Komentar

Farsa, debilana in tragikomedija

V tem članku bi vas radi opozorili na ceno, ki jo bo ta država plačala zaradi desetletnega procesa degeneracije javnih debat v magična verovanja in mitomanska prepričanja o nebeškem izvoru slovenskega naroda.

19.04.2015 22:00
Piše: Kizo

Pripravljen sem verjeti, da so slovenski butalci s svojimi epskimi bitkami proti privatizaciji Telekoma dosegli zgolj minimiziranje prodajne vrednosti tega podjetja.

Obstaja večja možnost, da v tujini sploh ne vedo, da Slovenija obstaja, kot pa da obstaja svetovna zarota tujega kapitala in politike proti Sloveniji.

 

Brez kapitala ni investicij, brez investicij ni telekomunikacijskega podjetja. In v Sloveniji kapitala ni.

Prav je, da preberete, koliko neumnost stane. In prav je, da razumete, kako absurdne argumentacije uničujejo slovenska podjetja. Najbolj svež primer je seveda Telekom Slovenije.

 

 

Najprej o (ne)prodaji

 

Dejstvo, da je ponudbo za nakup Telekoma Slovenije oddal samo equity sklad Cinven, nikakor ni moglo biti presenetljivo. Razlogi, zakaj je do tega prišlo, so trije.

 

Prvi razlog: Deutsche Telekom s slovenskimi butalci igra partijo poslovnega šaha. Povsem jasno je, da sta potencialna kupca dva in da če bo eden od njiju miniral proces prodaje, potem bo ta prekinjen in cene ter pogoji se bodo postavljali na novo. S tem Deutsche Telekom ne izgubi prav ničesar, nasprotno, lahko celo pridobi, prodajalec, torej slovenski butalci, pa lahko kvečjemu izgubijo še nekaj deset milijonov evrov, ki jih sicer nujno potrebujejo za odplačevanje obresti na narkomansko najeti državni dolg. Če je bil namreč Deutsche Telekom kolikor toliko pameten, je imel na primeru prevzema Mercatorja možnost videti, da se slovenska paradržavna podjetja lahko prevzame relativno poceni, samo dovolj poskusov prodaje je treba zminirati. Pozicija slovenskih butalcev je zato neverjetna: prodajajo tako, da želijo na trgu doseči najnižjo možno ceno in se iz tega procesa nikoli nič ne naučijo. Zakaj se cene nižajo? Ker dlje, kot so podjetja v državnih rokah, ki jih označuje pomanjkanje kapitala in poslovne strategije, bolj razpadajo in cenejša so, a o tem več v nadaljevanju članka. Seveda ni niti izključeno, da bo Cinven prvi in Deutsche Telekom drugi lastnik.

 

Drugi razlog, ki je za odtenek bolj verjeten: Deutsche Telekom Telekoma Slovenije sploh ne potrebuje. Z njim namreč dodaja trg, ki je ranga velikosti srednjega nemškega mesta, v soseščini ima že v lasti hrvaški Telekom, ki je za regijo bistveno bolj pomemben kot vaški Telekom iz Slovenije. Slovenija že dolgo ni nobeno izhodišče za širjenje na balkanske trge in slovenski trg ni tako zelo donosen, da bi predstavljal stabilno dolgoročno naložbo za kogarkoli. Skratka, bilo bi fajn, če bi to podjetje prevzeli, če pa ga ne bodo, pa tudi nič zato, izpad morebitnega dvoodstotnega dviga prihodkov zaradi dodajanja milijona uporabnikov v svoj poslovni sistem lahko tudi preživijo. Navsezadnje je bistveno bolj zanimiv moldavski trg telekomunikacij.

 

Tretji razlog, ki je po mojem mnenju najbolj verjeten: v nasprotju z obljubami, ki so jih slovenski prodajalci Telekoma dajali na roadshowih, je okolje, v katerega naj bi prišel Deutsche Telekom, v resnici popolnoma neurejeno, kaotično in nestabilno. Samo pomislite, nekaj tednov pred samim finišem oddaje ponudbe za odkup Telekoma se v tej državi zgodi, da oborožena ljudska milica preiskuje parlament in bivšo predsednico vlade, minister za obrambo aktivira vojaško obveščevalno službo in ji odredi prisluškovanje in sledenje za potrebe prodobivanja informacij v zvezi s privatizacijo Telekoma, hkrati pa obtoži Deutsche Telekom najhujših mogočih zlorab na Hrvaškem, predsedniku vlade grozijo s kazenskimi ovadbami zaradi prodaje tega podjetja, vse skupaj pa je legitimizirano v mainstream medijih s tezami o "zahtevah" Merklove, da Slovenci predamo Telekom Nemcem in o tem, kako po hitlerjansko se spet dela to deželo nemško. Izstopite za trenutek iz okvirov te države in se vprašajte, zakaj bi v takih okoliščinah Deutsche Telekom investiral kakšne tričetrt milijarde evrov. 

