Komentar

Proti reformam in proti privatizaciji

Sloveniji se obeta ponovitev scenarija iz sredine preteklega desetletja, ko nismo izkoristili dobrih časov. Še več. Zaradi prefinjene blokade strateških vlagateljev se nam obeta investicijska izolacija, s tem pa tudi manjši pritok znanja v državo, kot bi ga lahko bilo.

30.04.2015 01:10
Piše: Goran Novković

Pri privatizaciji se obeta celo blokada strateških investitorjev!

Vlada se obnaša, kot da bo zagotovo v naslednjih letih več kot dveodstotna rast. Ko bo nova kriza, bomo pa spet gagali kot evropski grdi raček.

Vlada te dni sprejema dva pomembna dokumenta: Nacionalni reformni program (skupaj s Paktom stabilnosti) in Strategijo upravljanja kapitalskih naložb. Oba sta polna lepih besed, a žal vsebinsko veliko razočaranje. Sloveniji se spet obeta, da ne bomo izkoristili boljših časov, kot so ji denimo v Schröderjevih časih Nemci. Pri privatizaciji pa se celo obeta – blokada strateških investitorjev!

 

 

Protibirokratski ukrepi niso reforme

 

Minister za finance Dušan Mramor je včeraj kot velik dosežek v Nacionalnem reformnem programu (NRP) izpostavil "strukturne reforme". Njegovi poudarki so sicer pravilni: pospešitev gospodarske rasti, povečanje konkurenčnosti in produktivnosti ter javnofinančna konsolidacija.

 

Toda zmanjševanje administrativnih bremen na področju davkov, pri pridobivanju dovoljenj s področja prostorskega načrtovanja, graditve objektov in umeščanja v prostor ter na področju spodbujanja uporabe elektronskega poslovanja – to niso reforme. Tudi spremembe na področju pravosodja, ki naj bi prispevale k bolj konkurenčnemu poslovnemu okolju zaradi krajših postopkov - niso reforme. To so neupravičene birokratske zablode, ki jih že zdaj ne bi smelo biti. Predvsem pa niso - prave reforme. Tudi deregulacija dejavnosti in poklicev ter kakovost javnih naložb v raziskave in razvoj sta pomembna in dobrodošla, a nista - pravi reformi. Mar bomo poslej vsako spremembo imenovali za veliko reformo? 

 

Prava reforma bi denimo lahko bila davčna reforma oziroma prestrukturiranje davčnega sistema, da bi bilo poslovno okolje bolj konkurenčno. A v NRP je le izkazan namen, da bo vlada znižala stroške dela, konkretnih ukrepov pa nič. Glede na to, da vladni predstavniki vztrajno molčijo o nižjih davkih ob uvedbi davčnih blagajn, in glede na to, da ministrica za delo Anja Kopač Mrak vztrajno zvišuje bremena tako imenovanim prekernim oblikam dela, kar je sicer prav, a hkrati niti z mezincem ne migne, da bi izpolnila svojo obljubo in končno znižala obremenitve rednih delovnih razmerij, nas je lahko upravičeno strah, kaj nas čaka. 

 

Kajti, recimo, uvedba davčnih blagajn brez nižjih davkov je dodatna obremenitev gospodarstva. In pika. Ne pomeni prelivanja denarja od goljufov k poštenim v gospodarstvu, ampak k nekomu drugemu, čeprav so prav davkoplačevalci že doslej pokrivali izpad davčnih prihodkov, ki jih država ni uspela ali pa celo ni hotela pobrati. Ni hotela, trdim, ker je toliko časa odlašala z davčnimi blagajnami! Zdaj pa bi dodaten denar pobrala očitno le zase.

 

 

Bo Bruselj podprl reformni program brez reform?

 

Kaj vse ni v redu z NRP? 

 

a. Diagnoza. Marsikje v besedilu je že diagnoza napačna, površna ali pomanjkljiva. Ni denimo primerjalnih podatkov o slovenskih stroških dela v bruto dodani vrednosti z ostalimi članicami EU oziroma Višegrajske skupine, kar bi bilo korektno zaradi pregledne primerjave s tujino. Ni podatka o velikem obsegu državnega lastništva v gospodarstvu, kjer smo na 1. mestu v EU … 

 

b. Reforme.  Res je v besedilu omenjena zdravstvena reforma, sicer še z obrisi. Tudi davčna reforma, a pri njej sploh še ni jasno, kako bomo razbremenili stroške dela. Le tak namen je izkazan. Ni pravega reformnega zagona. V naslednjem obdobju bi spet zgolj spremljali učinke nekdanje reforme na trgu dela. Pokojninsko reformo pa bi pripravljali šele za čas po letu 2022.

