Komentar

Četrt stoletja od prvih slovenskih demokratičnih volitev: Šokantna zmaga Peterletovih krščanskih demokratov

Naj takoj na začetku poudarim, da pričujoča kolumna ne bo spis o podelitvah ali prerazdelitvah političnega zaslugarstva za demokratizacijo Slovenije koncem osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.

06.04.2015 20:30
Piše: Milan Balažic

Že 29. julija 1991 je Janša predlagal odstavitev Peterleta in njegovo zamenjavo z Bavčarjem, kar je levica z veseljem podprla. 30. decembra 1991 je Peterletova vlada postala manjšinska, nož v hrbet pa ji porine Spomenka Hribar (SDZ).

Peterletova vlada je postala manjšinska, nož v hrbet pa ji porine Spomenka Hribar (SDZ) z razvpitim pozivom "ustavite desnico!"

 

Pučnik je čez leta obžaloval, da je bil izrabljen: "Menim, da smo naredili napako, da smo šli v povezovanje izven Demosa proti Peterletu. Peterle je bil razočaran nad partnerji, ki so ga zrušili – to smo bili SDSS, Demokrati in Zeleni."

 

Slovensko demokratično zavezo (SDZ) so vodili skoraj sami bivši člani Partije (Rupel, Janša, Bavčar, Bučar, S. Hribar itd.)

 

France Bučar (SDZ) je, denimo, strogo ločeval – ne le med mesom in duhom – ampak med državljanom in kristjanom; če se kristjan politizira, to po njem nujno vodi v klerikalizem. 

 

Brez uničenja SKD bi ne bilo SDS, brez marginalizacije Peterleta bi Janša ne postal "vodja opozicije" in pozneje predsednik vlade. 

 

Lojze Peterle (1990): "Biti slovenski krščanski demokrat pomeni stopiti na plano iz vsiljenih katakomb z nelahko težo zgodovine, se odpovedati vsakršnim povračilnim dejanjem za storjene krivice, se s prešernostjo lotiti obnove in prenove slovenske družbe, skupaj z drugimi ljudmi dobre volje in čistih namenov."

Prej bo zapis o največji žrtvi tega procesa, krščanskih demokratih, ki so bili napoti tako silam komunistične kontinuitete kot tekmovalnim pomladnim strankam: prve so Stranko krščanskih demokratov (SKD) frontalno očrnile, druge so ji zadale milostni udarec v hrbet. A ne prehitevajmo: preden so nastale stranke, se je moral postopno izoblikovati civilno-družbeni teren za slovensko demokratizacijo. Tega so od začetka osemdesetih pripravljale alternativna kultura (punk), nova družbena gibanja, režimsko-opozicijska Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS), disidentska Nova revija (še posebej 57. številka) in socialno-liberalna frakcija znotraj same vladajoče Partije (Zveze komunistov). 

 

S pospeškom afere JBTZ se ti tokovi usmerjajo k oblikovanju novih političnih strank, kjer prvenstvu bolj sindikalistično usmerjene Slovenske kmečke zveze (SKZ) sledi prva prava opozicijska stranka – Slovenska demokratična zveza (SDZ), matica poznejše koalicije Demos. Zaradi teh številnih virov demokratizacije je slovenska demokratična revolucija v letih 1986-1991 avtentična in se razlikuje od vseh ostalih vzhodnoevropskih zgodb. Odlikuje jo prav postopnost, kompromisnost in stabilnost prehoda v demokracijo brez množičnega in nasilnega izražanja ljudskega nezadovoljstva. Navkljub visoki stopnji konfliktnosti bo sinergija treh političnih blokov – Demosa (osamosvajanje), ZSMS (demokratizacija) in Partije (načelna institucionalna zaščita pred represivnimi posegi iz Beograda, a ne vedno) – na koncu procesa rezultirala v samostojni slovenski državi kot demokratičnem, ne pa nacionalističnem projektu.

 

Kot rečeno, je SKD nastala med zadnjimi: sindikalistične ambicije Ivana Omana režima niso pretirano vznemirjale, Socialdemokratska zveza (predhodnica SDS) Tomšiča in Pučnika se je deklarirala za levico, SDZ pa so vodili skoraj sami bivši člani Partije (Rupel, Janša, Bavčar, Bučar, S. Hribar itd.). Predhodnica SKD – Slovensko krščansko socialno gibanje (SKSG) – je bila ustanovljena 10. marca 1989. Že takoj na začetku je naletela na partijski poseg: ker je vodja gibanja Peter Kovačič-Peršin menil, da se je "treba držati dogovora z uradno politiko Zveze komunistov", po katerem naj gibanje deluje le na socialnem, "ne pa na političnem področju v parlamentarnem boju za oblast", je SKSG moral prevzeti Lojze Peterle in ga preoblikovati v stranko. Temu preoblikovanju so nasprotovali celo kolegi iz Demosa: France Bučar (SDZ) je, denimo, strogo ločeval – ne le med mesom in duhom – ampak med državljanom in kristjanom; če se kristjan politizira, to po njem nujno vodi v klerikalizem.

