Komentar

Farsa, debilana in tragikomedija

V tem članku bi vas radi opozorili na ceno, ki jo bo ta država plačala zaradi desetletnega procesa degeneracije javnih debat v magična verovanja in mitomanska prepričanja o nebeškem izvoru slovenskega naroda.

19.04.2015 22:00
Piše: Kizo

Pripravljen sem verjeti, da so slovenski butalci s svojimi epskimi bitkami proti privatizaciji Telekoma dosegli zgolj minimiziranje prodajne vrednosti tega podjetja.

Obstaja večja možnost, da v tujini sploh ne vedo, da Slovenija obstaja, kot pa da obstaja svetovna zarota tujega kapitala in politike proti Sloveniji.

 

Brez kapitala ni investicij, brez investicij ni telekomunikacijskega podjetja. In v Sloveniji kapitala ni.

Prav je, da preberete, koliko neumnost stane. In prav je, da razumete, kako absurdne argumentacije uničujejo slovenska podjetja. Najbolj svež primer je seveda Telekom Slovenije.

 

 

Najprej o (ne)prodaji

 

Dejstvo, da je ponudbo za nakup Telekoma Slovenije oddal samo equity sklad Cinven, nikakor ni moglo biti presenetljivo. Razlogi, zakaj je do tega prišlo, so trije.

 

Prvi razlog: Deutsche Telekom s slovenskimi butalci igra partijo poslovnega šaha. Povsem jasno je, da sta potencialna kupca dva in da če bo eden od njiju miniral proces prodaje, potem bo ta prekinjen in cene ter pogoji se bodo postavljali na novo. S tem Deutsche Telekom ne izgubi prav ničesar, nasprotno, lahko celo pridobi, prodajalec, torej slovenski butalci, pa lahko kvečjemu izgubijo še nekaj deset milijonov evrov, ki jih sicer nujno potrebujejo za odplačevanje obresti na narkomansko najeti državni dolg. Če je bil namreč Deutsche Telekom kolikor toliko pameten, je imel na primeru prevzema Mercatorja možnost videti, da se slovenska paradržavna podjetja lahko prevzame relativno poceni, samo dovolj poskusov prodaje je treba zminirati. Pozicija slovenskih butalcev je zato neverjetna: prodajajo tako, da želijo na trgu doseči najnižjo možno ceno in se iz tega procesa nikoli nič ne naučijo. Zakaj se cene nižajo? Ker dlje, kot so podjetja v državnih rokah, ki jih označuje pomanjkanje kapitala in poslovne strategije, bolj razpadajo in cenejša so, a o tem več v nadaljevanju članka. Seveda ni niti izključeno, da bo Cinven prvi in Deutsche Telekom drugi lastnik.

 

Drugi razlog, ki je za odtenek bolj verjeten: Deutsche Telekom Telekoma Slovenije sploh ne potrebuje. Z njim namreč dodaja trg, ki je ranga velikosti srednjega nemškega mesta, v soseščini ima že v lasti hrvaški Telekom, ki je za regijo bistveno bolj pomemben kot vaški Telekom iz Slovenije. Slovenija že dolgo ni nobeno izhodišče za širjenje na balkanske trge in slovenski trg ni tako zelo donosen, da bi predstavljal stabilno dolgoročno naložbo za kogarkoli. Skratka, bilo bi fajn, če bi to podjetje prevzeli, če pa ga ne bodo, pa tudi nič zato, izpad morebitnega dvoodstotnega dviga prihodkov zaradi dodajanja milijona uporabnikov v svoj poslovni sistem lahko tudi preživijo. Navsezadnje je bistveno bolj zanimiv moldavski trg telekomunikacij.

 

Tretji razlog, ki je po mojem mnenju najbolj verjeten: v nasprotju z obljubami, ki so jih slovenski prodajalci Telekoma dajali na roadshowih, je okolje, v katerega naj bi prišel Deutsche Telekom, v resnici popolnoma neurejeno, kaotično in nestabilno. Samo pomislite, nekaj tednov pred samim finišem oddaje ponudbe za odkup Telekoma se v tej državi zgodi, da oborožena ljudska milica preiskuje parlament in bivšo predsednico vlade, minister za obrambo aktivira vojaško obveščevalno službo in ji odredi prisluškovanje in sledenje za potrebe prodobivanja informacij v zvezi s privatizacijo Telekoma, hkrati pa obtoži Deutsche Telekom najhujših mogočih zlorab na Hrvaškem, predsedniku vlade grozijo s kazenskimi ovadbami zaradi prodaje tega podjetja, vse skupaj pa je legitimizirano v mainstream medijih s tezami o "zahtevah" Merklove, da Slovenci predamo Telekom Nemcem in o tem, kako po hitlerjansko se spet dela to deželo nemško. Izstopite za trenutek iz okvirov te države in se vprašajte, zakaj bi v takih okoliščinah Deutsche Telekom investiral kakšne tričetrt milijarde evrov. 

