Komentar

Proti reformam in proti privatizaciji

Sloveniji se obeta ponovitev scenarija iz sredine preteklega desetletja, ko nismo izkoristili dobrih časov. Še več. Zaradi prefinjene blokade strateških vlagateljev se nam obeta investicijska izolacija, s tem pa tudi manjši pritok znanja v državo, kot bi ga lahko bilo.

30.04.2015 01:10
Piše: Goran Novković

Pri privatizaciji se obeta celo blokada strateških investitorjev!

Vlada se obnaša, kot da bo zagotovo v naslednjih letih več kot dveodstotna rast. Ko bo nova kriza, bomo pa spet gagali kot evropski grdi raček.

Vlada te dni sprejema dva pomembna dokumenta: Nacionalni reformni program (skupaj s Paktom stabilnosti) in Strategijo upravljanja kapitalskih naložb. Oba sta polna lepih besed, a žal vsebinsko veliko razočaranje. Sloveniji se spet obeta, da ne bomo izkoristili boljših časov, kot so ji denimo v Schröderjevih časih Nemci. Pri privatizaciji pa se celo obeta – blokada strateških investitorjev!

 

 

Protibirokratski ukrepi niso reforme

 

Minister za finance Dušan Mramor je včeraj kot velik dosežek v Nacionalnem reformnem programu (NRP) izpostavil "strukturne reforme". Njegovi poudarki so sicer pravilni: pospešitev gospodarske rasti, povečanje konkurenčnosti in produktivnosti ter javnofinančna konsolidacija.

 

Toda zmanjševanje administrativnih bremen na področju davkov, pri pridobivanju dovoljenj s področja prostorskega načrtovanja, graditve objektov in umeščanja v prostor ter na področju spodbujanja uporabe elektronskega poslovanja – to niso reforme. Tudi spremembe na področju pravosodja, ki naj bi prispevale k bolj konkurenčnemu poslovnemu okolju zaradi krajših postopkov - niso reforme. To so neupravičene birokratske zablode, ki jih že zdaj ne bi smelo biti. Predvsem pa niso - prave reforme. Tudi deregulacija dejavnosti in poklicev ter kakovost javnih naložb v raziskave in razvoj sta pomembna in dobrodošla, a nista - pravi reformi. Mar bomo poslej vsako spremembo imenovali za veliko reformo? 

 

Prava reforma bi denimo lahko bila davčna reforma oziroma prestrukturiranje davčnega sistema, da bi bilo poslovno okolje bolj konkurenčno. A v NRP je le izkazan namen, da bo vlada znižala stroške dela, konkretnih ukrepov pa nič. Glede na to, da vladni predstavniki vztrajno molčijo o nižjih davkih ob uvedbi davčnih blagajn, in glede na to, da ministrica za delo Anja Kopač Mrak vztrajno zvišuje bremena tako imenovanim prekernim oblikam dela, kar je sicer prav, a hkrati niti z mezincem ne migne, da bi izpolnila svojo obljubo in končno znižala obremenitve rednih delovnih razmerij, nas je lahko upravičeno strah, kaj nas čaka. 

 

Kajti, recimo, uvedba davčnih blagajn brez nižjih davkov je dodatna obremenitev gospodarstva. In pika. Ne pomeni prelivanja denarja od goljufov k poštenim v gospodarstvu, ampak k nekomu drugemu, čeprav so prav davkoplačevalci že doslej pokrivali izpad davčnih prihodkov, ki jih država ni uspela ali pa celo ni hotela pobrati. Ni hotela, trdim, ker je toliko časa odlašala z davčnimi blagajnami! Zdaj pa bi dodaten denar pobrala očitno le zase.

 

 

Bo Bruselj podprl reformni program brez reform?

 

Kaj vse ni v redu z NRP? 

 

a. Diagnoza. Marsikje v besedilu je že diagnoza napačna, površna ali pomanjkljiva. Ni denimo primerjalnih podatkov o slovenskih stroških dela v bruto dodani vrednosti z ostalimi članicami EU oziroma Višegrajske skupine, kar bi bilo korektno zaradi pregledne primerjave s tujino. Ni podatka o velikem obsegu državnega lastništva v gospodarstvu, kjer smo na 1. mestu v EU … 

 

b. Reforme.  Res je v besedilu omenjena zdravstvena reforma, sicer še z obrisi. Tudi davčna reforma, a pri njej sploh še ni jasno, kako bomo razbremenili stroške dela. Le tak namen je izkazan. Ni pravega reformnega zagona. V naslednjem obdobju bi spet zgolj spremljali učinke nekdanje reforme na trgu dela. Pokojninsko reformo pa bi pripravljali šele za čas po letu 2022.

