Komentar

Četrt stoletja od prvih slovenskih demokratičnih volitev: Šokantna zmaga Peterletovih krščanskih demokratov

Naj takoj na začetku poudarim, da pričujoča kolumna ne bo spis o podelitvah ali prerazdelitvah političnega zaslugarstva za demokratizacijo Slovenije koncem osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.

06.04.2015 20:30
Piše: Milan Balažic

Že 29. julija 1991 je Janša predlagal odstavitev Peterleta in njegovo zamenjavo z Bavčarjem, kar je levica z veseljem podprla. 30. decembra 1991 je Peterletova vlada postala manjšinska, nož v hrbet pa ji porine Spomenka Hribar (SDZ).

Peterletova vlada je postala manjšinska, nož v hrbet pa ji porine Spomenka Hribar (SDZ) z razvpitim pozivom "ustavite desnico!"

 

Pučnik je čez leta obžaloval, da je bil izrabljen: "Menim, da smo naredili napako, da smo šli v povezovanje izven Demosa proti Peterletu. Peterle je bil razočaran nad partnerji, ki so ga zrušili – to smo bili SDSS, Demokrati in Zeleni."

 

Slovensko demokratično zavezo (SDZ) so vodili skoraj sami bivši člani Partije (Rupel, Janša, Bavčar, Bučar, S. Hribar itd.)

 

France Bučar (SDZ) je, denimo, strogo ločeval – ne le med mesom in duhom – ampak med državljanom in kristjanom; če se kristjan politizira, to po njem nujno vodi v klerikalizem. 

 

Brez uničenja SKD bi ne bilo SDS, brez marginalizacije Peterleta bi Janša ne postal "vodja opozicije" in pozneje predsednik vlade. 

 

Lojze Peterle (1990): "Biti slovenski krščanski demokrat pomeni stopiti na plano iz vsiljenih katakomb z nelahko težo zgodovine, se odpovedati vsakršnim povračilnim dejanjem za storjene krivice, se s prešernostjo lotiti obnove in prenove slovenske družbe, skupaj z drugimi ljudmi dobre volje in čistih namenov."

Prej bo zapis o največji žrtvi tega procesa, krščanskih demokratih, ki so bili napoti tako silam komunistične kontinuitete kot tekmovalnim pomladnim strankam: prve so Stranko krščanskih demokratov (SKD) frontalno očrnile, druge so ji zadale milostni udarec v hrbet. A ne prehitevajmo: preden so nastale stranke, se je moral postopno izoblikovati civilno-družbeni teren za slovensko demokratizacijo. Tega so od začetka osemdesetih pripravljale alternativna kultura (punk), nova družbena gibanja, režimsko-opozicijska Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS), disidentska Nova revija (še posebej 57. številka) in socialno-liberalna frakcija znotraj same vladajoče Partije (Zveze komunistov). 

 

S pospeškom afere JBTZ se ti tokovi usmerjajo k oblikovanju novih političnih strank, kjer prvenstvu bolj sindikalistično usmerjene Slovenske kmečke zveze (SKZ) sledi prva prava opozicijska stranka – Slovenska demokratična zveza (SDZ), matica poznejše koalicije Demos. Zaradi teh številnih virov demokratizacije je slovenska demokratična revolucija v letih 1986-1991 avtentična in se razlikuje od vseh ostalih vzhodnoevropskih zgodb. Odlikuje jo prav postopnost, kompromisnost in stabilnost prehoda v demokracijo brez množičnega in nasilnega izražanja ljudskega nezadovoljstva. Navkljub visoki stopnji konfliktnosti bo sinergija treh političnih blokov – Demosa (osamosvajanje), ZSMS (demokratizacija) in Partije (načelna institucionalna zaščita pred represivnimi posegi iz Beograda, a ne vedno) – na koncu procesa rezultirala v samostojni slovenski državi kot demokratičnem, ne pa nacionalističnem projektu.

 

Kot rečeno, je SKD nastala med zadnjimi: sindikalistične ambicije Ivana Omana režima niso pretirano vznemirjale, Socialdemokratska zveza (predhodnica SDS) Tomšiča in Pučnika se je deklarirala za levico, SDZ pa so vodili skoraj sami bivši člani Partije (Rupel, Janša, Bavčar, Bučar, S. Hribar itd.). Predhodnica SKD – Slovensko krščansko socialno gibanje (SKSG) – je bila ustanovljena 10. marca 1989. Že takoj na začetku je naletela na partijski poseg: ker je vodja gibanja Peter Kovačič-Peršin menil, da se je "treba držati dogovora z uradno politiko Zveze komunistov", po katerem naj gibanje deluje le na socialnem, "ne pa na političnem področju v parlamentarnem boju za oblast", je SKSG moral prevzeti Lojze Peterle in ga preoblikovati v stranko. Temu preoblikovanju so nasprotovali celo kolegi iz Demosa: France Bučar (SDZ) je, denimo, strogo ločeval – ne le med mesom in duhom – ampak med državljanom in kristjanom; če se kristjan politizira, to po njem nujno vodi v klerikalizem.

