Ko smo se v Državljanski listi spraševali, kaj narediti z našim slabim rezultatom v javnomnenjskih raziskavah, je ideja seveda nanesla tudi na konopljo. In sem povprašal našega PR svetovalca, kaj meni o tem. Odgovor je bil naravnost brutalen: “Še vsaka liberalna stranka se je tik pred svojim koncem spomnila na konopljo. In nobeni ni pomagalo.”
Židan za nasvet očitno ali ni vprašal ali pa ima nesposobnega svetovalca, ki mu za povrh še ne zaupa, in tako je javno objavil, da je sedaj konoplja tista rešilna bilka, s katero se bo poskušal pritegniti kakšen procent ali dva javne popularnosti.
Naj vas ob tem ne zavede pojem “liberalna stranka”, kar SD seveda ni. Vendar je v Sloveniji pojem “liberalno” zlorabljen in javnomnenjske raziskave jasno pokažejo, da lahko med pojmoma “liberalen” in “levo” praktično potegnemo enačaj. Za večinsko javno mnenje je “liberalno” “levo” in “levo” “liberalno”. In nima pojem “liberalno” žal prav nobene veze s klasičnim liberalizmom, še posebej ne v ekonomskem smislu. Pa če si zagovorniki le-tega to še tako želimo.
Ker sem sam zagovornik legalizacije konoplje, sem seveda izkoristil priložnost, ki jo je prinesla javna obravnava predloga zakona v Državnem zboru, in kot prvi poslanec podprl popolno legalizacijo konoplje.
Strah je vodilno čustvo na ministrstvu za zdravstvo
Vendar je v politiki tako, da solo projekti praktično ne morejo uspeti, ker poleg svojega potrebuješ še 45 glasov. In praktično to pomeni, da je projekt, ki ga ne podpira vlada, obsojen na propad. Zato najbolj realna pot vodi prek ministrstva, ki to področje pokriva. Na področju konoplje pa je to Ministrstvo za zdravje. Le-to žal v mojem času v parlamentu ni imelo ravno sreče z ministricami in ministrom, zato se prav veliko ni dalo narediti, sem pa na sestankih na to temo, ki smo jih organizirali in imeli, dobil kar dober vpogled v to, zakaj je ta problem tako težak.
Na Ministrstvu za zdravje je prisoten strah pred legalizacijo. In to zelo močan strah. In ker je strah močno čustvo, ga je z razumnimi argumenti izjemno težko odpraviti. In dokler bo ta strah prisoten, se bo našla kopica argumentov, zakaj legalizacija konoplje, sploh za rekreativno uporabo, ne bo mogoča. Gre predvsem za strah pred tem, da bi sprostitev konoplje mladim poslala napačen signal, da so droge nekaj sprejemljivega, in da potem tudi močnejše substance pač niso tako zelo nevarne.
Cerarjeva vlada bo po svoji navadi pridobila strokovno mnenje, se široko posvetovala in tako naprej. Konkretno na tem področju, pa še katerem drugem, pa je tako, da boš pač dobil strokovno mnenje takšno, kot ga boš naročil. Oziroma odvisno, od koga ga boš naročil. Tako kot če naročiš strokovno mnenje, ali je kozarec piva na pol prazen ali na pol poln. Če si naročil pri optimistu, bo pol poln, če si pri pesimistu, je pol prazen. In potem daš prav tistemu, ki v bistvu odraža tvoje mnenje.
Dejstva pa seveda govorijo sama zase. Če primerjamo konopljo in alkohol, glede na razširjenost in povezane težave, dodamo še prihodke od davkov in trošarin, je odgovor jasen. Če pogledamo izkušnje v državah, kjer so zbrali pogum, tudi vidimo rezultate. Ampak strah na Ministrstvu za zdravje je močno čustvo. Skrbno skrito za strokovnimi mnenji.
Židan se bo opekel tako ali drugače
Če je Židan idejo vrgel v javnost brez predhodnega posveta z ministrico za zdravje, se bo pri tem grdo opekel. Vlada v Sloveniji pač ni kolegij ministrov, ki na skupnem vrtu vrtnarijo, ampak bolj zbor lastnikov močno ograjenih vrtičkov. In obisk enega vrtnarja na drugem vrtičku ne povzroči skupnega piknika, temveč dodatno utrjevanje zidu med vrtičkoma. Vesel bom, če se v tem primeru motim in bodo našli skupno pot. Ministrica za zdravje seveda lahko postavi takšno politiko v svojem ministrstvu, za to jo tudi imamo, ampak glede na do sedaj videno, bo prevladala pot neskončnih strokovnih analiz in ohranjanja trenutnega stanja.
Kakorkoli obrnemo, gre pri tej temi za marginalni problem, zato lahko daleč največ koristi od tega pobere radikalna stranka. Morebiten uspeh Židana bo precej bolj koristil Združeni levici kot Socialnim demokratom. Rezultat bo torej točno obraten, kot bi si ga prvi med slovenskimi kmeti želel. Še posebej, ker bodo v svojem SD-jevskem stilu vso zadevo prav gotovo nepotrebno zbirokratizirali in si bodo proti sebi obrnili tudi najglasnejše zagovornike legalizacije.
Pri zagovornikih legalizacije konoplje pa moramo imeti v mislih tudi to, da jih večina iskreno legalizaciji sploh ni naklonjena. Legalizacija namreč s sabo prinese regulacijo. In regulacija prinese davke. V bistvu si večina zagovornikov želi predvsem dekriminalizacije gojenja za lastne potrebe, saj jim to omogoča legalno gojenje, nato pa prodajo na sivem trgu, ki nudi neprimerno večje zaslužke, kot jih je mogoče dosegati na normalnem odprtem trgu.
Židanovo idejo lahko tako razumemo predvsem kot potezo obupanca, ki tone in išče rešilne bilke, na katere bi se lahko obesil, da bi se izvlekel iz težav. Kot vladna stranka to ne bo šlo. Ne moreš biti hkrati proti privatizaciji, glasovati zanjo, ko imaš 10 poslancev, in nato jamrati, da ne moreš prodaje preprečiti, ker imaš le 6 poslancev. Če bo Židan ob vsakem težkem koraku vlade, in teh je potrebnih še kar nekaj, izvlekel kakšno populistično idejo, ga bomo kmalu videli, kako se bo pridružil Pahorju pri šivanju nogavic, kidanju hleva ali asfaltiranju ceste. Pahorju se je to obrestovalo. Ali se bo tudi Židanu?