Komentar

Vlada narodnega razuma

Če pustimo ob strani zgodbe, ki so dovolj enostavne, da jih lahko množični mediji ustrezno obdelajo in servirajo svojim konzumantom, obstajajo pomembnejši razlogi, zakaj lahko vlado Mira Cerarja označimo zgolj za slabo šalo.

08.04.2015 21:20
Piše: Marko Pavlišič

Resnici na ljubo se je v aferi "Veberkom" odločalo o tem, ali ima Cerar jajca ali ne in o tem, kako porezati SD-ju apetite.

Janez Šušteršič, Uroš Čufer in Dušan Mramor. Zakonske rešitve prvega so večinsko ostale, drugi jih je uspešno izvajal in tretji branil.

 

V prvih 100 dneh vlade nismo dobili niti enega osnutka reform, ki jih pripravljajo.

 

Na nek način je DZ zašel v sfero sodne veje oblasti. Sodišča, sploh ustavno sodišče, pa tako ali tako v zadnjem času pomembno vplivajo na samo izvajanje oblasti v državi. Na nek način vsak dela delo drugega, svojega pa zanemarja.

Zgodbe, ki bi jih bilo bolje pustiti ob strani, so seveda zgodbe prejšnje in predprejšnje ministrice za šolstvo, afera “Veberkom” in ostale kadrovske težave predsednika vlade. Nekatere od teh so pomembne, ker vladi oziroma posamezni ministrici oziroma ministru onemogočajo učinkovito delo. To je recimo zgodba predprejšnje ministrice za šolstvo. Čeprav formalno verjetno ni naredila nič narobe in si je morda vsak dobljeni cent in evro tudi zaslužila, bo s takšnim nahrbtnikom seveda težko izvedla kakršno koli resno spremembo na svojem ministrstvu. Recimo kakšen varčevalni ukrep. Ali večjo vpeljavo tržnih mehanizmov. Enostavno se ne moreš s sindikati pogovarjati o par 10 evrih, če si jih sam pospravil par 10 tisoč.

 

 

Ali ima Cerar jajca?

 

Takšnih posledic kot pri ministrici za šolstvo afera “Veberkom” ne bi imela, tudi če bi minister ostal. Šlo je enostavno za nesprejemljiv poseg vojaške v civilno sfero in kazen za to je jasna. Minister zaradi tega pri svojem delu ne bi imel večjih problemov. Imel bi jih seveda v parlamentu z opozicijo, ampak to je čisto normalen delokrog. Resnici na ljubo se je tukaj odločalo o tem, ali ima Cerar jajca ali ne in o tem, kako porezati SD-ju apetite. Dejstvo namreč je, da je SD v trenutni vladni koaliciji (vsaj v času pisanja tega članka je še bila) najbolj izkušena stranka, ki zna najbolje svoje želje in ideje potiskati v smer realizacije. In svoje interese znajo zastopati in izboriti. Bolj kot so ostali partnerji medli (Stranka Medlega Centra PRESS), lažje jim to gre. In s tem se potem v koaliciji krepi občutek, da eni dobijo vse, drugi pa nič. In ta občutek seveda obstaja, čeprav nimajo drugi nič, predvsem zaradi lastne medlosti ali nesposobnosti.

 

In verjetno je Cerar moral tudi zaradi tega pokazati, kar ima za pokazati.

 

 

Vlada bo imela težave z javno podobo

 

Ob tem pa ni nepomembna še ena zadeva. Pred vlado so mnoge težke odločitve in trenutki. Nadaljevanje čiščenja slabih kreditov, tistih na DUTB in tistih, še vedno na bankah, bo zahtevalo tudi kakšne publiki težko razumljive korake. Čeprav za njih vlada neposredno ni odgovorna, bo zaradi njih trpela pritisk javnosti. Recimo prodaja terjatev slovenskih biserov kot so Elan, ACH in Polzela DUTB-ja ameriškim neoliberalcem. Ali prodaja dokapitalizirane banke po bistveno nižji ceni, kot je znašala dokapitalizacija.

