Komentar

Cerarjeve potemkinove vasi

Kmalu bo leto od tega, ko se je skupinica visokošolskih učiteljev z ljubljanske univerze odločila, da po nekajmesečnem cincanju vendarle ustanovi novo stranko. Čas je bil kot naročen, saj je predčasno padla že tretja slovenska vlada.

20.04.2015 21:20
Piše: Milan Balažic

Pot SMC je dokazano napačna, a ga ni človeka, ki bi Cerarja prepričal v to napačnost.

Prvi človek Slovenije govori, kot da je nesposoben, se obnaša, kot da je nesposoben in deluje kot nesposoben. Ne pustite se prevarati – Cerar je nesposoben.

 

Liberalizem bi smisel in nov razvojni preboj lahko ponudil, toda vse slovenske vlade po osamosvojitvi so se ga otepale, ker bi jim radikalno zmanjšal možnost političnega poseganja v gospodarstvo.

Ljudstvo je bilo po letih krize nad starimi obrazi globoko razočarano in videti je bilo, kot da sta samo en človek – dr. Miro Cerar – in njegova istoimenska stranka tista, ki sta dovolj nova, močna in odločna, da bi stvari spravila v tek. Navidezno neomadeževani Cerar je privlačil volivce, ker je izžareval zaupanje, kot da bi lahko uresničil vse, kar bi hotel. Okrog sebe je po negativnem načelu selekcije zbral pisano množico od nekdanjih udbovcev do sedanjih karieristov. Napredovali so zgolj ubogljivi in lahkoverni oz. vsi tisti, ki so brez lastnega trdnega prepričanja. Tisti ljudje, ki zaradi svoje nenehne eksistencialne krize vseskozi čutijo neznosno potrebo po tem, da se nečemu ali nekomu podredijo, so povečini nasedli Cerarjevi demagogiji. Pri tem ni šlo toliko za vsebinske zastavke, ki jih praktično ni bilo, temveč za golo formo – za to, da je Cerar v svojem pohodu na oblast deloval kot potencialni veliki vodja.

 

Popolna personifikacija SMC je v nadaljevanju pomenila, da se mora vsak funkcionar te stranke brez izjeme podrediti Cerarjevi osebnosti. Obveljala je formula: stranka, to sem jaz. Ali določneje: SMC, to je nekaj pod črko S Mira Cerarja. Cilji vsakega člana SMC so ne glede na nerodno preimenovanje stranke še vedno cilji Mira Cerarja: vsak član mora razmišljati kot Miro Cerar, se pravi, da ne sme misliti. V stranki zato ni sledu demokracije. Kar v SMC vlada, je Gleichschaltung vseh glav, kar dokazuje, da ljudem tudi v 21. stoletju ni pretirano težko odvzeti njihove zmožnosti, da razmišljajo neodvisno. Tako SMC vodi tudi državo: Cerarjeva vlada je vlada javnega sektorja: vsi smo državni uradniki, tudi podjetniki in zasebniki so v funkciji državnih uslužbencev, kajti država jim je blagovolila dovoliti obstoj. Vse določa država in vlada je skupinski odbor največjih tajkunskih in privilegiranih socialnih interesnih omrežij in skupin. Skratka, slovenska država prihodnosti je pruski ideal uradniške države iz preteklosti.

 

Nobenega strahu ni, da bi vladajočo stranko doletelo zapoznelo spoznanje, da se je o svoji vladni politiki motila od samega začetka. Obstaja namreč nespravljiva razlika med velikodržavnim programom SMC in liberalnim programom minimalne države. Prav pot SMC je dokazano napačna, a ga ni človeka, ki bi Cerarja prepričal v to napačnost. Razviti svet se moti in SMC ima prav, zato se bo moral ta svet spremeniti in prilagoditi Cerarju. V tem je njegova usodna domišljavost. Cerar ne more storiti tistega, kar obljublja, ker izhaja iz zgodovinsko napačne in anahronistične predpostavke močne države. Namesto sprostitve potencialov civilne družbe, osebne svobode, zasebne pobude in tržnega tekmovanja, politika te vlade nadaljuje vojno proti civilni družbi, ki jo s svojo presežno oblastjo omejuje na najmanjši možni prostor, poleg tega pa jo odira z visokimi davki. Takšni čezmerni proizvodnji oblasti je treba postavljati meje, ker postaja za slovenske državljane in njihovo svobodo ogrožajoča. 

 

Nevarno je to, da nas skuša vlada SMC – spomnite se samo kongresa te stranke, kjer so delegatom prepovedali razpravo – skupaj z drugimi strankami levice voditi in usmerjati skozi vse naše življenje. Način, kako je bil spremenjen družinski zakon, kaže, da hoče levica sprejemati zakonodajo, s katero bi ljudi prisilila k nekemu določenemu načinu vedenja. Takšno oblast, ki bolje od vsakega posameznika ve, kaj je zanj dobro, po Foucaultu imenujemo pastoralna oblast. V nekem smislu je Cerkev dobila v državi hudo konkurenco – s to razliko, da cerkveno kanonsko pravo nima zakonske moči nad ljudmi, ampak le moralno. Država pod vladavino SMC pa predstavlja oblast pastirja nad čredo, ki se uveljavlja z zakonom: nadzoru sledi preverjanje, ne-uboganju poboljševanje in kazen. Tej presežni oblasti se lahko upremo na tri načine: prvič, kot Solon, z omejevalno zakonodajo tako, da se uporabi opozicijske stranke; drugič, kot Platon, s pedagogijo oblasti tako, da se uči skozi javni protest; in tretjič, kot kliniki, z norčevanjem iz oblasti.