 

Plačati več sto milijonov evrov zato, da v svoj poslovni sistem vklopite nekaj čez milijon uporabnikov, potem pa cel svet prebira izjave visokih slovenskih politikov, da v tej državi zganjate vohunjenje, ropanje in korupcijo, za nameček pa svetovna javnost prebira, kako bo neki Marko Golob kazensko ovadil cel Deutsche Telekom (kar, priznajte, ni za lase privlečena teza), je enostavno nesmiselno in nepotrebno. Ena slaba novica v svetovnih medijih lahko pomembno pretrese poslovanje multinacionalke, riniti v državo, ki vam bo garantirano generirala najbolj bolne možne naslove v medijih in afere pa je noro. In če vam ob tem na ves glas obljubljajo, da boste stresli cel Baltik evrov v državo, ki je popolnoma netransparentna, brezpravna, koruptivna, kaotična in politično nestabilna, ali bi se odločili za tovrstno investicijo? Strinjali se boste, da trenutno kakšno telekomunikacijsko podjetje v Donbassu ali Siriji deluje v bistveno manj kaotičnem poslovnem okolju.

 

Po vsem izrečenem sem pripravljen verjeti, da je v ozadju nedavnega nakupnega molka s strani Deutsche Telekoma ravno kombinacija zgoraj naštetih dejavnikov. In pripravljen sem tudi verjeti, da so slovenski butalci s svojimi epskimi bitkami proti privatizaciji Telekoma dosegli zgolj minimiziranje prodajne vrednosti tega podjetja. 

 

Posebej epski zapis v slovenski zgodovini pa bodo doživele nekatere dezorientirane in abotne argumentacije, ki so pripeljale do mercatorjevskega procesa zniževanja vrednosti Telekoma Slovenije. Če ne zaradi drugega, jih je zanimivo pregledati čisto z antropološkega vidika, saj razkrivajo stanje duševnih bolezni in metafizičnih verovanj v tej državi.

 

 

Prisluškovalci in prišepetovalci

 

Če je moč razumeti prav, potem se je ta narod prepričalo, da ima Deutsche Telekom dva skrita načrta s Telekomom Slovenije. Najprej, da to podjetje "izcuza in odvrže", in potem, da nemška obveščevalna služba budno spremlja vsak korak slovenskih institucij.

 

Za idejo o prvem skritem načrtu lahko rečem, da je šokantno, da Slovence nenadoma skrbi, da bi nekdo izčrpal domača podjetja. Naj vam povem bolj direktno: ko se je na Telekom nalepilo morje pijavk, ni nikogar skrbelo, da se izvaja izčrpavanje podjetja, ravno tako ko je Petan zajahal lep del slovenske ekonomije, to nikogar ni skrbelo, ko se je izčrpalo Pivovarno Laško, Mercator, Merkur, se nihče ni vznemirjal, zdaj pa naj bi to nenadoma postal problem. Kolikšna je torej kredibilnost takšnega argumenta? Če morda še ne veste, je slovenski ekonomski sistem zasnovan na izčrpavanju podjetij. In če še ne veste (morda vam pri osnovnošolski geografiji tega niso povedali), je Slovenija ranga velikosti Műnchna, zatorej kaj sploh je za izčrpavati iz takšnega pritlikavega telekoma? Tudi če bi Deutsche Telekom izcuzal cel slovenski Telekom, bi, verjemite mi, to komaj kaj pomenilo v prihodkih tega podjetja. 

 

Druga ideja o prisluškovanju je maksimalno bedasta, celo fascinantno debilna. Komu naj bi Nemci v Sloveniji točno prisluškovali in kaj naj bi s temi informacijami? Koga zanima Cerarjevo mnenje o ISIS? Koga zanima Pahorjevo mnenje o Donbassu ali južnem toku? Vse to je brezveze, Slovenija je v svetovnem kontekstu nepomembna, od Slovenije ni odvisna nobena odločitev na svetovni ravni, nismo noben player, svetovna politika gre svojo pot in Slovenija lahko tej politiki le sledi. Še več, Slovenija ni na Balkanu noben player, razen seveda, če menite, da so Petanove naložbe na Balkanu resne investicijske zgodbe. Zakaj bi torej kdo pridobival informacije v Sloveniji? Kateri bedak bi se odločil, da kupi cel Telekom, da prisluškuje, kakšne avre zaznava Cerar in kako se Pahor pripravlja na maraton in koga obiskuje Petan, ko je v Sarajevu? Ni to malce predrag špas? Bi me radi prepričali, da so Nemci mnenja, da je bolje prisluškovati Vebru in Golobu kot Putinu? 

