Komentar

Trupla na obzorju

Ali ste človekoljubi? Seveda ste. Za šankom z mrzlim pivom v desnici in vročo pečenico v levici smo vsi nominalni človekoljubi, če pa se begunsko taborišče pojavi v bližini našega doma, tako rekoč na našem dvorišču, pa pri večini ta človekoljubnost kaj kmalu izhlapi.

03.05.2015 20:15
Piše: Jaka Šoba

Vsak naslednji Mare Nostrum bo dražji, in to ne le finančno ampak predvsem na število trupel, ki bodo plavala po Sredozemlju.

Ali so mladi moški, ki so sredi vojne in pomanjkanja sposobni zbrati več tisoč evrov za prevoz iz Afrike v Evropo, res najbolj neprivilegirani prebivalci kriznih področji? Na televiziji in v časopisu lahko gledamo in beremo zgodbe tistih, ki so sposobni plačati visoke zneske za prevoz. Tisti, ki ostajajo zadaj za njimi, pa ostajajo očem skriti.

S prihodom pomladi in ugodnejših vremenskih razmer za plovbo po Sredozemskem morju smo bili priča ponovnemu porastu števila beguncev, ki iz severne Afrike poizkušajo priti v Evropo. Glede na to, da se ti prebegi dogajajo ilegalno, s pomočjo odsluženih slabo vzdrževanih čolnov, je bilo le vprašanje časa, kdaj se bodo pojavile novice in posnetki stotin trupel, ki jih italijanske oblasti vlečejo iz morja in zlagajo v zgledno urejene vrste črnih vreč. Seveda je politika kmalu ugotovila, da posnetki mrtvih, umirajočih in prestrašenih ljudi niso najboljši za javno podobo in kličejo po takojšnjem sestanku vrhovnih evropskih birokratov. Sestali so se v Bruslju, obsodili vse, kar se dogaja na mehkem trebuhu Evrope, tam daleč dol na jugu, in skladno z najboljšo evropsko prakso sprejeli sklep, da bodo sprejeli kvote. Da pa pokažejo svojo resnično zaskrbljenost, bodo namenili še 120 milijonov za reševalne akcije na morju. Bolj pristno tehnokratsko evropskega odgovora na to krizo si skoraj nebi mogli zamisliti.

 

 

Koga sploh rešujemo?

 

Vsakič ko vidim posnetke revežev, ki skušajo prebežati v Evropo, se zdrznem. Zgodbe o vojnah, pomanjkanju in nasilju se vsakega normalnega človeka dotaknejo nekje globoko. Nato pa malo razmislim. To, da ljudje skušajo zbežati iz Afrike in Bližnjega vzhoda, se mi zdi popolnoma razumljivo. To, da je njihov cilj ena od evropskih držav, je edino logično. To, da so ti begunci v primerjavi celo z najrevnejšimi Evropejci na slabšem, je očitno. Vseeno pa se sprašujem, ali so begunci, ki jih videvam po televiziji, res tisti, ki najbolj potrebujejo pomoč? Moj racionalni jaz mi namreč pravi sledeče. Na posnetkih večinoma videvam mlade moške, ki govorijo o visokih zneskih, ki so jih morali plačati za prevoz v Evropo. Ali so mladi moški, ki so sredi vojne in pomanjkanja sposobni zbrati več tisoč evrov za prevoz iz Afrike v Evropo, res najbolj neprivilegirani prebivalci kriznih področij? Ko logično razmislim, dobim občutek, da ne rešujemo sestradanih otrok, posiljenih žensk in obubožanih starcev, temveč da rešujemo tiste, ki v svojih okoljih spadajo med najbolj sposobne in privilegirane. Na televiziji in v časopisu lahko gledamo in beremo zgodbe tistih, ki so sposobni plačati visoke zneske za prevoz. Tisti, ki ostajajo zadaj za njimi, pa ostajajo očem skriti. In mi razviti in socialno čuteči Evropejci se lahko mirno pretvarjamo, da jih ni.