 

Upor proti presežni oblasti države in vlade je tipična liberalna drža. Prvo zapoved te drže lepo formulira že omenjeni Foucault: "Ne zaljubite se v oblast." Vsaka pokorščina oblasti je seveda veliko lažja, če ljubimo Cerarja, Pahorja, Erjavca itd.: ko ljubimo oblast, si želimo prav to, kar nas obvladuje, tlači in izkorišča. So ljudje, ki v tem uživajo in ta užitek ima tudi svoje ime: v kliniki mazohizem, v politiki fašizem. Liberalizem nasprotno izhaja iz predpostavke, da se vselej vlada preveč. To posledično pomeni, da velja državo racionalizirati in kjer se le da, vidno pest države nadomestiti z nevidno roko trga. Za slovenske razmere bi morda najbližji vzor našli v ordoliberalizmu (Ordo se je imenovala revija), ki je v Nemčiji ostro nasprotoval vladam, ki so – tako kot SMC – v prid države sistematično ignorirale tržne mehanizme in civilno družbo. Če vam je neoliberalizem čikaške šole preradikalen, naj vas potolažimo, da nemški gospodarski čudež izhaja prav iz te nekoliko blažje liberalne različice, ki jo je v politiko uvedel Adenauer. 

 

Toda, žal, Cerar ni Adenauer, da bi bil sposoben izbrati vsaj najmanj slabo od slabih možnosti. Njegova stranka ne preveč prepričljivo zanika socialistični režim, od katerega je podedovala navade in šege. Ideološka statolatrija kaže na ostanke levičarskega mesijanstva, zaradi katerega so Slovenci na nek poseben način skupaj v družbi z Nemci in Rusi. Našteti narodi – Nemci zaradi nacizma, Rusi zaradi komunizma, Slovenci pa zaradi obeh - ne morejo dati smisla svojemu 20. stoletju in so zato negotovi glede svoje preteklosti, s tem pa tudi prihodnosti. Liberalizem bi takšen smisel in nov razvojni preboj lahko ponudil, toda vse slovenske vlade po osamosvojitvi so se ga otepale, ker bi jim radikalno zmanjšal možnost političnega poseganja v gospodarstvo. V nasprotju z vsemi drugimi ideologijami je liberalizem edini, ki meni, da več svobode posameznika vodi v povečevanje njegove lastnine in s tem ustvarja boljše življenje. Liberalna družba, kar Slovenija ni, ima skupen le en sam temelj: svobodno izvajanje zasebne dejavnosti in zanesljivo uživanje tistega, kar ste si pridobili. 

 

Na podlagi te začetne enakosti možnosti so nekatere (recimo kar dominantno anglo-saksonske) vlade dobesedno ustvarile ljudstvo, ki je imelo kapitalistični duh, slovenske vlade pa so ustvarile ljudstvo s socialnim duhom. Pa še to je napačno rečeno: razmah svobodnega podjetništva predstavlja pogreb za levičarsko veliko potratno državo, ker je ne potrebuje. Od liberalizma bi pravzaprav imeli največ prav običajni delojemalci, ki bi se jim ob znižanju obremenitve dela občutno povečale plače. Delojemalci bi tudi podprli liberalni program, če jih ne bi medijsko vsakodnevno obvladovali esemcejevski ideologi, nadzorovali njihovi mladinska in starostna frakcija (Združena levica, DeSUS), izkoriščali pa "socialdemokratski" tajkuni in sindikati. Če bi bili ti levičarski paradržavni sindikati res kaj vredni, bi Cerarju že zdavnaj izstavili račun, ki se mu reče generalna stavka. 

 

Resnica sredinske modrice predsednika vlade je oblast vse bolj korumpirane stranke, sestavljene iz ciničnih povzpetnežev, ki vladajo v imenu morale. Če odmislimo program SMC, ki spominja na osnovnošolski prosti spis želja in skrajni politični voluntarizem, je omenjena moralna popolna laž moralnega nihilizma. Ta hipokrizija dodatno krotoviči civilno družbo, ki živi pod neprestanim pritiskom birokratskega avtoritarizma, vrednega Cerarjeve pravniške sholastike. Ta je letos v drži poklicnega optimista okusil prve znake, da gre Sloveniji – glede na katastrofo, ki jo je preživela – malce bolje. To je bilo ob vseh političnih turbulencah zadnjega časa povod za to, da se premier Cerar preobleče v cunje princa Potemkina: ta je po priključitvi Krima Rusiji (Putin nima prvenstva) organiziral potovanje Katarine II. in dal postaviti namišljene vasi, v katerih so nastopale osebe, preoblečene v kmete, ki naj bi cesarici budile vtis bogate pokrajine. Tako nekako izgleda tudi Cerarjeva Slovenija leta 2015. Vendar naj vas njegovi nastopi ne peljejo žejnega čez vodo: ta prvi človek Slovenije govori, kot da je nesposoben, se obnaša, kot da je nesposoben in deluje kot nesposoben. Ne pustite se prevarati – Cerar je nesposoben.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
8
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
3
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,546
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,877
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,937
04/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,630
05/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,146
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,718
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,377
08/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,289
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,137
10/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,971