 

Bodimo iskreni, vreči stotine milijonov evrov v neko lokalno telekomunikacijsko podjetje, ki deluje na vsega dvomilijonskem trgu nepomembne države, ki je istočasno slepo črevo svetovne politike, je ravno tako smiselno, kot s prdci spreminjati smer tornadov. Torej, če ste to tezo kupili, ste prvorazredni bedaki. Obstaja večja možnost, da v tujini sploh ne vedo, da Slovenija obstaja, kot pa da obstaja svetovna zarota tujega kapitala in politike proti Sloveniji.

 

Oboje kaže na funkcionalno nepismenost in mitomanijo pomembnega dela prebivalcev te države. Da bi Deutsche Telekom izčrpaval Telekom Slovenije pa je enako, kot da bi denimo Mercator izčrpaval lokalno trafiko na Senovem. To, da bi pri šestih milijardah prebivalcev v dvomilijonski državi nastajale tako pomembne informacije, da bi nekdo samo zaradi tega kupil telekomunikacijsko podjetje, s katerim bi te informacije pridobil, pa je ravno tako smiselno, kot če bi na svetu staršev v lokalnem vrtcu pridobivali informacije o sprejemanju zakonov na vladi.

 

 

Prihodnost je fantastična, naravnost fascinantna

 

Nekaj o prihodnosti Telekoma Slovenije. V nasprotnju z javnim mnenjem je dejstvo, da Telekom Slovenije ne prodaja straniščnega papirja, ampak telekomunikacijske storitve. Zakaj je to treba pojasniti? Zaradi tega, ker očitno ni jasno, da to podjetje deluje v panogi, ki zahteva izjemno visoke investicije, saj je značilnost ponujenih storitev, da so visokotehnološke in da se tehnologija naglo spreminja. V industriji toaletnega papirja se pač investira v nekaj tehnične opreme in "pakungo", v telekomunikacijah so investicije ekstremno visoke in izjemno pogoste, brez tega pa je vsako telekomunikacijsko podjetje že na kratki rok mrtvo. Kar nas napelje na sledeče dejstvo: če hoče Telekom Slovenije obstati, potem mora biti sposoben iti v korak s konkurenco in investirati ogromne vsote kapitala. In zdaj, glede na to, da je slovenski trg kapitala mrtev, da je celotna država podhranjena s kapitalom, od kod bo prišel kapital za investiranje? Ga ima morda Petan spravljenega pod posteljo? Bo Petrič prodal Kolektor in denar preusmeril v Telekomove investicije? Resnično, kje je ta kapital, ki lahko omogoči Telekomu investiranje in dolgoročno preživetje v panogi? Morda predlagate 100 % dolžniško financiranje investicij? Res? Torej, če hoče Telekom Slovenije obstati, mora investirati, da bo ostal konkurenčen, če hoče investirati, rabi kapital, ker kapitala v Sloveniji ni, ga more uvoziti. Tako enostavno je to. Lahko pa se izbere tudi možnost, da Telekom Slovenije ne investira več, potem pa se usedite in opazujte, kako se bo Telekom transformiral v Pivovarno Laško.

 

Telekom deluje na dvomilijonskem trgu, na katerem niti ni sam. Res ima prevladujoč delež, ampak na dvomilijonskem trgu ima nekaj čez milijon strank. Saj ste prebrali, kajne? Ker ravnokar sem napisal, da je to identično temu, da ima mesto Műnchen svoj Telekom in si hkrati domišlja, da je to dovolj velik trg, da lahko na njem preživi. Realnost je precej drugačna. Namreč, če se telekomunikacijsko podjetje ne širi in ne deluje na trgu, ki je težek nekaj deset milijonov uporabnikov, ga na dolgi rok ne bo več. Enostavno so butični trgi premalo, da bi bilo na njih mogoče generirati dovolj velike prihodke, ki bi omogočali normalen investicijski cikel. In ko slednjega ni, se zgodi odmiranje na obroke. V tem kontekstu so nakupi tretjerazrednih telekomunikacijskih podjetij po Balkanu farsa. In v tem kontekstu je zavračanje kapitala, ki bi Telekom Slovenije integriral v večje trge, samomorilska poslovna strategija.

 

Brez kapitala ni investicij, brez investicij ni telekomunikacijskega podjetja. In v Sloveniji kapitala ni. Brez dostopa na velike trge ni telekomunikacijskega podjetja in v Sloveniji ni velikega trga. To vse pa pomeni, da Telekom Slovenije ne more drugače, kot da dobi novega lastnika, ker sicer ga ne bo več. In če je temu tako, kakšen smisel ima ta farsa z odpovedanimi prodajami, ki rezultirajo zgolj v vsakokratnem zniževanju prodajne vrednosti tega podjetja? Sami seštejte ena in ena in sami boste ugotovili, kakšna je prihodnost Telekoma Slovenije in kolikšna je cena zastrupljanja javnega mnenja z mitomanijo in magičnimi verovanji. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
O anonimnih komentatorjih
3
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,467
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,339
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,706
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,280
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,169
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 975
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,165
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,111
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,015
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,134