Komentar

Farsa, debilana in tragikomedija

V tem članku bi vas radi opozorili na ceno, ki jo bo ta država plačala zaradi desetletnega procesa degeneracije javnih debat v magična verovanja in mitomanska prepričanja o nebeškem izvoru slovenskega naroda.

19.04.2015 22:00
Piše: Kizo

Pripravljen sem verjeti, da so slovenski butalci s svojimi epskimi bitkami proti privatizaciji Telekoma dosegli zgolj minimiziranje prodajne vrednosti tega podjetja.

Obstaja večja možnost, da v tujini sploh ne vedo, da Slovenija obstaja, kot pa da obstaja svetovna zarota tujega kapitala in politike proti Sloveniji.

 

Brez kapitala ni investicij, brez investicij ni telekomunikacijskega podjetja. In v Sloveniji kapitala ni.

Prav je, da preberete, koliko neumnost stane. In prav je, da razumete, kako absurdne argumentacije uničujejo slovenska podjetja. Najbolj svež primer je seveda Telekom Slovenije.

 

 

Najprej o (ne)prodaji

 

Dejstvo, da je ponudbo za nakup Telekoma Slovenije oddal samo equity sklad Cinven, nikakor ni moglo biti presenetljivo. Razlogi, zakaj je do tega prišlo, so trije.

 

Prvi razlog: Deutsche Telekom s slovenskimi butalci igra partijo poslovnega šaha. Povsem jasno je, da sta potencialna kupca dva in da če bo eden od njiju miniral proces prodaje, potem bo ta prekinjen in cene ter pogoji se bodo postavljali na novo. S tem Deutsche Telekom ne izgubi prav ničesar, nasprotno, lahko celo pridobi, prodajalec, torej slovenski butalci, pa lahko kvečjemu izgubijo še nekaj deset milijonov evrov, ki jih sicer nujno potrebujejo za odplačevanje obresti na narkomansko najeti državni dolg. Če je bil namreč Deutsche Telekom kolikor toliko pameten, je imel na primeru prevzema Mercatorja možnost videti, da se slovenska paradržavna podjetja lahko prevzame relativno poceni, samo dovolj poskusov prodaje je treba zminirati. Pozicija slovenskih butalcev je zato neverjetna: prodajajo tako, da želijo na trgu doseči najnižjo možno ceno in se iz tega procesa nikoli nič ne naučijo. Zakaj se cene nižajo? Ker dlje, kot so podjetja v državnih rokah, ki jih označuje pomanjkanje kapitala in poslovne strategije, bolj razpadajo in cenejša so, a o tem več v nadaljevanju članka. Seveda ni niti izključeno, da bo Cinven prvi in Deutsche Telekom drugi lastnik.

 

Drugi razlog, ki je za odtenek bolj verjeten: Deutsche Telekom Telekoma Slovenije sploh ne potrebuje. Z njim namreč dodaja trg, ki je ranga velikosti srednjega nemškega mesta, v soseščini ima že v lasti hrvaški Telekom, ki je za regijo bistveno bolj pomemben kot vaški Telekom iz Slovenije. Slovenija že dolgo ni nobeno izhodišče za širjenje na balkanske trge in slovenski trg ni tako zelo donosen, da bi predstavljal stabilno dolgoročno naložbo za kogarkoli. Skratka, bilo bi fajn, če bi to podjetje prevzeli, če pa ga ne bodo, pa tudi nič zato, izpad morebitnega dvoodstotnega dviga prihodkov zaradi dodajanja milijona uporabnikov v svoj poslovni sistem lahko tudi preživijo. Navsezadnje je bistveno bolj zanimiv moldavski trg telekomunikacij.

 

Tretji razlog, ki je po mojem mnenju najbolj verjeten: v nasprotju z obljubami, ki so jih slovenski prodajalci Telekoma dajali na roadshowih, je okolje, v katerega naj bi prišel Deutsche Telekom, v resnici popolnoma neurejeno, kaotično in nestabilno. Samo pomislite, nekaj tednov pred samim finišem oddaje ponudbe za odkup Telekoma se v tej državi zgodi, da oborožena ljudska milica preiskuje parlament in bivšo predsednico vlade, minister za obrambo aktivira vojaško obveščevalno službo in ji odredi prisluškovanje in sledenje za potrebe prodobivanja informacij v zvezi s privatizacijo Telekoma, hkrati pa obtoži Deutsche Telekom najhujših mogočih zlorab na Hrvaškem, predsedniku vlade grozijo s kazenskimi ovadbami zaradi prodaje tega podjetja, vse skupaj pa je legitimizirano v mainstream medijih s tezami o "zahtevah" Merklove, da Slovenci predamo Telekom Nemcem in o tem, kako po hitlerjansko se spet dela to deželo nemško. Izstopite za trenutek iz okvirov te države in se vprašajte, zakaj bi v takih okoliščinah Deutsche Telekom investiral kakšne tričetrt milijarde evrov. 