 

c. Odlaganje rešitev. Pomembne rešitve se spet prelagajo na poznejši čas. Test MSP, s katerim bi preverjali učinke nove zakonodaje pred sprejemom v parlamentu, bomo po novem začeli uveljavljati šele v letu 2016. Že zdavnaj bi moral biti v veljavi. Spremembe prostorske zakonodaje, ki so vnovič omenjene, bi morale biti sprejete že jeseni lani. 

 

d. Pasti novih obremenitev. Čeprav Vlada RS stoji na stališču, da ne bo novih obremenitev gospodarstva, to v NRP ni najbolj jasno. Kako bomo denimo financirali socialno podjetništvo? Kako bomo z davčno reformo razbremenili delo, če bo prihodek od novega davka na nepremičnine prihodek občin, slednje pa bodo dobile manj iz proračuna? Nenazadnje: zakaj je pri davčnih obremenitvah v poglavju o administrativnih bremenih omenjeno le znižanje davka od dohodka pravnih oseb v zadnjih letih, zelo malo pa je podatkov o visokih drugih davčnih in drugih finančnih obremenitvah? Se vam to zdi že znano? 

 

Bo Bruselj pogledal skozi prste? Možno, saj ima bistveno večje bolnike. Ena majhna Slovenija ni nič v primerjavi z grško kronično gripo. Bi bilo dobro, da bi Bruselj pogledal skozi prste? Nikakor ne. Zakaj ne? Ker se vlada obnaša, kot da bo zagotovo v naslednjih letih več kot dveodstotna rast. Ko bo nova kriza, bomo pa spet gagali kot evropski grdi raček.

 

V dokumentu mrgoli nevarnosti za poslovni svet in za razvojni potencial države. Namesto da bi izkoristili boljše čase za večji razvoj, torej da bi pustili več denarja podjetjem in podjetnikom za naložbe, se spet pojavlja delitveni, ne pa ustvarjalni besednjak.

 

 

Začela se je bitka za proračun

 

Da ne bo pomote. Povsem se strinjam, da moramo pomagati najšibkejšim, ki jih je kriza najbolj prizadela. Toda zakaj dvomim v resne namere vlade? Zakaj domnevam, da se za fasado upravičene pomoči najšibkejšim skriva širša interesna agenda vladajoče politike? 

 

Denimo zaradi treh razlogov, ki jih podajam v nadaljevanju. 

 

Prvi zadeva trditev finančnega ministra Dušana Mramorja, da bo kratkoročne varčevalne ukrepe nadomestil z dolgoročnimi strukturnimi ukrepi. Mu lahko verjamemo? 

 

Poglejmo, kaj pravita njegova ministrska kolega. Dejan Židan je vesel, da "je koalicija našla ravnotežje med javnofinančno konsolidacijo in zaščito standarda ljudi in da je v vladi čutiti duh koalicijskega sporazuma in skrbi za ljudi. Naslednji korak je priprava proračunov za prihodnji dve leti, ki bo prav tako trd oreh". Bitka z Mramorjem se je torej že začela. 

 

To je potrdil tudi Boris Koprivnikar, rekoč, da "so v grobem številke učinkov javnofinančnih ukrepov znane, konkretni ukrepi pa bodo znani šele ob pripravi proračuna za 2016. Pričakujemo lahko sprostitev napredovanj v javnem sektorju in uskladitev pokojnin, manj varčevanja pa bo tudi pri socialnih transferjih".  O poglobljeni primerjalni analizi našega javnega sektorja s tujimi seveda nič, čeprav bi si samo s tem nalili čistega vina. No, res je v NRP omenjena analiza zdravstva, sociale in šolstva. Toda hkrati je že slišati dobro obveščene, da to ne bo tako poglobljeno, kot bi moralo biti. Lahko računamo na to, da nas bo minister Koprivnikar vendarle presenetil?

 

Nič nas ne sme presenetiti. Tako so nas učili pred desetletji. No, Dušana Mramorja se lahko spomnimo bolj bistre glave, ko je konec lanskega leta, pred podpisom sporazuma s sindikati javnega sektorja, resno opozarjal pred tem, da ne bomo odpravili čezmernega primanjkljaja v letu 2015, nato pa popustil in ob šampanjcu podpisal kilav sporazum s sindikati. Na kar je pritisnil na nove dajatve, ki bi bile še večje, če se ne bi nekatera vodstva podjetij temu uprla na protestu pred vlado, celo skupaj s svojimi zaposlenimi!

 

Zdaj Dušan Mramor sindikatom in javnosti dopoveduje, da imamo res gospodarsko rast, toda BDP na prebivalca je še vedno bistveno nižji kot leta 2008. To je absolutno res. Zato ima prav, ko pravi, da se ne smemo opustiti in povečati tekoče porabe. Toda, ali mu lahko še verjamemo, da bo pri tem vztrajal do konca? Po nekaterih podatkih bo zaradi apetitov znotraj vladnih resorjev moral nabrskati okoli pol milijarde evrov, da se mu bo računica izšla. Na kaj stavite: bo Mramor spet popustil ali ne?

