Komentar

Proti reformam in proti privatizaciji

Sloveniji se obeta ponovitev scenarija iz sredine preteklega desetletja, ko nismo izkoristili dobrih časov. Še več. Zaradi prefinjene blokade strateških vlagateljev se nam obeta investicijska izolacija, s tem pa tudi manjši pritok znanja v državo, kot bi ga lahko bilo.

30.04.2015 01:10
Piše: Goran Novković

Pri privatizaciji se obeta celo blokada strateških investitorjev!

Vlada se obnaša, kot da bo zagotovo v naslednjih letih več kot dveodstotna rast. Ko bo nova kriza, bomo pa spet gagali kot evropski grdi raček.

Vlada te dni sprejema dva pomembna dokumenta: Nacionalni reformni program (skupaj s Paktom stabilnosti) in Strategijo upravljanja kapitalskih naložb. Oba sta polna lepih besed, a žal vsebinsko veliko razočaranje. Sloveniji se spet obeta, da ne bomo izkoristili boljših časov, kot so ji denimo v Schröderjevih časih Nemci. Pri privatizaciji pa se celo obeta – blokada strateških investitorjev!

 

 

Protibirokratski ukrepi niso reforme

 

Minister za finance Dušan Mramor je včeraj kot velik dosežek v Nacionalnem reformnem programu (NRP) izpostavil "strukturne reforme". Njegovi poudarki so sicer pravilni: pospešitev gospodarske rasti, povečanje konkurenčnosti in produktivnosti ter javnofinančna konsolidacija.

 

Toda zmanjševanje administrativnih bremen na področju davkov, pri pridobivanju dovoljenj s področja prostorskega načrtovanja, graditve objektov in umeščanja v prostor ter na področju spodbujanja uporabe elektronskega poslovanja – to niso reforme. Tudi spremembe na področju pravosodja, ki naj bi prispevale k bolj konkurenčnemu poslovnemu okolju zaradi krajših postopkov - niso reforme. To so neupravičene birokratske zablode, ki jih že zdaj ne bi smelo biti. Predvsem pa niso - prave reforme. Tudi deregulacija dejavnosti in poklicev ter kakovost javnih naložb v raziskave in razvoj sta pomembna in dobrodošla, a nista - pravi reformi. Mar bomo poslej vsako spremembo imenovali za veliko reformo? 

 

Prava reforma bi denimo lahko bila davčna reforma oziroma prestrukturiranje davčnega sistema, da bi bilo poslovno okolje bolj konkurenčno. A v NRP je le izkazan namen, da bo vlada znižala stroške dela, konkretnih ukrepov pa nič. Glede na to, da vladni predstavniki vztrajno molčijo o nižjih davkih ob uvedbi davčnih blagajn, in glede na to, da ministrica za delo Anja Kopač Mrak vztrajno zvišuje bremena tako imenovanim prekernim oblikam dela, kar je sicer prav, a hkrati niti z mezincem ne migne, da bi izpolnila svojo obljubo in končno znižala obremenitve rednih delovnih razmerij, nas je lahko upravičeno strah, kaj nas čaka. 

 

Kajti, recimo, uvedba davčnih blagajn brez nižjih davkov je dodatna obremenitev gospodarstva. In pika. Ne pomeni prelivanja denarja od goljufov k poštenim v gospodarstvu, ampak k nekomu drugemu, čeprav so prav davkoplačevalci že doslej pokrivali izpad davčnih prihodkov, ki jih država ni uspela ali pa celo ni hotela pobrati. Ni hotela, trdim, ker je toliko časa odlašala z davčnimi blagajnami! Zdaj pa bi dodaten denar pobrala očitno le zase.

 

 

Bo Bruselj podprl reformni program brez reform?

 

Kaj vse ni v redu z NRP? 

 

a. Diagnoza. Marsikje v besedilu je že diagnoza napačna, površna ali pomanjkljiva. Ni denimo primerjalnih podatkov o slovenskih stroških dela v bruto dodani vrednosti z ostalimi članicami EU oziroma Višegrajske skupine, kar bi bilo korektno zaradi pregledne primerjave s tujino. Ni podatka o velikem obsegu državnega lastništva v gospodarstvu, kjer smo na 1. mestu v EU … 

 

b. Reforme.  Res je v besedilu omenjena zdravstvena reforma, sicer še z obrisi. Tudi davčna reforma, a pri njej sploh še ni jasno, kako bomo razbremenili stroške dela. Le tak namen je izkazan. Ni pravega reformnega zagona. V naslednjem obdobju bi spet zgolj spremljali učinke nekdanje reforme na trgu dela. Pokojninsko reformo pa bi pripravljali šele za čas po letu 2022.

