Komentar

Proti reformam in proti privatizaciji

Sloveniji se obeta ponovitev scenarija iz sredine preteklega desetletja, ko nismo izkoristili dobrih časov. Še več. Zaradi prefinjene blokade strateških vlagateljev se nam obeta investicijska izolacija, s tem pa tudi manjši pritok znanja v državo, kot bi ga lahko bilo.

30.04.2015 01:10
Piše: Goran Novković

Pri privatizaciji se obeta celo blokada strateških investitorjev!

Vlada se obnaša, kot da bo zagotovo v naslednjih letih več kot dveodstotna rast. Ko bo nova kriza, bomo pa spet gagali kot evropski grdi raček.

Vlada te dni sprejema dva pomembna dokumenta: Nacionalni reformni program (skupaj s Paktom stabilnosti) in Strategijo upravljanja kapitalskih naložb. Oba sta polna lepih besed, a žal vsebinsko veliko razočaranje. Sloveniji se spet obeta, da ne bomo izkoristili boljših časov, kot so ji denimo v Schröderjevih časih Nemci. Pri privatizaciji pa se celo obeta – blokada strateških investitorjev!

 

 

Protibirokratski ukrepi niso reforme

 

Minister za finance Dušan Mramor je včeraj kot velik dosežek v Nacionalnem reformnem programu (NRP) izpostavil "strukturne reforme". Njegovi poudarki so sicer pravilni: pospešitev gospodarske rasti, povečanje konkurenčnosti in produktivnosti ter javnofinančna konsolidacija.

 

Toda zmanjševanje administrativnih bremen na področju davkov, pri pridobivanju dovoljenj s področja prostorskega načrtovanja, graditve objektov in umeščanja v prostor ter na področju spodbujanja uporabe elektronskega poslovanja – to niso reforme. Tudi spremembe na področju pravosodja, ki naj bi prispevale k bolj konkurenčnemu poslovnemu okolju zaradi krajših postopkov - niso reforme. To so neupravičene birokratske zablode, ki jih že zdaj ne bi smelo biti. Predvsem pa niso - prave reforme. Tudi deregulacija dejavnosti in poklicev ter kakovost javnih naložb v raziskave in razvoj sta pomembna in dobrodošla, a nista - pravi reformi. Mar bomo poslej vsako spremembo imenovali za veliko reformo? 

 

Prava reforma bi denimo lahko bila davčna reforma oziroma prestrukturiranje davčnega sistema, da bi bilo poslovno okolje bolj konkurenčno. A v NRP je le izkazan namen, da bo vlada znižala stroške dela, konkretnih ukrepov pa nič. Glede na to, da vladni predstavniki vztrajno molčijo o nižjih davkih ob uvedbi davčnih blagajn, in glede na to, da ministrica za delo Anja Kopač Mrak vztrajno zvišuje bremena tako imenovanim prekernim oblikam dela, kar je sicer prav, a hkrati niti z mezincem ne migne, da bi izpolnila svojo obljubo in končno znižala obremenitve rednih delovnih razmerij, nas je lahko upravičeno strah, kaj nas čaka. 

 

Kajti, recimo, uvedba davčnih blagajn brez nižjih davkov je dodatna obremenitev gospodarstva. In pika. Ne pomeni prelivanja denarja od goljufov k poštenim v gospodarstvu, ampak k nekomu drugemu, čeprav so prav davkoplačevalci že doslej pokrivali izpad davčnih prihodkov, ki jih država ni uspela ali pa celo ni hotela pobrati. Ni hotela, trdim, ker je toliko časa odlašala z davčnimi blagajnami! Zdaj pa bi dodaten denar pobrala očitno le zase.

 

 

Bo Bruselj podprl reformni program brez reform?

 

Kaj vse ni v redu z NRP? 

 

a. Diagnoza. Marsikje v besedilu je že diagnoza napačna, površna ali pomanjkljiva. Ni denimo primerjalnih podatkov o slovenskih stroških dela v bruto dodani vrednosti z ostalimi članicami EU oziroma Višegrajske skupine, kar bi bilo korektno zaradi pregledne primerjave s tujino. Ni podatka o velikem obsegu državnega lastništva v gospodarstvu, kjer smo na 1. mestu v EU … 

 

b. Reforme.  Res je v besedilu omenjena zdravstvena reforma, sicer še z obrisi. Tudi davčna reforma, a pri njej sploh še ni jasno, kako bomo razbremenili stroške dela. Le tak namen je izkazan. Ni pravega reformnega zagona. V naslednjem obdobju bi spet zgolj spremljali učinke nekdanje reforme na trgu dela. Pokojninsko reformo pa bi pripravljali šele za čas po letu 2022.