 

Kljub napadom s strani režimskih strank in odporu v samem Demosu se v Cankarjevem domu v Ljubljani 27. januarja 1990 odvija prvi kongres krščanskih demokratov. Peterle v svojem govoru izpostavi široko platformo SKD: "Biti slovenski krščanski demokrat pomeni stopiti na plano iz vsiljenih katakomb z nelahko težo zgodovine, se odpovedati vsakršnim povračilnim dejanjem za storjene krivice, se s prešernostjo lotiti obnove in prenove slovenske družbe, skupaj z drugimi ljudmi dobre volje in čistih namenov." Kongres je za takratne razmere sprejel presenetljivo liberalen gospodarski program, ki temelji na privatizaciji (50 % družbenega kapitala naj dobijo delavci in občani), tujih vlaganjih, razbremenitvi gospodarstva, nižjih davkih, novih delovnih mestih in polnem delovanju tržnega sistema. Takšen program je dal stranki novega zamaha, tako da je Peterle v svoji predstavitvi stranke na TV upravičeno sporočil volivcem: "Gospe in gospodje, nas razganja. Slovenske pomladi se ne da več ustaviti. Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost." Slovensko javnost, navajeno komunistične politične latovščine, je njegov neposredni nagovor zadel kot strela z jasnega. 

 

Na cvetno nedeljo, 8. aprila 1990, so si slovenski volivci res vzeli prihodnost. Zmagala je koalicija Demos, čeprav so volitve potekale v skladu s kompromisno formulo, po kateri parlament še vedno sestavljajo trije zbori. Kljub temu, da so bila volilna pravila torej pisana na kožo komunistom, je Demos dosegel večino v dveh zborih, zbor združenega dela pa je ostal pod Kučanovim nadzorom in je lahko kadarkoli bojkotiral spremembe. Zmaga Demosa je bila pričakovana, nihče pa ni pričakoval, da bo znotraj strank te koalicije zmagala SKD. Čeprav so bili posamično od krščanskih demokratov močnejši bivši komunisti in liberalni mladinci, je bila koalicija Demos večinska zmagovalka, po dogovoru pa je zmagovalni stranki v koaliciji pripadla pravica mandatarstva. To je bil šok ne le za odhajajoči režim, morda je bil veliko večji za SDZ, ki si je v Demosu lastila osrednjo vlogo. Da ne bi simbolika krščanskega demokrata na čelu vlade umetno spodbujala že tako vroče ideološke polarizacije, je Peterle mandatarstvo ponudil predsedniku Demosa Pučniku. Ker pa je ta s Kučanom izgubil bitko za predsednika slovenskega predsedstva, je ponudbo – tudi po nasvetu SDZ - odklonil.

 

Peterletu ni preostalo drugega, kot da sam prevzame mandatarstvo v razmerah, ko je bila partija še vseprisotna, z rožljanjem orožja pa se je oglašala Jugoslovanska ljudska armada (JLA). Ta je v medvladju začela pobirati orožje slovenski Teritorialni obrambi (TO), Kučanov odziv na to pa je bil medel in prepozen. Ko se je končno odzval, je bila večina orožja že pobrana. Do zapleta je prišlo tudi pri podelitvi mandatarstva, saj Peterle ni želel pred svojim imenovanjem razkriti imena ministrov. Kučan je hotel slednje izsiliti, da bi zavrnil Janšo kot kandidata za obrambnega ministra, vendar se je Peterle postavil zanj in – po preizkušnji moči uspel. Sodelovanje v vladi je ponudil tudi ZSMS-LS, vendar je bil njen predsednik Jožef Školč preveč izsiljevalski in je zase zahteval vse – ali nič. Navkljub vsemu temu je Peterletova vlada v parlamentu 17. maja 1990 izvoljena z veliko večino: 186 od 240 glasov (77,5 %). S takšno večino ni bila nikoli več izvoljena nobena slovenska vlada. Še več, ker je nameraval delovati povezovalno, je Peterle v vlado povabil kar osem ministrov, ki niso bili člani katere od strank Demosa, od katerih so bili trije komunisti. 