 

c. Odlaganje rešitev. Pomembne rešitve se spet prelagajo na poznejši čas. Test MSP, s katerim bi preverjali učinke nove zakonodaje pred sprejemom v parlamentu, bomo po novem začeli uveljavljati šele v letu 2016. Že zdavnaj bi moral biti v veljavi. Spremembe prostorske zakonodaje, ki so vnovič omenjene, bi morale biti sprejete že jeseni lani. 

 

d. Pasti novih obremenitev. Čeprav Vlada RS stoji na stališču, da ne bo novih obremenitev gospodarstva, to v NRP ni najbolj jasno. Kako bomo denimo financirali socialno podjetništvo? Kako bomo z davčno reformo razbremenili delo, če bo prihodek od novega davka na nepremičnine prihodek občin, slednje pa bodo dobile manj iz proračuna? Nenazadnje: zakaj je pri davčnih obremenitvah v poglavju o administrativnih bremenih omenjeno le znižanje davka od dohodka pravnih oseb v zadnjih letih, zelo malo pa je podatkov o visokih drugih davčnih in drugih finančnih obremenitvah? Se vam to zdi že znano? 

 

Bo Bruselj pogledal skozi prste? Možno, saj ima bistveno večje bolnike. Ena majhna Slovenija ni nič v primerjavi z grško kronično gripo. Bi bilo dobro, da bi Bruselj pogledal skozi prste? Nikakor ne. Zakaj ne? Ker se vlada obnaša, kot da bo zagotovo v naslednjih letih več kot dveodstotna rast. Ko bo nova kriza, bomo pa spet gagali kot evropski grdi raček.

 

V dokumentu mrgoli nevarnosti za poslovni svet in za razvojni potencial države. Namesto da bi izkoristili boljše čase za večji razvoj, torej da bi pustili več denarja podjetjem in podjetnikom za naložbe, se spet pojavlja delitveni, ne pa ustvarjalni besednjak.

 

 

Začela se je bitka za proračun

 

Da ne bo pomote. Povsem se strinjam, da moramo pomagati najšibkejšim, ki jih je kriza najbolj prizadela. Toda zakaj dvomim v resne namere vlade? Zakaj domnevam, da se za fasado upravičene pomoči najšibkejšim skriva širša interesna agenda vladajoče politike? 

 

Denimo zaradi treh razlogov, ki jih podajam v nadaljevanju. 

 

Prvi zadeva trditev finančnega ministra Dušana Mramorja, da bo kratkoročne varčevalne ukrepe nadomestil z dolgoročnimi strukturnimi ukrepi. Mu lahko verjamemo? 

 

Poglejmo, kaj pravita njegova ministrska kolega. Dejan Židan je vesel, da "je koalicija našla ravnotežje med javnofinančno konsolidacijo in zaščito standarda ljudi in da je v vladi čutiti duh koalicijskega sporazuma in skrbi za ljudi. Naslednji korak je priprava proračunov za prihodnji dve leti, ki bo prav tako trd oreh". Bitka z Mramorjem se je torej že začela. 

 

To je potrdil tudi Boris Koprivnikar, rekoč, da "so v grobem številke učinkov javnofinančnih ukrepov znane, konkretni ukrepi pa bodo znani šele ob pripravi proračuna za 2016. Pričakujemo lahko sprostitev napredovanj v javnem sektorju in uskladitev pokojnin, manj varčevanja pa bo tudi pri socialnih transferjih".  O poglobljeni primerjalni analizi našega javnega sektorja s tujimi seveda nič, čeprav bi si samo s tem nalili čistega vina. No, res je v NRP omenjena analiza zdravstva, sociale in šolstva. Toda hkrati je že slišati dobro obveščene, da to ne bo tako poglobljeno, kot bi moralo biti. Lahko računamo na to, da nas bo minister Koprivnikar vendarle presenetil?

 

Nič nas ne sme presenetiti. Tako so nas učili pred desetletji. No, Dušana Mramorja se lahko spomnimo bolj bistre glave, ko je konec lanskega leta, pred podpisom sporazuma s sindikati javnega sektorja, resno opozarjal pred tem, da ne bomo odpravili čezmernega primanjkljaja v letu 2015, nato pa popustil in ob šampanjcu podpisal kilav sporazum s sindikati. Na kar je pritisnil na nove dajatve, ki bi bile še večje, če se ne bi nekatera vodstva podjetij temu uprla na protestu pred vlado, celo skupaj s svojimi zaposlenimi!

 

Zdaj Dušan Mramor sindikatom in javnosti dopoveduje, da imamo res gospodarsko rast, toda BDP na prebivalca je še vedno bistveno nižji kot leta 2008. To je absolutno res. Zato ima prav, ko pravi, da se ne smemo opustiti in povečati tekoče porabe. Toda, ali mu lahko še verjamemo, da bo pri tem vztrajal do konca? Po nekaterih podatkih bo zaradi apetitov znotraj vladnih resorjev moral nabrskati okoli pol milijarde evrov, da se mu bo računica izšla. Na kaj stavite: bo Mramor spet popustil ali ne?