 

Kljub napadom s strani režimskih strank in odporu v samem Demosu se v Cankarjevem domu v Ljubljani 27. januarja 1990 odvija prvi kongres krščanskih demokratov. Peterle v svojem govoru izpostavi široko platformo SKD: "Biti slovenski krščanski demokrat pomeni stopiti na plano iz vsiljenih katakomb z nelahko težo zgodovine, se odpovedati vsakršnim povračilnim dejanjem za storjene krivice, se s prešernostjo lotiti obnove in prenove slovenske družbe, skupaj z drugimi ljudmi dobre volje in čistih namenov." Kongres je za takratne razmere sprejel presenetljivo liberalen gospodarski program, ki temelji na privatizaciji (50 % družbenega kapitala naj dobijo delavci in občani), tujih vlaganjih, razbremenitvi gospodarstva, nižjih davkih, novih delovnih mestih in polnem delovanju tržnega sistema. Takšen program je dal stranki novega zamaha, tako da je Peterle v svoji predstavitvi stranke na TV upravičeno sporočil volivcem: "Gospe in gospodje, nas razganja. Slovenske pomladi se ne da več ustaviti. Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost." Slovensko javnost, navajeno komunistične politične latovščine, je njegov neposredni nagovor zadel kot strela z jasnega. 

 

Na cvetno nedeljo, 8. aprila 1990, so si slovenski volivci res vzeli prihodnost. Zmagala je koalicija Demos, čeprav so volitve potekale v skladu s kompromisno formulo, po kateri parlament še vedno sestavljajo trije zbori. Kljub temu, da so bila volilna pravila torej pisana na kožo komunistom, je Demos dosegel večino v dveh zborih, zbor združenega dela pa je ostal pod Kučanovim nadzorom in je lahko kadarkoli bojkotiral spremembe. Zmaga Demosa je bila pričakovana, nihče pa ni pričakoval, da bo znotraj strank te koalicije zmagala SKD. Čeprav so bili posamično od krščanskih demokratov močnejši bivši komunisti in liberalni mladinci, je bila koalicija Demos večinska zmagovalka, po dogovoru pa je zmagovalni stranki v koaliciji pripadla pravica mandatarstva. To je bil šok ne le za odhajajoči režim, morda je bil veliko večji za SDZ, ki si je v Demosu lastila osrednjo vlogo. Da ne bi simbolika krščanskega demokrata na čelu vlade umetno spodbujala že tako vroče ideološke polarizacije, je Peterle mandatarstvo ponudil predsedniku Demosa Pučniku. Ker pa je ta s Kučanom izgubil bitko za predsednika slovenskega predsedstva, je ponudbo – tudi po nasvetu SDZ - odklonil.

 

Peterletu ni preostalo drugega, kot da sam prevzame mandatarstvo v razmerah, ko je bila partija še vseprisotna, z rožljanjem orožja pa se je oglašala Jugoslovanska ljudska armada (JLA). Ta je v medvladju začela pobirati orožje slovenski Teritorialni obrambi (TO), Kučanov odziv na to pa je bil medel in prepozen. Ko se je končno odzval, je bila večina orožja že pobrana. Do zapleta je prišlo tudi pri podelitvi mandatarstva, saj Peterle ni želel pred svojim imenovanjem razkriti imena ministrov. Kučan je hotel slednje izsiliti, da bi zavrnil Janšo kot kandidata za obrambnega ministra, vendar se je Peterle postavil zanj in – po preizkušnji moči uspel. Sodelovanje v vladi je ponudil tudi ZSMS-LS, vendar je bil njen predsednik Jožef Školč preveč izsiljevalski in je zase zahteval vse – ali nič. Navkljub vsemu temu je Peterletova vlada v parlamentu 17. maja 1990 izvoljena z veliko večino: 186 od 240 glasov (77,5 %). S takšno večino ni bila nikoli več izvoljena nobena slovenska vlada. Še več, ker je nameraval delovati povezovalno, je Peterle v vlado povabil kar osem ministrov, ki niso bili člani katere od strank Demosa, od katerih so bili trije komunisti. 

 

V svojem nastopnem govoru je Peterle napovedal, da je ključni cilj njegove vlade slovenska suverenost: "Temelj moje odločitve za sprejetje mandata je prepričanje, da moramo in smo sposobni stopiti v družbo suverenih narodov Evrope, katere del smo po geografiji, zgodovini in kulturi. Zavzemamo se za konfederativno ureditev Jugoslavije na podlagi svobodno izražene politične volje narodov v njej. Morebitni neuspeh pogajanj za konfederacijo bi zahteval pridobitev suverenosti Slovenije z osamosvojitvijo." Na tem projektu je Peterle skušal povezati vse politične sile, zato lustracija ni potrebna. Ponavljal je, da noče za vsako ceno menjavati ljudi, ker da je bila ena revolucija dovolj. Svojo demokratično izvoljeno vlado je razumel kot odprt podij za sprejemanje odločitev in pomoč državljanom. Takoj po imenovanju vlade je za vse državljane odprl svoj telefon, da se je lahko vsakdo z njim neposredno pogovoril (!). Seje vlade je v prizadevanju za transparentnost dela vlade odprl za medije (!). Takoj je napovedal, da bo Služba državne varnosti (SDV) izgubila značaj tajne politične policije, iz sejne sobe vlade pa je lastnoročno odnesel Titovo sliko, češ – dobe jugoslovanskega diktatorja in njegovih naslednikov je za vselej konec (!). 