 

V svojem nastopnem govoru je Peterle napovedal, da je ključni cilj njegove vlade slovenska suverenost: "Temelj moje odločitve za sprejetje mandata je prepričanje, da moramo in smo sposobni stopiti v družbo suverenih narodov Evrope, katere del smo po geografiji, zgodovini in kulturi. Zavzemamo se za konfederativno ureditev Jugoslavije na podlagi svobodno izražene politične volje narodov v njej. Morebitni neuspeh pogajanj za konfederacijo bi zahteval pridobitev suverenosti Slovenije z osamosvojitvijo." Na tem projektu je Peterle skušal povezati vse politične sile, zato lustracija ni potrebna. Ponavljal je, da noče za vsako ceno menjavati ljudi, ker da je bila ena revolucija dovolj. Svojo demokratično izvoljeno vlado je razumel kot odprt podij za sprejemanje odločitev in pomoč državljanom. Takoj po imenovanju vlade je za vse državljane odprl svoj telefon, da se je lahko vsakdo z njim neposredno pogovoril (!). Seje vlade je v prizadevanju za transparentnost dela vlade odprl za medije (!). Takoj je napovedal, da bo Služba državne varnosti (SDV) izgubila značaj tajne politične policije, iz sejne sobe vlade pa je lastnoročno odnesel Titovo sliko, češ – dobe jugoslovanskega diktatorja in njegovih naslednikov je za vselej konec (!). 

 

Demokrati (SDZ), ki so si opomogli od prvega šoka, so kmalu začeli v Demosu ustvarjati razpoke, ki so jih mediji tolmačili kot spor med liberalnim in konservativnim delom Demosa. Glavno jabolko spora je bila privatizacija (naj še kdo reče, da se zgodovina ne ponavlja): Mencinger je z levim krilom Demosa zagovarjal menedžersko privatizacijo rdečih direktorjev, Peterle pa je podpiral Sachsov model razdelitvene privatizacije. Prav to vprašanje bo povzročilo razpad Demosa, ki ga je takoj po zmagoviti osamosvojitveni vojni začel Janša. Že 29. julija 1991 je predlagal odstavitev Peterleta in njegovo zamenjavo z Bavčarjem, kar je levica z veseljem podprla. Tovrstni pritiski razcepljene SDZ so se stopnjevali in dosegli vrhunec konec leta 1991, ko 30. decembra koalicija Demos dokončno razpade. Peterletova vlada je postala manjšinska, nož v hrbet pa ji porine Spomenka Hribar (SDZ) z razvpitim pozivom "ustavite desnico!". Vlada je dejansko padla 22. aprila 1992 – ne zaradi svoje neuspešnosti, ampak zaradi uspeha: operativno je izpeljala osamosvajanje, dosegla mednarodno priznanje, izvedla prve reforme, uvedla tolar in zasukala gospodarske trende navzgor. To je bilo za Kučanove sile kontinuitete – skupaj z delom SDZ – preveč in Pučnik je čez leta obžaloval, da je bil izrabljen: "Menim, da smo naredili napako, da smo šli v povezovanje izven Demosa proti Peterletu. Peterle je bil razočaran nad partnerji, ki so ga zrušili – to smo bili SDSS, Demokrati in Zeleni."

 

To dogajanje pred četrt stoletja ima svoje logično nadaljevanje. Da bi uravnotežila vlado v korist celotne Slovenije, SKD vstopi v drugo Drnovškovo vlado. Od česar je imela dobrobit država, od tega so krščanski demokrati plačali visoko ceno: prav to je namreč čas, ko na račun SKD Janša kot "žrtev Depale vasi" pridobiva in iz obrobne strančice SDSS zraste nova velika opozicijska stranka. S tem Slovenija izgubi klasično konservativno-liberalno desno sredino, tranzicijska levica v LDS pa dobi svojega enojajčnega desnega tranzicijskega dvojčka v SDS. V novonastalih razmerah si krščanski demokrati prizadevajo za skupen nastop desne sredine, za oblikovanje močne stranke krščansko-ljudske usmeritve, od koder izvira tudi povsem neorganska in ponesrečena združitev s SLS. Brez uničenja SKD bi ne bilo SDS, brez marginalizacije Peterleta bi Janša ne postal "vodja opozicije" in pozneje predsednik vlade. 

 

Vse povedano ima svoj nauk tudi za naslednico SKD, današnje krščanske demokrate v Novi Sloveniji (NSi). NSi se je ukoreninila na avtonomni poziciji sodobne desno-sredinske konservativno-liberalne stranke, ki ji do novega zaleta manjka le še korak - množičnost. Po vzoru na veliko sestrsko CDU/CSU mora prav po Peterletovo (iz leta 1990) vzpostaviti široko platformo krščansko-demokratsko in liberalno razmišljujočih ljudi. Omenjena kombinacija na ravni očeta konservativizma Edmunda Burka ("to preserve and to reform") združuje premišljeno zadržanost in pretehtano izvajanje reform – reformirati pa je mogoče vse, razen desetih božjih zapovedi. Takšen koncept velja v NSi šele uveljaviti, v nasprotnem ta stranka ostaja brezperspektivno zavezana preozki volilni bazi. Odpreti se široki platformi z verodostojnimi nosilci je vsa razlika med majhno in veliko stranko, med staro in Novo Slovenijo, med drobtinčarstvom in resno etično-politično alternativo korumpirani levici in nedelavni Cerarjevi vladi. Vprašajte Peterleta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
8
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.463
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.803
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.128
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.788
05/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.917
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.846
07/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.403
08/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.576
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 11.958
10/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 905