 

Plačati več sto milijonov evrov zato, da v svoj poslovni sistem vklopite nekaj čez milijon uporabnikov, potem pa cel svet prebira izjave visokih slovenskih politikov, da v tej državi zganjate vohunjenje, ropanje in korupcijo, za nameček pa svetovna javnost prebira, kako bo neki Marko Golob kazensko ovadil cel Deutsche Telekom (kar, priznajte, ni za lase privlečena teza), je enostavno nesmiselno in nepotrebno. Ena slaba novica v svetovnih medijih lahko pomembno pretrese poslovanje multinacionalke, riniti v državo, ki vam bo garantirano generirala najbolj bolne možne naslove v medijih in afere pa je noro. In če vam ob tem na ves glas obljubljajo, da boste stresli cel Baltik evrov v državo, ki je popolnoma netransparentna, brezpravna, koruptivna, kaotična in politično nestabilna, ali bi se odločili za tovrstno investicijo? Strinjali se boste, da trenutno kakšno telekomunikacijsko podjetje v Donbassu ali Siriji deluje v bistveno manj kaotičnem poslovnem okolju.

 

Po vsem izrečenem sem pripravljen verjeti, da je v ozadju nedavnega nakupnega molka s strani Deutsche Telekoma ravno kombinacija zgoraj naštetih dejavnikov. In pripravljen sem tudi verjeti, da so slovenski butalci s svojimi epskimi bitkami proti privatizaciji Telekoma dosegli zgolj minimiziranje prodajne vrednosti tega podjetja. 

 

Posebej epski zapis v slovenski zgodovini pa bodo doživele nekatere dezorientirane in abotne argumentacije, ki so pripeljale do mercatorjevskega procesa zniževanja vrednosti Telekoma Slovenije. Če ne zaradi drugega, jih je zanimivo pregledati čisto z antropološkega vidika, saj razkrivajo stanje duševnih bolezni in metafizičnih verovanj v tej državi.

 

 

Prisluškovalci in prišepetovalci

 

Če je moč razumeti prav, potem se je ta narod prepričalo, da ima Deutsche Telekom dva skrita načrta s Telekomom Slovenije. Najprej, da to podjetje "izcuza in odvrže", in potem, da nemška obveščevalna služba budno spremlja vsak korak slovenskih institucij.

 

Za idejo o prvem skritem načrtu lahko rečem, da je šokantno, da Slovence nenadoma skrbi, da bi nekdo izčrpal domača podjetja. Naj vam povem bolj direktno: ko se je na Telekom nalepilo morje pijavk, ni nikogar skrbelo, da se izvaja izčrpavanje podjetja, ravno tako ko je Petan zajahal lep del slovenske ekonomije, to nikogar ni skrbelo, ko se je izčrpalo Pivovarno Laško, Mercator, Merkur, se nihče ni vznemirjal, zdaj pa naj bi to nenadoma postal problem. Kolikšna je torej kredibilnost takšnega argumenta? Če morda še ne veste, je slovenski ekonomski sistem zasnovan na izčrpavanju podjetij. In če še ne veste (morda vam pri osnovnošolski geografiji tega niso povedali), je Slovenija ranga velikosti Műnchna, zatorej kaj sploh je za izčrpavati iz takšnega pritlikavega telekoma? Tudi če bi Deutsche Telekom izcuzal cel slovenski Telekom, bi, verjemite mi, to komaj kaj pomenilo v prihodkih tega podjetja. 

 

Druga ideja o prisluškovanju je maksimalno bedasta, celo fascinantno debilna. Komu naj bi Nemci v Sloveniji točno prisluškovali in kaj naj bi s temi informacijami? Koga zanima Cerarjevo mnenje o ISIS? Koga zanima Pahorjevo mnenje o Donbassu ali južnem toku? Vse to je brezveze, Slovenija je v svetovnem kontekstu nepomembna, od Slovenije ni odvisna nobena odločitev na svetovni ravni, nismo noben player, svetovna politika gre svojo pot in Slovenija lahko tej politiki le sledi. Še več, Slovenija ni na Balkanu noben player, razen seveda, če menite, da so Petanove naložbe na Balkanu resne investicijske zgodbe. Zakaj bi torej kdo pridobival informacije v Sloveniji? Kateri bedak bi se odločil, da kupi cel Telekom, da prisluškuje, kakšne avre zaznava Cerar in kako se Pahor pripravlja na maraton in koga obiskuje Petan, ko je v Sarajevu? Ni to malce predrag špas? Bi me radi prepričali, da so Nemci mnenja, da je bolje prisluškovati Vebru in Golobu kot Putinu? 

