Komentar

Siva diplomacija Karla Erjavca

Vseh Erjavčevih bedarij ni mogoče niti našteti. Poglejmo si le nekaj njegovih iztočnic, ki bi mu jih ne zavidal niti zunanji minister Butal.

13.04.2015 23:25
Piše: Milan Balažic

Nekoč perspektivna Slovenija z Erjavcem postaja zabita evropska provinca, katere ugled v svetu do neke mere rešujejo športniki, drugače pa je bolje, da o nas ne ve nič.

Erjavec ima dobre razloge za to, da igra Erjavca, ki ga ljudje ne jemljejo resno – prav na to računa in je pogoj njegovega uspeha.

Če bi bila Slovenija urejena država, njeni volivci pa povprečno normalni, bi moral Karl Erjavec že zdavnaj pasti. Ne toliko zaradi siceršnjega političnega šarlatanstva, kjer že več kot desetletje za nos vodi določeno družbeno skupino, ki jo z nenehnih mehkim ustrahovanjem drži v pokornosti. Predvsem gre za to, da je z njim slovenska diplomacija dosegla takšno dno, ki ga pred Erjavcem ni bilo možno niti misliti. Poleg ponavljajočih se kršitev zakona o zunanjih zadevah in pravil diplomatske službe namreč Erjavec kot zunanji minister izkazuje takšno stopnjo nevednosti in diletantizma, da neposredno škodi zunanjepolitičnim in gospodarskim interesom Slovenije. Ne samo, da v življenju ni prebral niti ene knjige s področja mednarodnih odnosov, slovenska zunanja politika je grobo izrabljena v korist notranjepolitičnih spopadov. Ta vdor najbolj pritlehnega populizma v sfero diplomatske stroke in veščin meče seveda posebno luč tudi na predsednika vlade Mira Cerarja in njegova proslula etično-strokovna merila, ki se že nekaj časa valjajo po političnem blatu.

 

Če bi bila Slovenija urejena država, bi moral biti Erjavec po zadnjem pogovoru za MMC odstopljen, strokovna javnost bi se zgražala, opozicija pa bi proti njemu vložila interpelacijo. Toliko bedastoč na kupu je svojevrsten negativni dosežek, ki simptomatično kaže na naslednje dejstvo: dokler bo DeSUS v vsaki vladi, se Sloveniji ne obeta dolgoročna gospodarska rešitev, dokler je Erjavec zunanji minister, pa bo Slovenija zadnja umazana cunja na diplomatskem zemljevidu. Hočete vedeti, zakaj? Znameniti teoretik mednarodnih odnosov Hans Morgenthau med dejavnike nacionalne moči prišteva tudi kvaliteto vlade in diplomatske službe: po teh merilih Erjavec že tako vprašljivo kvaliteto Cerarjeve vlade spravlja blizu ničte vrednosti, medtem ko je diplomacija kolateralna škoda tega, kar bi zaslužilo ime konjskega mešetarjenja. Vseh Erjavčevih bedarij ni mogoče niti našteti. Poglejmo si le nekaj njegovih iztočnic, ki bi mu jih ne zavidal niti zunanji minister Butal.

 

Erjavec uvodoma zatrdi, da ima Slovenija "avtonomno zunanjo politiko", ki je – ne glede na članstvo v zavezništvu NATO in EU – še enkrat, "povsem samostojna". Ko pa ga zvijačni novinar povpraša, po kakšnih kriterijih Slovenija (skupaj z nekaterimi drugimi državami) proti določenim državam uveljavlja sankcije (ZR Jugoslavija, Iran, Rusija), z drugimi pa sklepa ugodne gospodarske sporazume (Izrael, Maroko), Erjavec prostodušno odvrne, da pač "nismo otok sredi oceana", da smo del EU in OZN in da "se tam oblikujejo ta stališča". Skratka, slovenska zunanja politika je povsem samostojna tako, da se njena stališča oblikujejo na mednarodnih forumih (!). Z eno besedo: shizofrenija. Slovenija samostojno podpira stališča drugih, zato je lahko posledično neodgovorna: gospodarske sankcije, denimo, proti Rusiji po Erjavcu ne delujejo, kar je notorična bedarija, skregana z dejstvi na terenu. Članstva in zavezništva za Erjavca niso resna zadeva, ker mu ni jasno, da bi bil brez NATO Putin že v Kijevu, njegovemu neresnemu predlogu, da bi Slovenija posredovala v sporu med EU in Rusijo zaradi Ukrajine, pa so se tedaj smejale tudi krave. Vse to je kajpada posledica kroničnega pomanjkanja strateškega analitičnega premisleka, ki bi težil k zahodnemu privlaku Rusije, kateri za ovratnik diha kitajska velesila. 

