Komentar

Vlada narodnega razuma

Če pustimo ob strani zgodbe, ki so dovolj enostavne, da jih lahko množični mediji ustrezno obdelajo in servirajo svojim konzumantom, obstajajo pomembnejši razlogi, zakaj lahko vlado Mira Cerarja označimo zgolj za slabo šalo.

08.04.2015 21:20
Piše: Marko Pavlišič

Resnici na ljubo se je v aferi "Veberkom" odločalo o tem, ali ima Cerar jajca ali ne in o tem, kako porezati SD-ju apetite.

Janez Šušteršič, Uroš Čufer in Dušan Mramor. Zakonske rešitve prvega so večinsko ostale, drugi jih je uspešno izvajal in tretji branil.

 

V prvih 100 dneh vlade nismo dobili niti enega osnutka reform, ki jih pripravljajo.

 

Na nek način je DZ zašel v sfero sodne veje oblasti. Sodišča, sploh ustavno sodišče, pa tako ali tako v zadnjem času pomembno vplivajo na samo izvajanje oblasti v državi. Na nek način vsak dela delo drugega, svojega pa zanemarja.

Zgodbe, ki bi jih bilo bolje pustiti ob strani, so seveda zgodbe prejšnje in predprejšnje ministrice za šolstvo, afera “Veberkom” in ostale kadrovske težave predsednika vlade. Nekatere od teh so pomembne, ker vladi oziroma posamezni ministrici oziroma ministru onemogočajo učinkovito delo. To je recimo zgodba predprejšnje ministrice za šolstvo. Čeprav formalno verjetno ni naredila nič narobe in si je morda vsak dobljeni cent in evro tudi zaslužila, bo s takšnim nahrbtnikom seveda težko izvedla kakršno koli resno spremembo na svojem ministrstvu. Recimo kakšen varčevalni ukrep. Ali večjo vpeljavo tržnih mehanizmov. Enostavno se ne moreš s sindikati pogovarjati o par 10 evrih, če si jih sam pospravil par 10 tisoč.

 

 

Ali ima Cerar jajca?

 

Takšnih posledic kot pri ministrici za šolstvo afera “Veberkom” ne bi imela, tudi če bi minister ostal. Šlo je enostavno za nesprejemljiv poseg vojaške v civilno sfero in kazen za to je jasna. Minister zaradi tega pri svojem delu ne bi imel večjih problemov. Imel bi jih seveda v parlamentu z opozicijo, ampak to je čisto normalen delokrog. Resnici na ljubo se je tukaj odločalo o tem, ali ima Cerar jajca ali ne in o tem, kako porezati SD-ju apetite. Dejstvo namreč je, da je SD v trenutni vladni koaliciji (vsaj v času pisanja tega članka je še bila) najbolj izkušena stranka, ki zna najbolje svoje želje in ideje potiskati v smer realizacije. In svoje interese znajo zastopati in izboriti. Bolj kot so ostali partnerji medli (Stranka Medlega Centra PRESS), lažje jim to gre. In s tem se potem v koaliciji krepi občutek, da eni dobijo vse, drugi pa nič. In ta občutek seveda obstaja, čeprav nimajo drugi nič, predvsem zaradi lastne medlosti ali nesposobnosti.

 

In verjetno je Cerar moral tudi zaradi tega pokazati, kar ima za pokazati.

 

 

Vlada bo imela težave z javno podobo

 

Ob tem pa ni nepomembna še ena zadeva. Pred vlado so mnoge težke odločitve in trenutki. Nadaljevanje čiščenja slabih kreditov, tistih na DUTB in tistih, še vedno na bankah, bo zahtevalo tudi kakšne publiki težko razumljive korake. Čeprav za njih vlada neposredno ni odgovorna, bo zaradi njih trpela pritisk javnosti. Recimo prodaja terjatev slovenskih biserov kot so Elan, ACH in Polzela DUTB-ja ameriškim neoliberalcem. Ali prodaja dokapitalizirane banke po bistveno nižji ceni, kot je znašala dokapitalizacija.