 

c. Odlaganje rešitev. Pomembne rešitve se spet prelagajo na poznejši čas. Test MSP, s katerim bi preverjali učinke nove zakonodaje pred sprejemom v parlamentu, bomo po novem začeli uveljavljati šele v letu 2016. Že zdavnaj bi moral biti v veljavi. Spremembe prostorske zakonodaje, ki so vnovič omenjene, bi morale biti sprejete že jeseni lani. 

 

d. Pasti novih obremenitev. Čeprav Vlada RS stoji na stališču, da ne bo novih obremenitev gospodarstva, to v NRP ni najbolj jasno. Kako bomo denimo financirali socialno podjetništvo? Kako bomo z davčno reformo razbremenili delo, če bo prihodek od novega davka na nepremičnine prihodek občin, slednje pa bodo dobile manj iz proračuna? Nenazadnje: zakaj je pri davčnih obremenitvah v poglavju o administrativnih bremenih omenjeno le znižanje davka od dohodka pravnih oseb v zadnjih letih, zelo malo pa je podatkov o visokih drugih davčnih in drugih finančnih obremenitvah? Se vam to zdi že znano? 

 

Bo Bruselj pogledal skozi prste? Možno, saj ima bistveno večje bolnike. Ena majhna Slovenija ni nič v primerjavi z grško kronično gripo. Bi bilo dobro, da bi Bruselj pogledal skozi prste? Nikakor ne. Zakaj ne? Ker se vlada obnaša, kot da bo zagotovo v naslednjih letih več kot dveodstotna rast. Ko bo nova kriza, bomo pa spet gagali kot evropski grdi raček.

 

V dokumentu mrgoli nevarnosti za poslovni svet in za razvojni potencial države. Namesto da bi izkoristili boljše čase za večji razvoj, torej da bi pustili več denarja podjetjem in podjetnikom za naložbe, se spet pojavlja delitveni, ne pa ustvarjalni besednjak.

 

 

Začela se je bitka za proračun

 

Da ne bo pomote. Povsem se strinjam, da moramo pomagati najšibkejšim, ki jih je kriza najbolj prizadela. Toda zakaj dvomim v resne namere vlade? Zakaj domnevam, da se za fasado upravičene pomoči najšibkejšim skriva širša interesna agenda vladajoče politike? 

 

Denimo zaradi treh razlogov, ki jih podajam v nadaljevanju. 

 

Prvi zadeva trditev finančnega ministra Dušana Mramorja, da bo kratkoročne varčevalne ukrepe nadomestil z dolgoročnimi strukturnimi ukrepi. Mu lahko verjamemo? 

 

Poglejmo, kaj pravita njegova ministrska kolega. Dejan Židan je vesel, da "je koalicija našla ravnotežje med javnofinančno konsolidacijo in zaščito standarda ljudi in da je v vladi čutiti duh koalicijskega sporazuma in skrbi za ljudi. Naslednji korak je priprava proračunov za prihodnji dve leti, ki bo prav tako trd oreh". Bitka z Mramorjem se je torej že začela. 

 

To je potrdil tudi Boris Koprivnikar, rekoč, da "so v grobem številke učinkov javnofinančnih ukrepov znane, konkretni ukrepi pa bodo znani šele ob pripravi proračuna za 2016. Pričakujemo lahko sprostitev napredovanj v javnem sektorju in uskladitev pokojnin, manj varčevanja pa bo tudi pri socialnih transferjih".  O poglobljeni primerjalni analizi našega javnega sektorja s tujimi seveda nič, čeprav bi si samo s tem nalili čistega vina. No, res je v NRP omenjena analiza zdravstva, sociale in šolstva. Toda hkrati je že slišati dobro obveščene, da to ne bo tako poglobljeno, kot bi moralo biti. Lahko računamo na to, da nas bo minister Koprivnikar vendarle presenetil?

 

Nič nas ne sme presenetiti. Tako so nas učili pred desetletji. No, Dušana Mramorja se lahko spomnimo bolj bistre glave, ko je konec lanskega leta, pred podpisom sporazuma s sindikati javnega sektorja, resno opozarjal pred tem, da ne bomo odpravili čezmernega primanjkljaja v letu 2015, nato pa popustil in ob šampanjcu podpisal kilav sporazum s sindikati. Na kar je pritisnil na nove dajatve, ki bi bile še večje, če se ne bi nekatera vodstva podjetij temu uprla na protestu pred vlado, celo skupaj s svojimi zaposlenimi!

 

Zdaj Dušan Mramor sindikatom in javnosti dopoveduje, da imamo res gospodarsko rast, toda BDP na prebivalca je še vedno bistveno nižji kot leta 2008. To je absolutno res. Zato ima prav, ko pravi, da se ne smemo opustiti in povečati tekoče porabe. Toda, ali mu lahko še verjamemo, da bo pri tem vztrajal do konca? Po nekaterih podatkih bo zaradi apetitov znotraj vladnih resorjev moral nabrskati okoli pol milijarde evrov, da se mu bo računica izšla. Na kaj stavite: bo Mramor spet popustil ali ne?