 

Veliki Erjavec ima pač transkontinentalne razsežnosti in bi mešetaril po svoje, ne glede na to, da "smo se na referendumu leta 2003 pač odločili za vstop v zvezo NATO". Tipična slovenceljska ne tič-ne miš drža: navzven sprejeti očetovski univerzalizem vrednot Zahoda, navznoter pa do njega ohranjati distanco in ostati zvest specifičnemu zatohlemu politično-sadističnemu imperativu cankarjanskega materinskega nadjaza. Še drugi primer: Erjavec razlaga, da zahodne države Asadov režim v Siriji zaradi množičnih kršitev človekovih pravic obravnavajo kot nedemokratičnega, medtem ko Rusija vztraja na stališču, da bi to bil poseg mednarodne skupnosti vmešavanje v notranje zadeve Sirije. Kakšno je slovensko stališče? Ga ni, Erjavec ga ne izusti, čeprav "mi o tem sami odločamo". Pa kaj bi to: če Slovenija nima niti približka konsistentni zunanji politiki, bo vse svoje dobre zunanjepolitične namene zapisala v novo deklaracijo o zunanji politiki. Ker nimamo dejanske zunanje politike, jo bomo vsaj mislili skozi deklaracijo: naša zunanja politika je pač tako dobra, da ne sodi na ta svet ampak v nebesa. Če že, Slovenija potrebuje zgolj neko temeljno zunanjepolitično platformo, namenjeno predvsem internacionalizaciji gospodarstva, ne pa visokih deklaracij, ki omogočajo točno to, kar počne Erjavec – to, da ne misli zunanje politike.

 

Cilj te naj bi v prvi vrsti bil povečati ugled in prepoznavnost Slovenije, k čemur mora po Erjavcu svoje prispevati tudi politika. Če kot kriterije ugleda in prepoznavnosti naštejemo močno gospodarstvo in njegovo rast, nizko zadolženost države in stabilno politično okolje, je na dlani, koliko so k temu prispevale vse vlade, v katerih je Erjavec sodeloval. Nič – ali bolje: nekoč perspektivna Slovenija z Erjavcem postaja zabita evropska provinca, katere ugled v svetu do neke mere rešujejo športniki, drugače pa je bolje, da o nas ne ve nič. Za raison d'etat je Erjavec morda enkrat slišal govoriti po radiu, zato pa toliko bolj izpostavlja gospodarsko diplomacijo, ki da vendarle deluje. Deluje, a slabo: sistem je še vedno razparceliran na množico dejavnikov, veleposlaniki so omejeni, birokratske ovire enormne, zato ne pričakujte velikega odpiranja novih trgov (ste že slišali, da Američani novo svetovno os selijo v azijsko-pacifiški prostor?) ali tujih neposrednih investicij - vsaj ne pod to obupno nedelavno vlado. Brez teh investicij pa je Slovenija gospodarsko propadla država.

 

Biseri Erjavčevega pogovora pa so skriti v njegovem izjemnem (s)pregledu bližnjevzhodne problematike. Zanje so se problemi na Bližnjem vzhodu začeli z napadom na Irak leta 2003 – tako kot so se problemi za Slovenijo začeli s približno istočasnim vstopom Erjavca v zaporedne vlade. Pred omenjenim letom zgodovina ni obstajala in Erjavcu se niti ne sanja o propadu Osmanskega cesarstva, vdoru Velike Britanije in Francije v ta geostrateški prostor in množici neizpolnjenih obljub Arabcem. Danes je sleherniku jasna napaka slovenske podpore ameriškemu napadu na Irak, toda posledični levičarski anti-amerikanizem ne more biti zdaj zamenjan z Erjavčevim uradnim putinizmom. Ker ve, od kod piha veter v notranji politiki, Erjavec v tem koketira z Združeno levico in ji streže tudi z napovedjo priznanja Palestine do konca tega leta – ne glede na odločitve ostalih članic EU. Če kaj, je ta napoved najlepši primer skakanja na glavo v neznosne položaje, ki je zaščitni znak nekompetentnih diplomacij. Prezgodnje priznanje države, ki nima zgrajene svoje infrastrukture, vodi v novi Južni Sudan, po logiki primerjav pa najbrž tudi v slovensko priznanje neodvisnosti Republike Srpske. 