 

c. Odlaganje rešitev. Pomembne rešitve se spet prelagajo na poznejši čas. Test MSP, s katerim bi preverjali učinke nove zakonodaje pred sprejemom v parlamentu, bomo po novem začeli uveljavljati šele v letu 2016. Že zdavnaj bi moral biti v veljavi. Spremembe prostorske zakonodaje, ki so vnovič omenjene, bi morale biti sprejete že jeseni lani. 

 

d. Pasti novih obremenitev. Čeprav Vlada RS stoji na stališču, da ne bo novih obremenitev gospodarstva, to v NRP ni najbolj jasno. Kako bomo denimo financirali socialno podjetništvo? Kako bomo z davčno reformo razbremenili delo, če bo prihodek od novega davka na nepremičnine prihodek občin, slednje pa bodo dobile manj iz proračuna? Nenazadnje: zakaj je pri davčnih obremenitvah v poglavju o administrativnih bremenih omenjeno le znižanje davka od dohodka pravnih oseb v zadnjih letih, zelo malo pa je podatkov o visokih drugih davčnih in drugih finančnih obremenitvah? Se vam to zdi že znano? 

 

Bo Bruselj pogledal skozi prste? Možno, saj ima bistveno večje bolnike. Ena majhna Slovenija ni nič v primerjavi z grško kronično gripo. Bi bilo dobro, da bi Bruselj pogledal skozi prste? Nikakor ne. Zakaj ne? Ker se vlada obnaša, kot da bo zagotovo v naslednjih letih več kot dveodstotna rast. Ko bo nova kriza, bomo pa spet gagali kot evropski grdi raček.

 

V dokumentu mrgoli nevarnosti za poslovni svet in za razvojni potencial države. Namesto da bi izkoristili boljše čase za večji razvoj, torej da bi pustili več denarja podjetjem in podjetnikom za naložbe, se spet pojavlja delitveni, ne pa ustvarjalni besednjak.

 

 

Začela se je bitka za proračun

 

Da ne bo pomote. Povsem se strinjam, da moramo pomagati najšibkejšim, ki jih je kriza najbolj prizadela. Toda zakaj dvomim v resne namere vlade? Zakaj domnevam, da se za fasado upravičene pomoči najšibkejšim skriva širša interesna agenda vladajoče politike? 

 

Denimo zaradi treh razlogov, ki jih podajam v nadaljevanju. 

 

Prvi zadeva trditev finančnega ministra Dušana Mramorja, da bo kratkoročne varčevalne ukrepe nadomestil z dolgoročnimi strukturnimi ukrepi. Mu lahko verjamemo? 

 

Poglejmo, kaj pravita njegova ministrska kolega. Dejan Židan je vesel, da "je koalicija našla ravnotežje med javnofinančno konsolidacijo in zaščito standarda ljudi in da je v vladi čutiti duh koalicijskega sporazuma in skrbi za ljudi. Naslednji korak je priprava proračunov za prihodnji dve leti, ki bo prav tako trd oreh". Bitka z Mramorjem se je torej že začela. 

 

To je potrdil tudi Boris Koprivnikar, rekoč, da "so v grobem številke učinkov javnofinančnih ukrepov znane, konkretni ukrepi pa bodo znani šele ob pripravi proračuna za 2016. Pričakujemo lahko sprostitev napredovanj v javnem sektorju in uskladitev pokojnin, manj varčevanja pa bo tudi pri socialnih transferjih".  O poglobljeni primerjalni analizi našega javnega sektorja s tujimi seveda nič, čeprav bi si samo s tem nalili čistega vina. No, res je v NRP omenjena analiza zdravstva, sociale in šolstva. Toda hkrati je že slišati dobro obveščene, da to ne bo tako poglobljeno, kot bi moralo biti. Lahko računamo na to, da nas bo minister Koprivnikar vendarle presenetil?

 

Nič nas ne sme presenetiti. Tako so nas učili pred desetletji. No, Dušana Mramorja se lahko spomnimo bolj bistre glave, ko je konec lanskega leta, pred podpisom sporazuma s sindikati javnega sektorja, resno opozarjal pred tem, da ne bomo odpravili čezmernega primanjkljaja v letu 2015, nato pa popustil in ob šampanjcu podpisal kilav sporazum s sindikati. Na kar je pritisnil na nove dajatve, ki bi bile še večje, če se ne bi nekatera vodstva podjetij temu uprla na protestu pred vlado, celo skupaj s svojimi zaposlenimi!

 

Zdaj Dušan Mramor sindikatom in javnosti dopoveduje, da imamo res gospodarsko rast, toda BDP na prebivalca je še vedno bistveno nižji kot leta 2008. To je absolutno res. Zato ima prav, ko pravi, da se ne smemo opustiti in povečati tekoče porabe. Toda, ali mu lahko še verjamemo, da bo pri tem vztrajal do konca? Po nekaterih podatkih bo zaradi apetitov znotraj vladnih resorjev moral nabrskati okoli pol milijarde evrov, da se mu bo računica izšla. Na kaj stavite: bo Mramor spet popustil ali ne?