 

In seveda bo ta korak za marsikaterega “vplivneža” krvav. Tako finančno kot tudi čustveno. Sprijazniti se z lastno nesposobnostjo, ko si leta ugotavljal, kako odličen si, čeprav so bila odlična predvsem poznanstva. 

 

Konsolidacijo javnih financ ali po domače zategovanje pasu je bistveno lažje razložiti javnosti, ko imaš upadanje gospodarske rasti in visoko ceno zadolževanja. Razložiti to ob gospodarski rasti in nizkih obrestnih merah ter združenju levih pravljičarjev v Državnem zboru pa je praktično nemogoče. Ampak ravno v dobrih časih je potrebno imeti izravnan proračun, še več, potrebno je imeti proračunski presežek, da kakšen dolg tudi odplačaš, ne le podaljšaš. Ker za soncem pač vedno pride tudi dež in za rastjo recesija. In takrat se bo pač potrebno znova zadolževati za tekočo porabo. O tem govori švicarska formula v zlatem fiskalnem pravilu, ki ga bo potrebno sprejeti.

 

Politik mora vedno gledati tudi na svojo javno podobo. Nenazadnje je od nje odvisno, ali bo po naslednjih volitvah to še ali pač ne. In obeti so trenutno takšni, da se bo vlada, ki bo naredila to, kar je trenutno potrebno narediti, na naslednjih volitvah poslovila. Če bo imela srečo, v opozicijo, še verjetneje pa v politično zgodovino. In morda je tudi to, zavestno ali nezavestno, delno razlog za nedelo trenutne vlade.

 

V prvih 100 dneh vlade nismo dobili niti enega osnutka reform, ki jih pripravljajo. Nekoč opevana projektna pisarna se je skupaj z glavno pobudnico Bulčevo odselila v Bruselj. Še največ življenja kaže minister Koprivnikar, ki, če lahko površno ocenim, brca v pravo smer.

 

 

Ali je to tisto, kar smo želeli dobiti po volitvah?

 

Ali lahko upamo, da bi bilo po novih predčasnih volitvah bistveno boljše?

 

Rešitev za trenutno situacijo velja iskati v bistvu naše ustavne demokracije, ki se je skozi leta močno spridila. Dejstvo namreč je, da je Državni zbor le formalni potrjevalec zakonodaje, ki jo v glavnini pripravi vlada oziroma ministrstva. Debata v Državnem zboru je več ali manj le folklora. Zato pa je postal Državni zbor v zadnjem času preiskovalec in sodnik, o čemer nam pričajo čedalje pogostejše preiskovalne komisije v Državnem zboru. Na nek način je tako DZ zašel v sfero sodne veje oblasti. Sodišča, sploh ustavno sodišče, pa tako ali tako v zadnjem času pomembno vplivajo na samo izvajanje oblasti v državi. Na nek način vsak dela delo drugega, svojega pa zanemarja.

 

Rešitev se ponuja kar sama. Poslanci naj podprejo vlado z ministri, ki jih to, da bodo čedalje manj priljubljeni zaradi nepopularnih ukrepov, ne bo pač nič bolelo. In tako bo lahko praktično cel Državni zbor v opoziciji, dejansko pa bodo vsi podpirali vlado, ker jo bodo potrebovali.

 

Ob takšni rešitvi si bodo poslanci dejansko vzeli nazaj to, za kar so dejansko bili izvoljeni. Da oblikujejo politiko na posameznih področjih in to počnejo z razdelitvijo denarja v proračunu in oblikovanjem ustreznih zakonskih rešitev. S tem, da dejansko poslanci oblikujejo zakonske rešitve, vlada pa jih izvaja, bo celoten sistem bolj demokratičen in bolj v duhu ustave. To seveda ne pomeni, da ministrstva ne bodo več strokovno podpirala oblikovanja zakonskih predlogov, se bi pa moralo usmerjanje tega preseliti v DZ, na posamezne odbore, kamor po naši ustavni ureditvi tudi spada.