 

Demokrati (SDZ), ki so si opomogli od prvega šoka, so kmalu začeli v Demosu ustvarjati razpoke, ki so jih mediji tolmačili kot spor med liberalnim in konservativnim delom Demosa. Glavno jabolko spora je bila privatizacija (naj še kdo reče, da se zgodovina ne ponavlja): Mencinger je z levim krilom Demosa zagovarjal menedžersko privatizacijo rdečih direktorjev, Peterle pa je podpiral Sachsov model razdelitvene privatizacije. Prav to vprašanje bo povzročilo razpad Demosa, ki ga je takoj po zmagoviti osamosvojitveni vojni začel Janša. Že 29. julija 1991 je predlagal odstavitev Peterleta in njegovo zamenjavo z Bavčarjem, kar je levica z veseljem podprla. Tovrstni pritiski razcepljene SDZ so se stopnjevali in dosegli vrhunec konec leta 1991, ko 30. decembra koalicija Demos dokončno razpade. Peterletova vlada je postala manjšinska, nož v hrbet pa ji porine Spomenka Hribar (SDZ) z razvpitim pozivom "ustavite desnico!". Vlada je dejansko padla 22. aprila 1992 – ne zaradi svoje neuspešnosti, ampak zaradi uspeha: operativno je izpeljala osamosvajanje, dosegla mednarodno priznanje, izvedla prve reforme, uvedla tolar in zasukala gospodarske trende navzgor. To je bilo za Kučanove sile kontinuitete – skupaj z delom SDZ – preveč in Pučnik je čez leta obžaloval, da je bil izrabljen: "Menim, da smo naredili napako, da smo šli v povezovanje izven Demosa proti Peterletu. Peterle je bil razočaran nad partnerji, ki so ga zrušili – to smo bili SDSS, Demokrati in Zeleni."

 

To dogajanje pred četrt stoletja ima svoje logično nadaljevanje. Da bi uravnotežila vlado v korist celotne Slovenije, SKD vstopi v drugo Drnovškovo vlado. Od česar je imela dobrobit država, od tega so krščanski demokrati plačali visoko ceno: prav to je namreč čas, ko na račun SKD Janša kot "žrtev Depale vasi" pridobiva in iz obrobne strančice SDSS zraste nova velika opozicijska stranka. S tem Slovenija izgubi klasično konservativno-liberalno desno sredino, tranzicijska levica v LDS pa dobi svojega enojajčnega desnega tranzicijskega dvojčka v SDS. V novonastalih razmerah si krščanski demokrati prizadevajo za skupen nastop desne sredine, za oblikovanje močne stranke krščansko-ljudske usmeritve, od koder izvira tudi povsem neorganska in ponesrečena združitev s SLS. Brez uničenja SKD bi ne bilo SDS, brez marginalizacije Peterleta bi Janša ne postal "vodja opozicije" in pozneje predsednik vlade. 

 

Vse povedano ima svoj nauk tudi za naslednico SKD, današnje krščanske demokrate v Novi Sloveniji (NSi). NSi se je ukoreninila na avtonomni poziciji sodobne desno-sredinske konservativno-liberalne stranke, ki ji do novega zaleta manjka le še korak - množičnost. Po vzoru na veliko sestrsko CDU/CSU mora prav po Peterletovo (iz leta 1990) vzpostaviti široko platformo krščansko-demokratsko in liberalno razmišljujočih ljudi. Omenjena kombinacija na ravni očeta konservativizma Edmunda Burka ("to preserve and to reform") združuje premišljeno zadržanost in pretehtano izvajanje reform – reformirati pa je mogoče vse, razen desetih božjih zapovedi. Takšen koncept velja v NSi šele uveljaviti, v nasprotnem ta stranka ostaja brezperspektivno zavezana preozki volilni bazi. Odpreti se široki platformi z verodostojnimi nosilci je vsa razlika med majhno in veliko stranko, med staro in Novo Slovenijo, med drobtinčarstvom in resno etično-politično alternativo korumpirani levici in nedelavni Cerarjevi vladi. Vprašajte Peterleta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
6
08.04.2020 12:00
Pred nami sta dva velika praznika, ki sta oba tudi potencialno zelo rizična prav zaradi navade, da se v teh dneh zbiramo s ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Koronavirus in teorija črnega laboda
4
07.04.2020 21:30
Se bo po koncu pandemije kaj spremenilo? Bomo spoznali vrednost lokalnih trgovin in industrije, čeprav bo morda nekoliko dražja? ... Več.
Piše: Keith Miles
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,132
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,902
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,140
04/
Koronavirus in teorija črnega laboda
Keith Miles
Ogledov: 1,153
05/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,317
06/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,909
07/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,220
08/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,059
09/
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
Bine Kordež
Ogledov: 921
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,934