 

 

Kje je zdrava ekonomska pamet v boju zoper brezposelnost?

 

Drugi razlog za nejevero leži v zapisu iz NRP, po katerem vlada ugotavlja, da so razmere na trgu dela boljše, saj se je brezposelnost v letu 2014 zmanjšala. To pripisujejo, kot so zapisale Finance,  predvsem – delni reformi trga dela, ko je vlada študentsko delo skoraj izenačila z redno zaposlitvijo. 

 

Kakšna bahavost! Število brezposelnih se je znižalo za nekaj tisoč oseb (v gospodarstvu pa smo jih od leta 2008 izgubili skoraj 90.000!), in to predvsem zaradi gospodarske rasti, ta pa je predvsem posledica večjega izvoza zaradi konjunkture na tujih trgih. Vlada, katerakoli, na to sploh nima bistvenega vpliva. Namesto da bi izboljšala razmere za zaposlovanje doma z nižjimi dajatvami na redna delovna razmerja, uvedla socialno kapico ipd. pa spet stavi na administrativne ukrepe, kot so "celovita analiza uspešnosti in učinkovitosti ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ciljni ukrepi za dolgotrajno brezposelne, predvsem starejše in nizko izobražene, ter jamstvo za mlade". Saj vse to najbrž res malo pomaga. Ampak bistveno bolj bi pomagalo, če bi na Ministrstvu za delo vendarle malce bolj upoštevali zdravo kmečko, pardon, ekonomsko pamet in končno pristali na nižje bruto stroške dela.

 

 

Strateški investitorji in izolacija Slovenije 

 

Najhujši pa je tretji primer: privatizacija. Vlada je pripravila strategijo upravljanja kapitalskih naložb, ki je tik pred sprejetjem na Gregorčičevi 25. Večina medijev se ukvarja s seznami treh skupin: strateških, pomembnih in portfeljskih podjetij. Najbolj pomemben zajec pa tiči v drugem grmu, zaradi česar se kapital, plaha srna, že pripravlja, da bo stekla stran od Slovenije.

 

Zakaj gre? V prvi, strateški skupini je 22 podjetij, v katerih je kar 73 odstotkov državnega kapitala, zajetega v strategiji. Že to je izjemno veliko, glede na to, da je Slovenija po obsegu državnega lastništva na neslavnem 1. mestu v EU. Strateških, to je razvojnih investitorjev, v te družbe večinoma ne bo, ker strateški investitor želi večino, da bi lahko uveljavljal svojo strategijo razvoja. 

 

V tretji skupini je 57 portfeljskih naložb v skupni vrednosti le 12 odstotkov državnega kapitala, ki je predmet strategije. Gre za majhne deleže v podjetjih, kjer država že zdaj nima velikega vpliva ali pa je celo z majhnim deležem obtičala v teh družbah in ga bo težko prodala. Strateški vlagatelji bodo lahko torej v te družbe vstopili le, če bo tak večinski interes zdajšnjih že zasebnih lastnikov. To sploh ne bo prava privatizacija.

 

Ključna je druga skupina 23 pomembnih podjetij. Ta skupina obsega 15 odstotkov državnega kapitala v podjetjih. V tej skupini bo naprodaj skoraj tričetrtinski delež. A ne v celoti. Po informacijah s prejšnjega tedna naj bi v vladi razmišljali o povsem nerazumnem pogoju (ne možnosti!), da v teh podjetjih nihče ne bi mogel kupiti večjega deleža, kot ga ima država. Teoretično nihče ne bi mogel kupiti večjega deleža kot slabih 25 odstotkov, manj kot pri strateških podjetjih!

 

Posledice so jasne: 

 

-88 % državnega kapitala v podjetjih (73 % v strateških in 15 % v pomembnih podjetjih) skorajda ne bo zanimivega za razvojne, strateške prevzemnike,

 

-dotok mednarodnega znanja v slovenska podjetja in posledično na univerze in druge ustanove bo bistveno manjši, kot bi ga lahko sicer izkoristili (Novartis in Bosch imata denimo v Sloveniji svoja razvojna centra za generična zdravila in male gospodinjske aparate),

 

-politika bo pobrala denar od razpršenih lastnikov, če bo sploh še koga naivnega prepričala,

 

-hkrati pa bo z manjšinskim deležem v pomembnih podjetjih še naprej počela podobne rabote kot doslej; spomnimo, zaradi slabega upravljanja državnih podjetij je vsak državljan od leta 2007 izgubil 6.600 evrov, skupaj 13 milijard evrov – natančno toliko, kot je zdaj še vredno državno premoženje v gospodarstvu!

 

Zgodovina se rada ponavlja.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,540
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,921
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,791
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,283
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,326
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,055
07/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,333
08/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 821
09/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 786
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,418