 

Morda bo s tem sprejet kakšen zakon manj. In prav je tako. Zakonodajo vse prehitro spreminjamo tudi zato, ker gre za prestiž posameznih ministrov in za to, da se nekaj dela. Vsekakor pa bodo praviloma zakoni, ki niso bili sprejeti zaradi izsiljevanja vlade, praviloma boljši in trajnejši.

 

 

Janez Šušteršič za predsednika vlade

 

Ste v dvomih, da se to da? No, koga konkretno imam v mislih za takšno vlado. Najprej vse zadnje tri finančne ministre. Janez Šušteršič, Uroš Čufer in Dušan Mramor. Zakonske rešitve prvega so večinsko ostale, drugi jih je uspešno izvajal in tretji branil. Se pravi, prav hudo narobe ni delal nihče od njih. Še več, delali so v isto, pravilno smer. In vsi trije so tudi dokaj odmaknjeni od trenutne strankarske politike. Če so kdaj sploh bili v njej. Vsem trem je lastna integriteta vredna več od vsake strankarske politike. Treh finančnih ministrov seveda ne rabimo, lahko je pa prvi predsednik vlade, druga dva pa si razdelita finance in gospodarstvo.

 

Kandidata, ki sta presegla strankarsko politiko, in lahko zaupamo, da jima več pomeni načelnost kot strankarsko vojaštvo, sta po mojem mnenju tudi Žiga Turk in Romana Jordan. Oba sta jasno rdeča cunja za levičarske bike, zato je to potrebno uravnotežiti. Z, recimo, Anjo Kopač Mrak in Ljubico Jelušič. Obe precej bolj strankarsko vpeti kot ostali predlagani kandidati, ampak pri njiju je to malce manjši problem kot kje drugje. Če dodamo še Verico Trstenjak smo pa še spolne kvote izenačili. Pa recimo Janeza Potočnika še niti omenil nisem. Da pa še SMC dobi svoj kos, bi lahko vključili tudi Borisa Koprivnikarja.

 

Seveda obstaja verjetno še precej dobrih, morda celo boljših kandidatov. In v takšno vlado, ki bi temeljila dejansko na strokovnosti in ne političnosti, bi verjetno marsikdo od njih vstopil, čemur pa dan danes ni tako.

 

 

Vlada narodnega razuma

 

Dejansko bi si morali izvoljeni predstavniki ljudstva, poslanci, takšno rešitev le želeti. Še več. Da izberejo najboljšo vlado je njihova dolžnost. Ne pa da potrjujejo ministrice za čez vikend in ministre, ki ne ločijo vojske od civilne družbe. Ocena dela poslancev, s tem pa tudi njihove možnosti za ponovno izvolitev, bo tako v veliko večji meri odvisna od njihovega dela kot pa od dela vlade.

 

Bi pa za takšen korak morali poslanci in vodstva strank, pa ne le tisti iz največje poslanske skupine, pristati na politiko, da država ni plen, ki si ga po volitvah zmagovalci razdelijo. Morali bi pristati na prostovoljno odrekanje neposredni oblasti, ki jo položaj ministra v vladi prinaša, in jo zamenjati s posredno oblastjo prek oblikovanja zakonov in sklepov Državnega zbora. Ampak oblast je slast (in past, pravi slovenski pregovor). Morda so nekateri pred volitvami to vrsto spremembe v politiki pričakovali od SMC. Očitno je niso dobili.

 

Takšnim idejam so nekoč rekli “tehnična vlada”. Lahko ji rečemo tudi tako. V trenutni situaciji, kjer imamo na voljo le invalidno vlado, ki se predvsem ukvarja sama s sabo, ali pa nove volitve, ki verjetno ne bodo spremenile nič, lahko tej rešitvi mirno rečemo “vlada narodnega razuma”.

 

 

Avtor se z nobenim od navedenih ni o teh idejah pogovarjal. Navaja jih kot primer dobrih kandidatov brez njihove privolitve.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
3
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,551
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,420
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,804
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,328
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,385
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,096
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,212
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,059
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 704
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 885