 

Plačati več sto milijonov evrov zato, da v svoj poslovni sistem vklopite nekaj čez milijon uporabnikov, potem pa cel svet prebira izjave visokih slovenskih politikov, da v tej državi zganjate vohunjenje, ropanje in korupcijo, za nameček pa svetovna javnost prebira, kako bo neki Marko Golob kazensko ovadil cel Deutsche Telekom (kar, priznajte, ni za lase privlečena teza), je enostavno nesmiselno in nepotrebno. Ena slaba novica v svetovnih medijih lahko pomembno pretrese poslovanje multinacionalke, riniti v državo, ki vam bo garantirano generirala najbolj bolne možne naslove v medijih in afere pa je noro. In če vam ob tem na ves glas obljubljajo, da boste stresli cel Baltik evrov v državo, ki je popolnoma netransparentna, brezpravna, koruptivna, kaotična in politično nestabilna, ali bi se odločili za tovrstno investicijo? Strinjali se boste, da trenutno kakšno telekomunikacijsko podjetje v Donbassu ali Siriji deluje v bistveno manj kaotičnem poslovnem okolju.

 

Po vsem izrečenem sem pripravljen verjeti, da je v ozadju nedavnega nakupnega molka s strani Deutsche Telekoma ravno kombinacija zgoraj naštetih dejavnikov. In pripravljen sem tudi verjeti, da so slovenski butalci s svojimi epskimi bitkami proti privatizaciji Telekoma dosegli zgolj minimiziranje prodajne vrednosti tega podjetja. 

 

Posebej epski zapis v slovenski zgodovini pa bodo doživele nekatere dezorientirane in abotne argumentacije, ki so pripeljale do mercatorjevskega procesa zniževanja vrednosti Telekoma Slovenije. Če ne zaradi drugega, jih je zanimivo pregledati čisto z antropološkega vidika, saj razkrivajo stanje duševnih bolezni in metafizičnih verovanj v tej državi.

 

 

Prisluškovalci in prišepetovalci

 

Če je moč razumeti prav, potem se je ta narod prepričalo, da ima Deutsche Telekom dva skrita načrta s Telekomom Slovenije. Najprej, da to podjetje "izcuza in odvrže", in potem, da nemška obveščevalna služba budno spremlja vsak korak slovenskih institucij.

 

Za idejo o prvem skritem načrtu lahko rečem, da je šokantno, da Slovence nenadoma skrbi, da bi nekdo izčrpal domača podjetja. Naj vam povem bolj direktno: ko se je na Telekom nalepilo morje pijavk, ni nikogar skrbelo, da se izvaja izčrpavanje podjetja, ravno tako ko je Petan zajahal lep del slovenske ekonomije, to nikogar ni skrbelo, ko se je izčrpalo Pivovarno Laško, Mercator, Merkur, se nihče ni vznemirjal, zdaj pa naj bi to nenadoma postal problem. Kolikšna je torej kredibilnost takšnega argumenta? Če morda še ne veste, je slovenski ekonomski sistem zasnovan na izčrpavanju podjetij. In če še ne veste (morda vam pri osnovnošolski geografiji tega niso povedali), je Slovenija ranga velikosti Műnchna, zatorej kaj sploh je za izčrpavati iz takšnega pritlikavega telekoma? Tudi če bi Deutsche Telekom izcuzal cel slovenski Telekom, bi, verjemite mi, to komaj kaj pomenilo v prihodkih tega podjetja. 

 

Druga ideja o prisluškovanju je maksimalno bedasta, celo fascinantno debilna. Komu naj bi Nemci v Sloveniji točno prisluškovali in kaj naj bi s temi informacijami? Koga zanima Cerarjevo mnenje o ISIS? Koga zanima Pahorjevo mnenje o Donbassu ali južnem toku? Vse to je brezveze, Slovenija je v svetovnem kontekstu nepomembna, od Slovenije ni odvisna nobena odločitev na svetovni ravni, nismo noben player, svetovna politika gre svojo pot in Slovenija lahko tej politiki le sledi. Še več, Slovenija ni na Balkanu noben player, razen seveda, če menite, da so Petanove naložbe na Balkanu resne investicijske zgodbe. Zakaj bi torej kdo pridobival informacije v Sloveniji? Kateri bedak bi se odločil, da kupi cel Telekom, da prisluškuje, kakšne avre zaznava Cerar in kako se Pahor pripravlja na maraton in koga obiskuje Petan, ko je v Sarajevu? Ni to malce predrag špas? Bi me radi prepričali, da so Nemci mnenja, da je bolje prisluškovati Vebru in Golobu kot Putinu? 