 

 

Za koga so reševalne akcije?

 

Različne reševalne akcije in programi, kot sta Triton in Mare Nostrum, so čudovita gesta, ki na emocionalnem nivoju sežejo v srce večine in se zdijo edini logični odziv na tragedije. A tudi tukaj instinktivni odziv lahko zavaja. Poglejmo, komu te akcije dejansko najbolj koristijo.

 

Po tem, ko jih vojaške ladje prepeljejo do obal Evrope, večina prebežnikov konča v takšnih ali drugačnih "gulagih", kjer se izgubijo v evropskih birokratskih mlinih. Marsikateri od "rešenih" imigrantov jo čez noč popiha in izgine ter se kasneje pojavi na ulici kakšne od evropskih metropol, kjer turistom prodaja kipce afriških slonov "made in China". Njegove sanje pa se končajo, ko ga ujamejo in pošljejo nazaj, od koder je prišel. Nazaj v roke tistih, ki celotno zgodbo vodijo, tihotapcev ljudi namreč. Tihotapci ljudi so tisti, ki žanjejo visoke dobičke na hrbtih beguncev in neumnosti Evrope. Naj se sliši še tako grozno, a resnica je pogosto kruta. Več kot bo reševalnih plovil v Sredozemlju, več bo beguncev in na bolj zjahanih čolnih bodo prihajali. Vsak naslednji Mare Nostrum bo dražji, in s tem ne mislim le finančno ampak predvsem na število trupel, ki bodo plavala po Sredozemlju, ko se bo operacija končala, in operacija se bo končala takoj, ko politično ne bo več prinašala dovolj točk.

 

 

Nihče zares ne želi beguncev.

 

Na kaj mislimo, ko govorimo o političnih točkah? Ljudje smo eni bolj, eni manj empatični, a naša empatija se konča, ko začutimo, da nekdo ogroža našo varnost oziroma naše preživetje v obliki, na katero smo navajeni. Naj si bodo socialno čuteči levičarji ali pobožni desničarji, nihče v svoji okolici ne želi velikega števila tujcev, ker jih bodo oboji zaznali kot grožnjo za lasten obstoj.

 

Bodimo iskreni. Evropa izhaja iz krščanskih in še bolj podrobno rimokatoliških korenin. Lahko se pogovarjamo o sekularnosti, razsvetljenstvu, ateizmu in podobnih zadevah, a dejstvo bo ostalo, da so naša kultura, običaji, vrednote in morala močno vpete v rimokatoliško tradicijo. Krščanska tradicija je temeljni kamen sodobne evropske desnice. A občutek za krščanski nauk o pomoči bližnjemu se pogosto konča, ko bližnjega občutimo kot grožnjo. Nič ne pomaga, če sam papež opozarja na tragedijo beguncev, na sožitje verstev, na sprejemanje drugačnih. Sožitje se za desničarje prepogosto konča, ko zraste minaret v sosednji ulici in ko "njihova" kultura začne ogrožati "našo". Evropa je za desničarje evropska in predvsem krščanska in preveliko število rjavih in črnih ljudi, ki verujejo v druge bogove, bi lahko ogrozila njeno krščansko tradicijo.

 

Seveda so tukaj še levičarji, ki bodo bolj ali manj zavzeto izpodbijali svojo pripadnost krščanski tradiciji, ker oni so tisti, ki so spoznali, da je religija le opij za ljudstvo, ki se ga je potrebno čim prej odkrižati. Zakaj se torej oni bojijo prebežnikov iz severne Afrike? Zadeva je dokaj preprosta. Če sprejmemo tezo, da je levičar proletarec in član sindikata, ga zanj ni hujšega strahu kot poplava poceni delovne sile, ki je pripravljena delati za bistveno nižjo plačo, pa še tradicije sindikalnega boja ne pozna. Sočustvovanje z bližnjimi se tako konča takrat, ko levičarji imigrante zaznajo kot konkurenco na trgu dela in grožnjo za padec lastnega standarda oziroma, kot se temu reče na levi, za že pridobljene pravice. Saj je hudo gledati premražene imigrante, samo regres je vseeno regres.

