Komentar

Proti reformam in proti privatizaciji

Sloveniji se obeta ponovitev scenarija iz sredine preteklega desetletja, ko nismo izkoristili dobrih časov. Še več. Zaradi prefinjene blokade strateških vlagateljev se nam obeta investicijska izolacija, s tem pa tudi manjši pritok znanja v državo, kot bi ga lahko bilo.

30.04.2015 01:10
Piše: Goran Novković

Pri privatizaciji se obeta celo blokada strateških investitorjev!

Vlada se obnaša, kot da bo zagotovo v naslednjih letih več kot dveodstotna rast. Ko bo nova kriza, bomo pa spet gagali kot evropski grdi raček.

Vlada te dni sprejema dva pomembna dokumenta: Nacionalni reformni program (skupaj s Paktom stabilnosti) in Strategijo upravljanja kapitalskih naložb. Oba sta polna lepih besed, a žal vsebinsko veliko razočaranje. Sloveniji se spet obeta, da ne bomo izkoristili boljših časov, kot so ji denimo v Schröderjevih časih Nemci. Pri privatizaciji pa se celo obeta – blokada strateških investitorjev!

 

 

Protibirokratski ukrepi niso reforme

 

Minister za finance Dušan Mramor je včeraj kot velik dosežek v Nacionalnem reformnem programu (NRP) izpostavil "strukturne reforme". Njegovi poudarki so sicer pravilni: pospešitev gospodarske rasti, povečanje konkurenčnosti in produktivnosti ter javnofinančna konsolidacija.

 

Toda zmanjševanje administrativnih bremen na področju davkov, pri pridobivanju dovoljenj s področja prostorskega načrtovanja, graditve objektov in umeščanja v prostor ter na področju spodbujanja uporabe elektronskega poslovanja – to niso reforme. Tudi spremembe na področju pravosodja, ki naj bi prispevale k bolj konkurenčnemu poslovnemu okolju zaradi krajših postopkov - niso reforme. To so neupravičene birokratske zablode, ki jih že zdaj ne bi smelo biti. Predvsem pa niso - prave reforme. Tudi deregulacija dejavnosti in poklicev ter kakovost javnih naložb v raziskave in razvoj sta pomembna in dobrodošla, a nista - pravi reformi. Mar bomo poslej vsako spremembo imenovali za veliko reformo? 

 

Prava reforma bi denimo lahko bila davčna reforma oziroma prestrukturiranje davčnega sistema, da bi bilo poslovno okolje bolj konkurenčno. A v NRP je le izkazan namen, da bo vlada znižala stroške dela, konkretnih ukrepov pa nič. Glede na to, da vladni predstavniki vztrajno molčijo o nižjih davkih ob uvedbi davčnih blagajn, in glede na to, da ministrica za delo Anja Kopač Mrak vztrajno zvišuje bremena tako imenovanim prekernim oblikam dela, kar je sicer prav, a hkrati niti z mezincem ne migne, da bi izpolnila svojo obljubo in končno znižala obremenitve rednih delovnih razmerij, nas je lahko upravičeno strah, kaj nas čaka. 

 

Kajti, recimo, uvedba davčnih blagajn brez nižjih davkov je dodatna obremenitev gospodarstva. In pika. Ne pomeni prelivanja denarja od goljufov k poštenim v gospodarstvu, ampak k nekomu drugemu, čeprav so prav davkoplačevalci že doslej pokrivali izpad davčnih prihodkov, ki jih država ni uspela ali pa celo ni hotela pobrati. Ni hotela, trdim, ker je toliko časa odlašala z davčnimi blagajnami! Zdaj pa bi dodaten denar pobrala očitno le zase.

 

 

Bo Bruselj podprl reformni program brez reform?

 

Kaj vse ni v redu z NRP? 

 

a. Diagnoza. Marsikje v besedilu je že diagnoza napačna, površna ali pomanjkljiva. Ni denimo primerjalnih podatkov o slovenskih stroških dela v bruto dodani vrednosti z ostalimi članicami EU oziroma Višegrajske skupine, kar bi bilo korektno zaradi pregledne primerjave s tujino. Ni podatka o velikem obsegu državnega lastništva v gospodarstvu, kjer smo na 1. mestu v EU … 

 

b. Reforme.  Res je v besedilu omenjena zdravstvena reforma, sicer še z obrisi. Tudi davčna reforma, a pri njej sploh še ni jasno, kako bomo razbremenili stroške dela. Le tak namen je izkazan. Ni pravega reformnega zagona. V naslednjem obdobju bi spet zgolj spremljali učinke nekdanje reforme na trgu dela. Pokojninsko reformo pa bi pripravljali šele za čas po letu 2022.