 

 

Kje je zdrava ekonomska pamet v boju zoper brezposelnost?

 

Drugi razlog za nejevero leži v zapisu iz NRP, po katerem vlada ugotavlja, da so razmere na trgu dela boljše, saj se je brezposelnost v letu 2014 zmanjšala. To pripisujejo, kot so zapisale Finance,  predvsem – delni reformi trga dela, ko je vlada študentsko delo skoraj izenačila z redno zaposlitvijo. 

 

Kakšna bahavost! Število brezposelnih se je znižalo za nekaj tisoč oseb (v gospodarstvu pa smo jih od leta 2008 izgubili skoraj 90.000!), in to predvsem zaradi gospodarske rasti, ta pa je predvsem posledica večjega izvoza zaradi konjunkture na tujih trgih. Vlada, katerakoli, na to sploh nima bistvenega vpliva. Namesto da bi izboljšala razmere za zaposlovanje doma z nižjimi dajatvami na redna delovna razmerja, uvedla socialno kapico ipd. pa spet stavi na administrativne ukrepe, kot so "celovita analiza uspešnosti in učinkovitosti ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ciljni ukrepi za dolgotrajno brezposelne, predvsem starejše in nizko izobražene, ter jamstvo za mlade". Saj vse to najbrž res malo pomaga. Ampak bistveno bolj bi pomagalo, če bi na Ministrstvu za delo vendarle malce bolj upoštevali zdravo kmečko, pardon, ekonomsko pamet in končno pristali na nižje bruto stroške dela.

 

 

Strateški investitorji in izolacija Slovenije 

 

Najhujši pa je tretji primer: privatizacija. Vlada je pripravila strategijo upravljanja kapitalskih naložb, ki je tik pred sprejetjem na Gregorčičevi 25. Večina medijev se ukvarja s seznami treh skupin: strateških, pomembnih in portfeljskih podjetij. Najbolj pomemben zajec pa tiči v drugem grmu, zaradi česar se kapital, plaha srna, že pripravlja, da bo stekla stran od Slovenije.

 

Zakaj gre? V prvi, strateški skupini je 22 podjetij, v katerih je kar 73 odstotkov državnega kapitala, zajetega v strategiji. Že to je izjemno veliko, glede na to, da je Slovenija po obsegu državnega lastništva na neslavnem 1. mestu v EU. Strateških, to je razvojnih investitorjev, v te družbe večinoma ne bo, ker strateški investitor želi večino, da bi lahko uveljavljal svojo strategijo razvoja. 

 

V tretji skupini je 57 portfeljskih naložb v skupni vrednosti le 12 odstotkov državnega kapitala, ki je predmet strategije. Gre za majhne deleže v podjetjih, kjer država že zdaj nima velikega vpliva ali pa je celo z majhnim deležem obtičala v teh družbah in ga bo težko prodala. Strateški vlagatelji bodo lahko torej v te družbe vstopili le, če bo tak večinski interes zdajšnjih že zasebnih lastnikov. To sploh ne bo prava privatizacija.

 

Ključna je druga skupina 23 pomembnih podjetij. Ta skupina obsega 15 odstotkov državnega kapitala v podjetjih. V tej skupini bo naprodaj skoraj tričetrtinski delež. A ne v celoti. Po informacijah s prejšnjega tedna naj bi v vladi razmišljali o povsem nerazumnem pogoju (ne možnosti!), da v teh podjetjih nihče ne bi mogel kupiti večjega deleža, kot ga ima država. Teoretično nihče ne bi mogel kupiti večjega deleža kot slabih 25 odstotkov, manj kot pri strateških podjetjih!

 

Posledice so jasne: 

 

-88 % državnega kapitala v podjetjih (73 % v strateških in 15 % v pomembnih podjetjih) skorajda ne bo zanimivega za razvojne, strateške prevzemnike,

 

-dotok mednarodnega znanja v slovenska podjetja in posledično na univerze in druge ustanove bo bistveno manjši, kot bi ga lahko sicer izkoristili (Novartis in Bosch imata denimo v Sloveniji svoja razvojna centra za generična zdravila in male gospodinjske aparate),

 

-politika bo pobrala denar od razpršenih lastnikov, če bo sploh še koga naivnega prepričala,

 

-hkrati pa bo z manjšinskim deležem v pomembnih podjetjih še naprej počela podobne rabote kot doslej; spomnimo, zaradi slabega upravljanja državnih podjetij je vsak državljan od leta 2007 izgubil 6.600 evrov, skupaj 13 milijard evrov – natančno toliko, kot je zdaj še vredno državno premoženje v gospodarstvu!

 

Zgodovina se rada ponavlja.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
7
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
20
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,886
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,365
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,227
04/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,938
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,856
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,138
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,069
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,306
09/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,322
10/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,206