatorja in njegovih naslednikov je za vselej konec (!). 

 

Demokrati (SDZ), ki so si opomogli od prvega šoka, so kmalu začeli v Demosu ustvarjati razpoke, ki so jih mediji tolmačili kot spor med liberalnim in konservativnim delom Demosa. Glavno jabolko spora je bila privatizacija (naj še kdo reče, da se zgodovina ne ponavlja): Mencinger je z levim krilom Demosa zagovarjal menedžersko privatizacijo rdečih direktorjev, Peterle pa je podpiral Sachsov model razdelitvene privatizacije. Prav to vprašanje bo povzročilo razpad Demosa, ki ga je takoj po zmagoviti osamosvojitveni vojni začel Janša. Že 29. julija 1991 je predlagal odstavitev Peterleta in njegovo zamenjavo z Bavčarjem, kar je levica z veseljem podprla. Tovrstni pritiski razcepljene SDZ so se stopnjevali in dosegli vrhunec konec leta 1991, ko 30. decembra koalicija Demos dokončno razpade. Peterletova vlada je postala manjšinska, nož v hrbet pa ji porine Spomenka Hribar (SDZ) z razvpitim pozivom "ustavite desnico!". Vlada je dejansko padla 22. aprila 1992 – ne zaradi svoje neuspešnosti, ampak zaradi uspeha: operativno je izpeljala osamosvajanje, dosegla mednarodno priznanje, izvedla prve reforme, uvedla tolar in zasukala gospodarske trende navzgor. To je bilo za Kučanove sile kontinuitete – skupaj z delom SDZ – preveč in Pučnik je čez leta obžaloval, da je bil izrabljen: "Menim, da smo naredili napako, da smo šli v povezovanje izven Demosa proti Peterletu. Peterle je bil razočaran nad partnerji, ki so ga zrušili – to smo bili SDSS, Demokrati in Zeleni."

 

To dogajanje pred četrt stoletja ima svoje logično nadaljevanje. Da bi uravnotežila vlado v korist celotne Slovenije, SKD vstopi v drugo Drnovškovo vlado. Od česar je imela dobrobit država, od tega so krščanski demokrati plačali visoko ceno: prav to je namreč čas, ko na račun SKD Janša kot "žrtev Depale vasi" pridobiva in iz obrobne strančice SDSS zraste nova velika opozicijska stranka. S tem Slovenija izgubi klasično konservativno-liberalno desno sredino, tranzicijska levica v LDS pa dobi svojega enojajčnega desnega tranzicijskega dvojčka v SDS. V novonastalih razmerah si krščanski demokrati prizadevajo za skupen nastop desne sredine, za oblikovanje močne stranke krščansko-ljudske usmeritve, od koder izvira tudi povsem neorganska in ponesrečena združitev s SLS. Brez uničenja SKD bi ne bilo SDS, brez marginalizacije Peterleta bi Janša ne postal "vodja opozicije" in pozneje predsednik vlade. 

 

Vse povedano ima svoj nauk tudi za naslednico SKD, današnje krščanske demokrate v Novi Sloveniji (NSi). NSi se je ukoreninila na avtonomni poziciji sodobne desno-sredinske konservativno-liberalne stranke, ki ji do novega zaleta manjka le še korak - množičnost. Po vzoru na veliko sestrsko CDU/CSU mora prav po Peterletovo (iz leta 1990) vzpostaviti široko platformo krščansko-demokratsko in liberalno razmišljujočih ljudi. Omenjena kombinacija na ravni očeta konservativizma Edmunda Burka ("to preserve and to reform") združuje premišljeno zadržanost in pretehtano izvajanje reform – reformirati pa je mogoče vse, razen desetih božjih zapovedi. Takšen koncept velja v NSi šele uveljaviti, v nasprotnem ta stranka ostaja brezperspektivno zavezana preozki volilni bazi. Odpreti se široki platformi z verodostojnimi nosilci je vsa razlika med majhno in veliko stranko, med staro in Novo Slovenijo, med drobtinčarstvom in resno etično-politično alternativo korumpirani levici in nedelavni Cerarjevi vladi. Vprašajte Peterleta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,242
02/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,264
03/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,505
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,629
05/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,660
06/
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,374
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,134
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,403
09/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,234
10/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,442