 

Ko je Erjavec soočen z argumenti, je pregovorno izmuzljiv: povprašan po izvozu slovenskega orožja v Izrael, odvrne, da je "to vprašanje za ministra za obrambo" - ker pač ne sedi v isti vladi, ki vodi enotno zunanjo in varnostno politiko; vprašan o razlogih, zakaj Slovenija ni obnovila jugoslovanskega priznanja neodvisnosti Zahodne Sahare iz leta 1984, Erjavec izcedi: "Vprašajte ministra Rupla, zakaj tega ni storil," - ker pač Erjavec ni dolgoletni zunanji minister in ne more zadeve odgovorno postaviti na svoje mesto. Itd., itd. Erjavčeva diplomacija po svoji omejenosti spominja na slovenske (avto)cestne smerokaze: ti nam kažejo smeri do Trsta, Gorice, Beljaka, Celovca in Zagreba, nikoli pa ne bomo na njih zasledili Milana, Dunaja, Münchna, Budimpešte, Beograda ipd., čeprav tuji vozniki iščejo prav takšne smeri. Če si majhen v glavi, ti ni pomoči, kar je najbolj razvidno v slovenski zunanji politiki do Zahodnega Balkana. Namesto da bi to območje bilo njeno zunanjepolitično in gospodarsko dvorišče, je Slovenija umazana z izbrisanimi, varčevalci in gospodarskimi malverzacijami, njeno vlogo pa so prevzeli neki Avstrijci in celo Slovaki. 

 

Erjavec potolaži: "Zadeva ni tako črno-bela, pač, je siva, tako kot je tudi naše življenje sivo." Res je, slovenska diplomacija pod Erjavcem je siva diplomacija, saj s sivo barvo ne-inovativno riše na sivo. Še več, pri tako neučinkoviti in škodljivi zunanji politiki bi koga prešinilo, da bi bilo bolje slovensko nacijo kar ukiniti, državo pa priključiti najboljšemu ponudniku. Erjavčev bla-bla o slovenski zunanji politiki služi nekemu užitku v blebetanju, ki je oproščeno mišljenja in je v funkciji nečesa, kar že Aristotel ni razumel kot posebno vzvišeno – notranje politike. Diplomacija je kompleksna dejavnost, toda pod Erjavcem lahko na škodo Slovenije opazujete, kako Beethovnovo deveto simfonijo igrajo Veseli planšarji. 

 

Naj gre za zunanjo politiko ali ljube upokojence – vsako Erjavčevo pridobitev velja misliti po modelu izgube. Slovenija je izgubila zunanjo politiko, upokojencem pa z njegovo neutrudnostjo kopnijo pokojnine. In vse to zaradi nekega perverznega glumača, ki mešetari z nekaj podpovprečnimi triki, s katerimi se je podal v hlastanje za oblastjo in slavo. Žal, slednje ne more izpolniti nepotešljive nostalgije po izgubljeni materinski ljubezni. Erjavec ima dobre razloge za to, da igra Erjavca, ki ga ljudje ne jemljejo resno – prav na to računa in je pogoj njegovega uspeha. Ustvaril je zunanjo in notranjo politiko, ki se dnevno spreminja glede na konjunkturo in politično razmerje sil, kot da je v žlahti z borzo. S takšno politiko ni mogoč niti dialog niti polemika, saj predstavlja navadno sleparijo. Celo več: Erjavec je kot kralj, ki pa ni le nag, ampak s svojim praznim postavljaštvom in prevarantstvom slači vse druge. Ceterum censeo, Erjavec mora pasti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.225
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.960
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.321
04/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.950
05/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.985
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.980
07/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.207
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.080
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.690
10/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.221