 

 

Kje je zdrava ekonomska pamet v boju zoper brezposelnost?

 

Drugi razlog za nejevero leži v zapisu iz NRP, po katerem vlada ugotavlja, da so razmere na trgu dela boljše, saj se je brezposelnost v letu 2014 zmanjšala. To pripisujejo, kot so zapisale Finance,  predvsem – delni reformi trga dela, ko je vlada študentsko delo skoraj izenačila z redno zaposlitvijo. 

 

Kakšna bahavost! Število brezposelnih se je znižalo za nekaj tisoč oseb (v gospodarstvu pa smo jih od leta 2008 izgubili skoraj 90.000!), in to predvsem zaradi gospodarske rasti, ta pa je predvsem posledica večjega izvoza zaradi konjunkture na tujih trgih. Vlada, katerakoli, na to sploh nima bistvenega vpliva. Namesto da bi izboljšala razmere za zaposlovanje doma z nižjimi dajatvami na redna delovna razmerja, uvedla socialno kapico ipd. pa spet stavi na administrativne ukrepe, kot so "celovita analiza uspešnosti in učinkovitosti ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ciljni ukrepi za dolgotrajno brezposelne, predvsem starejše in nizko izobražene, ter jamstvo za mlade". Saj vse to najbrž res malo pomaga. Ampak bistveno bolj bi pomagalo, če bi na Ministrstvu za delo vendarle malce bolj upoštevali zdravo kmečko, pardon, ekonomsko pamet in končno pristali na nižje bruto stroške dela.

 

 

Strateški investitorji in izolacija Slovenije 

 

Najhujši pa je tretji primer: privatizacija. Vlada je pripravila strategijo upravljanja kapitalskih naložb, ki je tik pred sprejetjem na Gregorčičevi 25. Večina medijev se ukvarja s seznami treh skupin: strateških, pomembnih in portfeljskih podjetij. Najbolj pomemben zajec pa tiči v drugem grmu, zaradi česar se kapital, plaha srna, že pripravlja, da bo stekla stran od Slovenije.

 

Zakaj gre? V prvi, strateški skupini je 22 podjetij, v katerih je kar 73 odstotkov državnega kapitala, zajetega v strategiji. Že to je izjemno veliko, glede na to, da je Slovenija po obsegu državnega lastništva na neslavnem 1. mestu v EU. Strateških, to je razvojnih investitorjev, v te družbe večinoma ne bo, ker strateški investitor želi večino, da bi lahko uveljavljal svojo strategijo razvoja. 

 

V tretji skupini je 57 portfeljskih naložb v skupni vrednosti le 12 odstotkov državnega kapitala, ki je predmet strategije. Gre za majhne deleže v podjetjih, kjer država že zdaj nima velikega vpliva ali pa je celo z majhnim deležem obtičala v teh družbah in ga bo težko prodala. Strateški vlagatelji bodo lahko torej v te družbe vstopili le, če bo tak večinski interes zdajšnjih že zasebnih lastnikov. To sploh ne bo prava privatizacija.

 

Ključna je druga skupina 23 pomembnih podjetij. Ta skupina obsega 15 odstotkov državnega kapitala v podjetjih. V tej skupini bo naprodaj skoraj tričetrtinski delež. A ne v celoti. Po informacijah s prejšnjega tedna naj bi v vladi razmišljali o povsem nerazumnem pogoju (ne možnosti!), da v teh podjetjih nihče ne bi mogel kupiti večjega deleža, kot ga ima država. Teoretično nihče ne bi mogel kupiti večjega deleža kot slabih 25 odstotkov, manj kot pri strateških podjetjih!

 

Posledice so jasne: 

 

-88 % državnega kapitala v podjetjih (73 % v strateških in 15 % v pomembnih podjetjih) skorajda ne bo zanimivega za razvojne, strateške prevzemnike,

 

-dotok mednarodnega znanja v slovenska podjetja in posledično na univerze in druge ustanove bo bistveno manjši, kot bi ga lahko sicer izkoristili (Novartis in Bosch imata denimo v Sloveniji svoja razvojna centra za generična zdravila in male gospodinjske aparate),

 

-politika bo pobrala denar od razpršenih lastnikov, če bo sploh še koga naivnega prepričala,

 

-hkrati pa bo z manjšinskim deležem v pomembnih podjetjih še naprej počela podobne rabote kot doslej; spomnimo, zaradi slabega upravljanja državnih podjetij je vsak državljan od leta 2007 izgubil 6.600 evrov, skupaj 13 milijard evrov – natančno toliko, kot je zdaj še vredno državno premoženje v gospodarstvu!

 

Zgodovina se rada ponavlja.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
14
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.803
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.644
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.062
04/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.445
05/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.177
06/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.079
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.719
08/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.540
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.503
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.216