 

c. Odlaganje rešitev. Pomembne rešitve se spet prelagajo na poznejši čas. Test MSP, s katerim bi preverjali učinke nove zakonodaje pred sprejemom v parlamentu, bomo po novem začeli uveljavljati šele v letu 2016. Že zdavnaj bi moral biti v veljavi. Spremembe prostorske zakonodaje, ki so vnovič omenjene, bi morale biti sprejete že jeseni lani. 

 

d. Pasti novih obremenitev. Čeprav Vlada RS stoji na stališču, da ne bo novih obremenitev gospodarstva, to v NRP ni najbolj jasno. Kako bomo denimo financirali socialno podjetništvo? Kako bomo z davčno reformo razbremenili delo, če bo prihodek od novega davka na nepremičnine prihodek občin, slednje pa bodo dobile manj iz proračuna? Nenazadnje: zakaj je pri davčnih obremenitvah v poglavju o administrativnih bremenih omenjeno le znižanje davka od dohodka pravnih oseb v zadnjih letih, zelo malo pa je podatkov o visokih drugih davčnih in drugih finančnih obremenitvah? Se vam to zdi že znano? 

 

Bo Bruselj pogledal skozi prste? Možno, saj ima bistveno večje bolnike. Ena majhna Slovenija ni nič v primerjavi z grško kronično gripo. Bi bilo dobro, da bi Bruselj pogledal skozi prste? Nikakor ne. Zakaj ne? Ker se vlada obnaša, kot da bo zagotovo v naslednjih letih več kot dveodstotna rast. Ko bo nova kriza, bomo pa spet gagali kot evropski grdi raček.

 

V dokumentu mrgoli nevarnosti za poslovni svet in za razvojni potencial države. Namesto da bi izkoristili boljše čase za večji razvoj, torej da bi pustili več denarja podjetjem in podjetnikom za naložbe, se spet pojavlja delitveni, ne pa ustvarjalni besednjak.

 

 

Začela se je bitka za proračun

 

Da ne bo pomote. Povsem se strinjam, da moramo pomagati najšibkejšim, ki jih je kriza najbolj prizadela. Toda zakaj dvomim v resne namere vlade? Zakaj domnevam, da se za fasado upravičene pomoči najšibkejšim skriva širša interesna agenda vladajoče politike? 

 

Denimo zaradi treh razlogov, ki jih podajam v nadaljevanju. 

 

Prvi zadeva trditev finančnega ministra Dušana Mramorja, da bo kratkoročne varčevalne ukrepe nadomestil z dolgoročnimi strukturnimi ukrepi. Mu lahko verjamemo? 

 

Poglejmo, kaj pravita njegova ministrska kolega. Dejan Židan je vesel, da "je koalicija našla ravnotežje med javnofinančno konsolidacijo in zaščito standarda ljudi in da je v vladi čutiti duh koalicijskega sporazuma in skrbi za ljudi. Naslednji korak je priprava proračunov za prihodnji dve leti, ki bo prav tako trd oreh". Bitka z Mramorjem se je torej že začela. 

 

To je potrdil tudi Boris Koprivnikar, rekoč, da "so v grobem številke učinkov javnofinančnih ukrepov znane, konkretni ukrepi pa bodo znani šele ob pripravi proračuna za 2016. Pričakujemo lahko sprostitev napredovanj v javnem sektorju in uskladitev pokojnin, manj varčevanja pa bo tudi pri socialnih transferjih".  O poglobljeni primerjalni analizi našega javnega sektorja s tujimi seveda nič, čeprav bi si samo s tem nalili čistega vina. No, res je v NRP omenjena analiza zdravstva, sociale in šolstva. Toda hkrati je že slišati dobro obveščene, da to ne bo tako poglobljeno, kot bi moralo biti. Lahko računamo na to, da nas bo minister Koprivnikar vendarle presenetil?

 

Nič nas ne sme presenetiti. Tako so nas učili pred desetletji. No, Dušana Mramorja se lahko spomnimo bolj bistre glave, ko je konec lanskega leta, pred podpisom sporazuma s sindikati javnega sektorja, resno opozarjal pred tem, da ne bomo odpravili čezmernega primanjkljaja v letu 2015, nato pa popustil in ob šampanjcu podpisal kilav sporazum s sindikati. Na kar je pritisnil na nove dajatve, ki bi bile še večje, če se ne bi nekatera vodstva podjetij temu uprla na protestu pred vlado, celo skupaj s svojimi zaposlenimi!

 

Zdaj Dušan Mramor sindikatom in javnosti dopoveduje, da imamo res gospodarsko rast, toda BDP na prebivalca je še vedno bistveno nižji kot leta 2008. To je absolutno res. Zato ima prav, ko pravi, da se ne smemo opustiti in povečati tekoče porabe. Toda, ali mu lahko še verjamemo, da bo pri tem vztrajal do konca? Po nekaterih podatkih bo zaradi apetitov znotraj vladnih resorjev moral nabrskati okoli pol milijarde evrov, da se mu bo računica izšla. Na kaj stavite: bo Mramor spet popustil ali ne?