 

In seveda bo ta korak za marsikaterega “vplivneža” krvav. Tako finančno kot tudi čustveno. Sprijazniti se z lastno nesposobnostjo, ko si leta ugotavljal, kako odličen si, čeprav so bila odlična predvsem poznanstva. 

 

Konsolidacijo javnih financ ali po domače zategovanje pasu je bistveno lažje razložiti javnosti, ko imaš upadanje gospodarske rasti in visoko ceno zadolževanja. Razložiti to ob gospodarski rasti in nizkih obrestnih merah ter združenju levih pravljičarjev v Državnem zboru pa je praktično nemogoče. Ampak ravno v dobrih časih je potrebno imeti izravnan proračun, še več, potrebno je imeti proračunski presežek, da kakšen dolg tudi odplačaš, ne le podaljšaš. Ker za soncem pač vedno pride tudi dež in za rastjo recesija. In takrat se bo pač potrebno znova zadolževati za tekočo porabo. O tem govori švicarska formula v zlatem fiskalnem pravilu, ki ga bo potrebno sprejeti.

 

Politik mora vedno gledati tudi na svojo javno podobo. Nenazadnje je od nje odvisno, ali bo po naslednjih volitvah to še ali pač ne. In obeti so trenutno takšni, da se bo vlada, ki bo naredila to, kar je trenutno potrebno narediti, na naslednjih volitvah poslovila. Če bo imela srečo, v opozicijo, še verjetneje pa v politično zgodovino. In morda je tudi to, zavestno ali nezavestno, delno razlog za nedelo trenutne vlade.

 

V prvih 100 dneh vlade nismo dobili niti enega osnutka reform, ki jih pripravljajo. Nekoč opevana projektna pisarna se je skupaj z glavno pobudnico Bulčevo odselila v Bruselj. Še največ življenja kaže minister Koprivnikar, ki, če lahko površno ocenim, brca v pravo smer.

 

 

Ali je to tisto, kar smo želeli dobiti po volitvah?

 

Ali lahko upamo, da bi bilo po novih predčasnih volitvah bistveno boljše?

 

Rešitev za trenutno situacijo velja iskati v bistvu naše ustavne demokracije, ki se je skozi leta močno spridila. Dejstvo namreč je, da je Državni zbor le formalni potrjevalec zakonodaje, ki jo v glavnini pripravi vlada oziroma ministrstva. Debata v Državnem zboru je več ali manj le folklora. Zato pa je postal Državni zbor v zadnjem času preiskovalec in sodnik, o čemer nam pričajo čedalje pogostejše preiskovalne komisije v Državnem zboru. Na nek način je tako DZ zašel v sfero sodne veje oblasti. Sodišča, sploh ustavno sodišče, pa tako ali tako v zadnjem času pomembno vplivajo na samo izvajanje oblasti v državi. Na nek način vsak dela delo drugega, svojega pa zanemarja.

 

Rešitev se ponuja kar sama. Poslanci naj podprejo vlado z ministri, ki jih to, da bodo čedalje manj priljubljeni zaradi nepopularnih ukrepov, ne bo pač nič bolelo. In tako bo lahko praktično cel Državni zbor v opoziciji, dejansko pa bodo vsi podpirali vlado, ker jo bodo potrebovali.

 

Ob takšni rešitvi si bodo poslanci dejansko vzeli nazaj to, za kar so dejansko bili izvoljeni. Da oblikujejo politiko na posameznih področjih in to počnejo z razdelitvijo denarja v proračunu in oblikovanjem ustreznih zakonskih rešitev. S tem, da dejansko poslanci oblikujejo zakonske rešitve, vlada pa jih izvaja, bo celoten sistem bolj demokratičen in bolj v duhu ustave. To seveda ne pomeni, da ministrstva ne bodo več strokovno podpirala oblikovanja zakonskih predlogov, se bi pa moralo usmerjanje tega preseliti v DZ, na posamezne odbore, kamor po naši ustavni ureditvi tudi spada.