 

 

Kje je zdrava ekonomska pamet v boju zoper brezposelnost?

 

Drugi razlog za nejevero leži v zapisu iz NRP, po katerem vlada ugotavlja, da so razmere na trgu dela boljše, saj se je brezposelnost v letu 2014 zmanjšala. To pripisujejo, kot so zapisale Finance,  predvsem – delni reformi trga dela, ko je vlada študentsko delo skoraj izenačila z redno zaposlitvijo. 

 

Kakšna bahavost! Število brezposelnih se je znižalo za nekaj tisoč oseb (v gospodarstvu pa smo jih od leta 2008 izgubili skoraj 90.000!), in to predvsem zaradi gospodarske rasti, ta pa je predvsem posledica večjega izvoza zaradi konjunkture na tujih trgih. Vlada, katerakoli, na to sploh nima bistvenega vpliva. Namesto da bi izboljšala razmere za zaposlovanje doma z nižjimi dajatvami na redna delovna razmerja, uvedla socialno kapico ipd. pa spet stavi na administrativne ukrepe, kot so "celovita analiza uspešnosti in učinkovitosti ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ciljni ukrepi za dolgotrajno brezposelne, predvsem starejše in nizko izobražene, ter jamstvo za mlade". Saj vse to najbrž res malo pomaga. Ampak bistveno bolj bi pomagalo, če bi na Ministrstvu za delo vendarle malce bolj upoštevali zdravo kmečko, pardon, ekonomsko pamet in končno pristali na nižje bruto stroške dela.

 

 

Strateški investitorji in izolacija Slovenije 

 

Najhujši pa je tretji primer: privatizacija. Vlada je pripravila strategijo upravljanja kapitalskih naložb, ki je tik pred sprejetjem na Gregorčičevi 25. Večina medijev se ukvarja s seznami treh skupin: strateških, pomembnih in portfeljskih podjetij. Najbolj pomemben zajec pa tiči v drugem grmu, zaradi česar se kapital, plaha srna, že pripravlja, da bo stekla stran od Slovenije.

 

Zakaj gre? V prvi, strateški skupini je 22 podjetij, v katerih je kar 73 odstotkov državnega kapitala, zajetega v strategiji. Že to je izjemno veliko, glede na to, da je Slovenija po obsegu državnega lastništva na neslavnem 1. mestu v EU. Strateških, to je razvojnih investitorjev, v te družbe večinoma ne bo, ker strateški investitor želi večino, da bi lahko uveljavljal svojo strategijo razvoja. 

 

V tretji skupini je 57 portfeljskih naložb v skupni vrednosti le 12 odstotkov državnega kapitala, ki je predmet strategije. Gre za majhne deleže v podjetjih, kjer država že zdaj nima velikega vpliva ali pa je celo z majhnim deležem obtičala v teh družbah in ga bo težko prodala. Strateški vlagatelji bodo lahko torej v te družbe vstopili le, če bo tak večinski interes zdajšnjih že zasebnih lastnikov. To sploh ne bo prava privatizacija.

 

Ključna je druga skupina 23 pomembnih podjetij. Ta skupina obsega 15 odstotkov državnega kapitala v podjetjih. V tej skupini bo naprodaj skoraj tričetrtinski delež. A ne v celoti. Po informacijah s prejšnjega tedna naj bi v vladi razmišljali o povsem nerazumnem pogoju (ne možnosti!), da v teh podjetjih nihče ne bi mogel kupiti večjega deleža, kot ga ima država. Teoretično nihče ne bi mogel kupiti večjega deleža kot slabih 25 odstotkov, manj kot pri strateških podjetjih!

 

Posledice so jasne: 

 

-88 % državnega kapitala v podjetjih (73 % v strateških in 15 % v pomembnih podjetjih) skorajda ne bo zanimivega za razvojne, strateške prevzemnike,

 

-dotok mednarodnega znanja v slovenska podjetja in posledično na univerze in druge ustanove bo bistveno manjši, kot bi ga lahko sicer izkoristili (Novartis in Bosch imata denimo v Sloveniji svoja razvojna centra za generična zdravila in male gospodinjske aparate),

 

-politika bo pobrala denar od razpršenih lastnikov, če bo sploh še koga naivnega prepričala,

 

-hkrati pa bo z manjšinskim deležem v pomembnih podjetjih še naprej počela podobne rabote kot doslej; spomnimo, zaradi slabega upravljanja državnih podjetij je vsak državljan od leta 2007 izgubil 6.600 evrov, skupaj 13 milijard evrov – natančno toliko, kot je zdaj še vredno državno premoženje v gospodarstvu!

 

Zgodovina se rada ponavlja.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
11
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 6,066
02/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,719
03/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,503
04/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,106
05/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,536
06/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,737
07/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,270
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,331
09/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 692
10/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,990