 

 

Kje je zdrava ekonomska pamet v boju zoper brezposelnost?

 

Drugi razlog za nejevero leži v zapisu iz NRP, po katerem vlada ugotavlja, da so razmere na trgu dela boljše, saj se je brezposelnost v letu 2014 zmanjšala. To pripisujejo, kot so zapisale Finance,  predvsem – delni reformi trga dela, ko je vlada študentsko delo skoraj izenačila z redno zaposlitvijo. 

 

Kakšna bahavost! Število brezposelnih se je znižalo za nekaj tisoč oseb (v gospodarstvu pa smo jih od leta 2008 izgubili skoraj 90.000!), in to predvsem zaradi gospodarske rasti, ta pa je predvsem posledica večjega izvoza zaradi konjunkture na tujih trgih. Vlada, katerakoli, na to sploh nima bistvenega vpliva. Namesto da bi izboljšala razmere za zaposlovanje doma z nižjimi dajatvami na redna delovna razmerja, uvedla socialno kapico ipd. pa spet stavi na administrativne ukrepe, kot so "celovita analiza uspešnosti in učinkovitosti ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ciljni ukrepi za dolgotrajno brezposelne, predvsem starejše in nizko izobražene, ter jamstvo za mlade". Saj vse to najbrž res malo pomaga. Ampak bistveno bolj bi pomagalo, če bi na Ministrstvu za delo vendarle malce bolj upoštevali zdravo kmečko, pardon, ekonomsko pamet in končno pristali na nižje bruto stroške dela.

 

 

Strateški investitorji in izolacija Slovenije 

 

Najhujši pa je tretji primer: privatizacija. Vlada je pripravila strategijo upravljanja kapitalskih naložb, ki je tik pred sprejetjem na Gregorčičevi 25. Večina medijev se ukvarja s seznami treh skupin: strateških, pomembnih in portfeljskih podjetij. Najbolj pomemben zajec pa tiči v drugem grmu, zaradi česar se kapital, plaha srna, že pripravlja, da bo stekla stran od Slovenije.

 

Zakaj gre? V prvi, strateški skupini je 22 podjetij, v katerih je kar 73 odstotkov državnega kapitala, zajetega v strategiji. Že to je izjemno veliko, glede na to, da je Slovenija po obsegu državnega lastništva na neslavnem 1. mestu v EU. Strateških, to je razvojnih investitorjev, v te družbe večinoma ne bo, ker strateški investitor želi večino, da bi lahko uveljavljal svojo strategijo razvoja. 

 

V tretji skupini je 57 portfeljskih naložb v skupni vrednosti le 12 odstotkov državnega kapitala, ki je predmet strategije. Gre za majhne deleže v podjetjih, kjer država že zdaj nima velikega vpliva ali pa je celo z majhnim deležem obtičala v teh družbah in ga bo težko prodala. Strateški vlagatelji bodo lahko torej v te družbe vstopili le, če bo tak večinski interes zdajšnjih že zasebnih lastnikov. To sploh ne bo prava privatizacija.

 

Ključna je druga skupina 23 pomembnih podjetij. Ta skupina obsega 15 odstotkov državnega kapitala v podjetjih. V tej skupini bo naprodaj skoraj tričetrtinski delež. A ne v celoti. Po informacijah s prejšnjega tedna naj bi v vladi razmišljali o povsem nerazumnem pogoju (ne možnosti!), da v teh podjetjih nihče ne bi mogel kupiti večjega deleža, kot ga ima država. Teoretično nihče ne bi mogel kupiti večjega deleža kot slabih 25 odstotkov, manj kot pri strateških podjetjih!

 

Posledice so jasne: 

 

-88 % državnega kapitala v podjetjih (73 % v strateških in 15 % v pomembnih podjetjih) skorajda ne bo zanimivega za razvojne, strateške prevzemnike,

 

-dotok mednarodnega znanja v slovenska podjetja in posledično na univerze in druge ustanove bo bistveno manjši, kot bi ga lahko sicer izkoristili (Novartis in Bosch imata denimo v Sloveniji svoja razvojna centra za generična zdravila in male gospodinjske aparate),

 

-politika bo pobrala denar od razpršenih lastnikov, če bo sploh še koga naivnega prepričala,

 

-hkrati pa bo z manjšinskim deležem v pomembnih podjetjih še naprej počela podobne rabote kot doslej; spomnimo, zaradi slabega upravljanja državnih podjetij je vsak državljan od leta 2007 izgubil 6.600 evrov, skupaj 13 milijard evrov – natančno toliko, kot je zdaj še vredno državno premoženje v gospodarstvu!

 

Zgodovina se rada ponavlja.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
7
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,620
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,352
03/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,326
04/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,239
05/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,976
06/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,588
07/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,563
08/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,231
09/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,155
10/
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,683