 

Bodimo iskreni, vreči stotine milijonov evrov v neko lokalno telekomunikacijsko podjetje, ki deluje na vsega dvomilijonskem trgu nepomembne države, ki je istočasno slepo črevo svetovne politike, je ravno tako smiselno, kot s prdci spreminjati smer tornadov. Torej, če ste to tezo kupili, ste prvorazredni bedaki. Obstaja večja možnost, da v tujini sploh ne vedo, da Slovenija obstaja, kot pa da obstaja svetovna zarota tujega kapitala in politike proti Sloveniji.

 

Oboje kaže na funkcionalno nepismenost in mitomanijo pomembnega dela prebivalcev te države. Da bi Deutsche Telekom izčrpaval Telekom Slovenije pa je enako, kot da bi denimo Mercator izčrpaval lokalno trafiko na Senovem. To, da bi pri šestih milijardah prebivalcev v dvomilijonski državi nastajale tako pomembne informacije, da bi nekdo samo zaradi tega kupil telekomunikacijsko podjetje, s katerim bi te informacije pridobil, pa je ravno tako smiselno, kot če bi na svetu staršev v lokalnem vrtcu pridobivali informacije o sprejemanju zakonov na vladi.

 

 

Prihodnost je fantastična, naravnost fascinantna

 

Nekaj o prihodnosti Telekoma Slovenije. V nasprotnju z javnim mnenjem je dejstvo, da Telekom Slovenije ne prodaja straniščnega papirja, ampak telekomunikacijske storitve. Zakaj je to treba pojasniti? Zaradi tega, ker očitno ni jasno, da to podjetje deluje v panogi, ki zahteva izjemno visoke investicije, saj je značilnost ponujenih storitev, da so visokotehnološke in da se tehnologija naglo spreminja. V industriji toaletnega papirja se pač investira v nekaj tehnične opreme in "pakungo", v telekomunikacijah so investicije ekstremno visoke in izjemno pogoste, brez tega pa je vsako telekomunikacijsko podjetje že na kratki rok mrtvo. Kar nas napelje na sledeče dejstvo: če hoče Telekom Slovenije obstati, potem mora biti sposoben iti v korak s konkurenco in investirati ogromne vsote kapitala. In zdaj, glede na to, da je slovenski trg kapitala mrtev, da je celotna država podhranjena s kapitalom, od kod bo prišel kapital za investiranje? Ga ima morda Petan spravljenega pod posteljo? Bo Petrič prodal Kolektor in denar preusmeril v Telekomove investicije? Resnično, kje je ta kapital, ki lahko omogoči Telekomu investiranje in dolgoročno preživetje v panogi? Morda predlagate 100 % dolžniško financiranje investicij? Res? Torej, če hoče Telekom Slovenije obstati, mora investirati, da bo ostal konkurenčen, če hoče investirati, rabi kapital, ker kapitala v Sloveniji ni, ga more uvoziti. Tako enostavno je to. Lahko pa se izbere tudi možnost, da Telekom Slovenije ne investira več, potem pa se usedite in opazujte, kako se bo Telekom transformiral v Pivovarno Laško.

 

Telekom deluje na dvomilijonskem trgu, na katerem niti ni sam. Res ima prevladujoč delež, ampak na dvomilijonskem trgu ima nekaj čez milijon strank. Saj ste prebrali, kajne? Ker ravnokar sem napisal, da je to identično temu, da ima mesto Műnchen svoj Telekom in si hkrati domišlja, da je to dovolj velik trg, da lahko na njem preživi. Realnost je precej drugačna. Namreč, če se telekomunikacijsko podjetje ne širi in ne deluje na trgu, ki je težek nekaj deset milijonov uporabnikov, ga na dolgi rok ne bo več. Enostavno so butični trgi premalo, da bi bilo na njih mogoče generirati dovolj velike prihodke, ki bi omogočali normalen investicijski cikel. In ko slednjega ni, se zgodi odmiranje na obroke. V tem kontekstu so nakupi tretjerazrednih telekomunikacijskih podjetij po Balkanu farsa. In v tem kontekstu je zavračanje kapitala, ki bi Telekom Slovenije integriral v večje trge, samomorilska poslovna strategija.

 

Brez kapitala ni investicij, brez investicij ni telekomunikacijskega podjetja. In v Sloveniji kapitala ni. Brez dostopa na velike trge ni telekomunikacijskega podjetja in v Sloveniji ni velikega trga. To vse pa pomeni, da Telekom Slovenije ne more drugače, kot da dobi novega lastnika, ker sicer ga ne bo več. In če je temu tako, kakšen smisel ima ta farsa z odpovedanimi prodajami, ki rezultirajo zgolj v vsakokratnem zniževanju prodajne vrednosti tega podjetja? Sami seštejte ena in ena in sami boste ugotovili, kakšna je prihodnost Telekoma Slovenije in kolikšna je cena zastrupljanja javnega mnenja z mitomanijo in magičnimi verovanji. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,815
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,030
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,583
04/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,352
05/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 1,109
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,207
07/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,031
08/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,490
09/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,306
10/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 968