 

Bodimo iskreni, vreči stotine milijonov evrov v neko lokalno telekomunikacijsko podjetje, ki deluje na vsega dvomilijonskem trgu nepomembne države, ki je istočasno slepo črevo svetovne politike, je ravno tako smiselno, kot s prdci spreminjati smer tornadov. Torej, če ste to tezo kupili, ste prvorazredni bedaki. Obstaja večja možnost, da v tujini sploh ne vedo, da Slovenija obstaja, kot pa da obstaja svetovna zarota tujega kapitala in politike proti Sloveniji.

 

Oboje kaže na funkcionalno nepismenost in mitomanijo pomembnega dela prebivalcev te države. Da bi Deutsche Telekom izčrpaval Telekom Slovenije pa je enako, kot da bi denimo Mercator izčrpaval lokalno trafiko na Senovem. To, da bi pri šestih milijardah prebivalcev v dvomilijonski državi nastajale tako pomembne informacije, da bi nekdo samo zaradi tega kupil telekomunikacijsko podjetje, s katerim bi te informacije pridobil, pa je ravno tako smiselno, kot če bi na svetu staršev v lokalnem vrtcu pridobivali informacije o sprejemanju zakonov na vladi.

 

 

Prihodnost je fantastična, naravnost fascinantna

 

Nekaj o prihodnosti Telekoma Slovenije. V nasprotnju z javnim mnenjem je dejstvo, da Telekom Slovenije ne prodaja straniščnega papirja, ampak telekomunikacijske storitve. Zakaj je to treba pojasniti? Zaradi tega, ker očitno ni jasno, da to podjetje deluje v panogi, ki zahteva izjemno visoke investicije, saj je značilnost ponujenih storitev, da so visokotehnološke in da se tehnologija naglo spreminja. V industriji toaletnega papirja se pač investira v nekaj tehnične opreme in "pakungo", v telekomunikacijah so investicije ekstremno visoke in izjemno pogoste, brez tega pa je vsako telekomunikacijsko podjetje že na kratki rok mrtvo. Kar nas napelje na sledeče dejstvo: če hoče Telekom Slovenije obstati, potem mora biti sposoben iti v korak s konkurenco in investirati ogromne vsote kapitala. In zdaj, glede na to, da je slovenski trg kapitala mrtev, da je celotna država podhranjena s kapitalom, od kod bo prišel kapital za investiranje? Ga ima morda Petan spravljenega pod posteljo? Bo Petrič prodal Kolektor in denar preusmeril v Telekomove investicije? Resnično, kje je ta kapital, ki lahko omogoči Telekomu investiranje in dolgoročno preživetje v panogi? Morda predlagate 100 % dolžniško financiranje investicij? Res? Torej, če hoče Telekom Slovenije obstati, mora investirati, da bo ostal konkurenčen, če hoče investirati, rabi kapital, ker kapitala v Sloveniji ni, ga more uvoziti. Tako enostavno je to. Lahko pa se izbere tudi možnost, da Telekom Slovenije ne investira več, potem pa se usedite in opazujte, kako se bo Telekom transformiral v Pivovarno Laško.

 

Telekom deluje na dvomilijonskem trgu, na katerem niti ni sam. Res ima prevladujoč delež, ampak na dvomilijonskem trgu ima nekaj čez milijon strank. Saj ste prebrali, kajne? Ker ravnokar sem napisal, da je to identično temu, da ima mesto Műnchen svoj Telekom in si hkrati domišlja, da je to dovolj velik trg, da lahko na njem preživi. Realnost je precej drugačna. Namreč, če se telekomunikacijsko podjetje ne širi in ne deluje na trgu, ki je težek nekaj deset milijonov uporabnikov, ga na dolgi rok ne bo več. Enostavno so butični trgi premalo, da bi bilo na njih mogoče generirati dovolj velike prihodke, ki bi omogočali normalen investicijski cikel. In ko slednjega ni, se zgodi odmiranje na obroke. V tem kontekstu so nakupi tretjerazrednih telekomunikacijskih podjetij po Balkanu farsa. In v tem kontekstu je zavračanje kapitala, ki bi Telekom Slovenije integriral v večje trge, samomorilska poslovna strategija.

 

Brez kapitala ni investicij, brez investicij ni telekomunikacijskega podjetja. In v Sloveniji kapitala ni. Brez dostopa na velike trge ni telekomunikacijskega podjetja in v Sloveniji ni velikega trga. To vse pa pomeni, da Telekom Slovenije ne more drugače, kot da dobi novega lastnika, ker sicer ga ne bo več. In če je temu tako, kakšen smisel ima ta farsa z odpovedanimi prodajami, ki rezultirajo zgolj v vsakokratnem zniževanju prodajne vrednosti tega podjetja? Sami seštejte ena in ena in sami boste ugotovili, kakšna je prihodnost Telekoma Slovenije in kolikšna je cena zastrupljanja javnega mnenja z mitomanijo in magičnimi verovanji. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.366
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.238
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.919
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 792
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 922