 

Zato si bodimo na jasnem in se prenehajmo igrati skrivalnice. Razen manjšine idealistov na levi in desni, ki resno mislijo, ko govorijo o pravicah prebežnikov, si ne levi ne desni ne želijo množice tujcev v Evropi. Veseli bodo določene kvote beguncev, zato da bodo zvečer lažje zaspali, a na kaj več od tega ne bodo pristali, ker bi to lahko ogrozilo njihovo kulturo in standard, na katerega so se navadili. Kriza z begunci razgali, da so znameniti protesti, ki govorijo o enem in devetindevetdesetih procentih, votli. Mi, ki nam iz pipe priteče topla voda vsakič, ko jo odpremo, smo najbolj privilegirano svetovno prebivalstvo in očitno je, da svoje tople vode ne želimo kar tako deliti z drugimi. Tega dejstva ne spremeni nobena udeležba na protestih pred borzami in sedeži bank.

 

 

Možne rešitve

 

Želite rešiti problem beguncev? Odpravite begunce. To lahko naredite na več načinov in vsak od njih je kontroverzen.

 

Prvi je brutalno preprost, brutalno učinkovit in brutalno nečloveški. Mare Nostrum spremenite v vojaško operacijo aktivnega branjenja meja in tako tistih obljubljenih 120 milijonov evrov namenite aktivnemu patruljiranju na mejah. V praksi to pomeni, da se lotite potapljanja ladij s prebežniki in v nasprotju z vsemi mednarodnimi zakoni in konvencijami pustite, da se civilisti utapljajo. Svet se bo zgražal nad Evropsko unijo, dosti dlje od tega pa ne bo šlo, ker so mednarodni zakoni in konvencije tako ali tako več ali manj mrtva črka na papirju, ki je nihče ne jemlje resno.

 

Drugi je nekoliko bolj prizanesljiv. V države, v katerih se prebežniki vkrcavajo na čolne, pošljite vojsko, ki patruljira po obali in preprečuje migracije. Če pa smo vojake že poslali tja, pa naj še potopijo vse čolne, ki se zdijo sumljivi, dokler so ti še prazni. Preventiva je menda boljša kot kurativa.

 

Tretji je sledeč. Popolnoma odprite meje Evropske unije in vsem imigrantom podelite delovne vize. Da izkažemo svoje dobre namene, pa lahko tudi organiziramo ugodne ladijske prevoze iz severne Afrike v Koper, Barcelono ali Genovo. Kvote seveda odpadejo. Vsak imigrant se odloči, kam želi, brez nepotrebne birokracije.

 

Četrti pa gre nekako tako. Ukinete subvencije za kmetijstvo, s katerimi Evropska unija izriva kmetovalce iz revnejših dežel s trga, in pretopite sredstva, namenjena reševalnim akcijam v Sredozemlju, v investicijske subvencije za odpiranje podjetji na kriznih območjih. Po domače povedano, plačevati bi pričeli imigrantom in Evropejcem za to, da odpotujejo v dežele, iz katerih ljudje danes bežijo, in tam pričnejo odpirati podjetja in gojiti npr. paradižnik, ki ga bodo lahko po konkurenčni ceni prodali na trgih EU.

 

Morda se vam zapisano zdi brezčutno. Morda tudi je, a to ne pomeni, da ni resnično. Če želimo resnično nekaj spremeniti na področju problematike nelegalnih migracij, je danes povsem očitno, da pretekli recepti niso učinkovali. Polovičarske rešitve in jokcanje o empatiji pa niso nič drugega, kot iskanje lahkih izgovorov za lajšanje našega občutka krivde.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
4
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
2
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
10
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.905
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.808
03/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.697
04/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.479
05/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.280
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.326
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.429
08/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.914
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.261
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.391