 

Morda bo s tem sprejet kakšen zakon manj. In prav je tako. Zakonodajo vse prehitro spreminjamo tudi zato, ker gre za prestiž posameznih ministrov in za to, da se nekaj dela. Vsekakor pa bodo praviloma zakoni, ki niso bili sprejeti zaradi izsiljevanja vlade, praviloma boljši in trajnejši.

 

 

Janez Šušteršič za predsednika vlade

 

Ste v dvomih, da se to da? No, koga konkretno imam v mislih za takšno vlado. Najprej vse zadnje tri finančne ministre. Janez Šušteršič, Uroš Čufer in Dušan Mramor. Zakonske rešitve prvega so večinsko ostale, drugi jih je uspešno izvajal in tretji branil. Se pravi, prav hudo narobe ni delal nihče od njih. Še več, delali so v isto, pravilno smer. In vsi trije so tudi dokaj odmaknjeni od trenutne strankarske politike. Če so kdaj sploh bili v njej. Vsem trem je lastna integriteta vredna več od vsake strankarske politike. Treh finančnih ministrov seveda ne rabimo, lahko je pa prvi predsednik vlade, druga dva pa si razdelita finance in gospodarstvo.

 

Kandidata, ki sta presegla strankarsko politiko, in lahko zaupamo, da jima več pomeni načelnost kot strankarsko vojaštvo, sta po mojem mnenju tudi Žiga Turk in Romana Jordan. Oba sta jasno rdeča cunja za levičarske bike, zato je to potrebno uravnotežiti. Z, recimo, Anjo Kopač Mrak in Ljubico Jelušič. Obe precej bolj strankarsko vpeti kot ostali predlagani kandidati, ampak pri njiju je to malce manjši problem kot kje drugje. Če dodamo še Verico Trstenjak smo pa še spolne kvote izenačili. Pa recimo Janeza Potočnika še niti omenil nisem. Da pa še SMC dobi svoj kos, bi lahko vključili tudi Borisa Koprivnikarja.

 

Seveda obstaja verjetno še precej dobrih, morda celo boljših kandidatov. In v takšno vlado, ki bi temeljila dejansko na strokovnosti in ne političnosti, bi verjetno marsikdo od njih vstopil, čemur pa dan danes ni tako.

 

 

Vlada narodnega razuma

 

Dejansko bi si morali izvoljeni predstavniki ljudstva, poslanci, takšno rešitev le želeti. Še več. Da izberejo najboljšo vlado je njihova dolžnost. Ne pa da potrjujejo ministrice za čez vikend in ministre, ki ne ločijo vojske od civilne družbe. Ocena dela poslancev, s tem pa tudi njihove možnosti za ponovno izvolitev, bo tako v veliko večji meri odvisna od njihovega dela kot pa od dela vlade.

 

Bi pa za takšen korak morali poslanci in vodstva strank, pa ne le tisti iz največje poslanske skupine, pristati na politiko, da država ni plen, ki si ga po volitvah zmagovalci razdelijo. Morali bi pristati na prostovoljno odrekanje neposredni oblasti, ki jo položaj ministra v vladi prinaša, in jo zamenjati s posredno oblastjo prek oblikovanja zakonov in sklepov Državnega zbora. Ampak oblast je slast (in past, pravi slovenski pregovor). Morda so nekateri pred volitvami to vrsto spremembe v politiki pričakovali od SMC. Očitno je niso dobili.

 

Takšnim idejam so nekoč rekli “tehnična vlada”. Lahko ji rečemo tudi tako. V trenutni situaciji, kjer imamo na voljo le invalidno vlado, ki se predvsem ukvarja sama s sabo, ali pa nove volitve, ki verjetno ne bodo spremenile nič, lahko tej rešitvi mirno rečemo “vlada narodnega razuma”.

 

 

Avtor se z nobenim od navedenih ni o teh idejah pogovarjal. Navaja jih kot primer dobrih kandidatov brez njihove privolitve.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,974
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,213
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,137
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 1,590
05/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,643
06/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,864
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,300
08/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,325
09/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,099
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,409