Komentar

Trupla na obzorju

Ali ste človekoljubi? Seveda ste. Za šankom z mrzlim pivom v desnici in vročo pečenico v levici smo vsi nominalni človekoljubi, če pa se begunsko taborišče pojavi v bližini našega doma, tako rekoč na našem dvorišču, pa pri večini ta človekoljubnost kaj kmalu izhlapi.

03.05.2015 20:15
Piše: Jaka Šoba

Vsak naslednji Mare Nostrum bo dražji, in to ne le finančno ampak predvsem na število trupel, ki bodo plavala po Sredozemlju.

Ali so mladi moški, ki so sredi vojne in pomanjkanja sposobni zbrati več tisoč evrov za prevoz iz Afrike v Evropo, res najbolj neprivilegirani prebivalci kriznih področji? Na televiziji in v časopisu lahko gledamo in beremo zgodbe tistih, ki so sposobni plačati visoke zneske za prevoz. Tisti, ki ostajajo zadaj za njimi, pa ostajajo očem skriti.

S prihodom pomladi in ugodnejših vremenskih razmer za plovbo po Sredozemskem morju smo bili priča ponovnemu porastu števila beguncev, ki iz severne Afrike poizkušajo priti v Evropo. Glede na to, da se ti prebegi dogajajo ilegalno, s pomočjo odsluženih slabo vzdrževanih čolnov, je bilo le vprašanje časa, kdaj se bodo pojavile novice in posnetki stotin trupel, ki jih italijanske oblasti vlečejo iz morja in zlagajo v zgledno urejene vrste črnih vreč. Seveda je politika kmalu ugotovila, da posnetki mrtvih, umirajočih in prestrašenih ljudi niso najboljši za javno podobo in kličejo po takojšnjem sestanku vrhovnih evropskih birokratov. Sestali so se v Bruslju, obsodili vse, kar se dogaja na mehkem trebuhu Evrope, tam daleč dol na jugu, in skladno z najboljšo evropsko prakso sprejeli sklep, da bodo sprejeli kvote. Da pa pokažejo svojo resnično zaskrbljenost, bodo namenili še 120 milijonov za reševalne akcije na morju. Bolj pristno tehnokratsko evropskega odgovora na to krizo si skoraj nebi mogli zamisliti.

 

 

Koga sploh rešujemo?

 

Vsakič ko vidim posnetke revežev, ki skušajo prebežati v Evropo, se zdrznem. Zgodbe o vojnah, pomanjkanju in nasilju se vsakega normalnega človeka dotaknejo nekje globoko. Nato pa malo razmislim. To, da ljudje skušajo zbežati iz Afrike in Bližnjega vzhoda, se mi zdi popolnoma razumljivo. To, da je njihov cilj ena od evropskih držav, je edino logično. To, da so ti begunci v primerjavi celo z najrevnejšimi Evropejci na slabšem, je očitno. Vseeno pa se sprašujem, ali so begunci, ki jih videvam po televiziji, res tisti, ki najbolj potrebujejo pomoč? Moj racionalni jaz mi namreč pravi sledeče. Na posnetkih večinoma videvam mlade moške, ki govorijo o visokih zneskih, ki so jih morali plačati za prevoz v Evropo. Ali so mladi moški, ki so sredi vojne in pomanjkanja sposobni zbrati več tisoč evrov za prevoz iz Afrike v Evropo, res najbolj neprivilegirani prebivalci kriznih področij? Ko logično razmislim, dobim občutek, da ne rešujemo sestradanih otrok, posiljenih žensk in obubožanih starcev, temveč da rešujemo tiste, ki v svojih okoljih spadajo med najbolj sposobne in privilegirane. Na televiziji in v časopisu lahko gledamo in beremo zgodbe tistih, ki so sposobni plačati visoke zneske za prevoz. Tisti, ki ostajajo zadaj za njimi, pa ostajajo očem skriti. In mi razviti in socialno čuteči Evropejci se lahko mirno pretvarjamo, da jih ni.

 

 

Za koga so reševalne akcije?

 

Različne reševalne akcije in programi, kot sta Triton in Mare Nostrum, so čudovita gesta, ki na emocionalnem nivoju sežejo v srce večine in se zdijo edini logični odziv na tragedije. A tudi tukaj instinktivni odziv lahko zavaja. Poglejmo, komu te akcije dejansko najbolj koristijo.

 

Po tem, ko jih vojaške ladje prepeljejo do obal Evrope, večina prebežnikov konča v takšnih ali drugačnih "gulagih", kjer se izgubijo v evropskih birokratskih mlinih. Marsikateri od "rešenih" imigrantov jo čez noč popiha in izgine ter se kasneje pojavi na ulici kakšne od evropskih metropol, kjer turistom prodaja kipce afriških slonov "made in China". Njegove sanje pa se končajo, ko ga ujamejo in pošljejo nazaj, od koder je prišel. Nazaj v roke tistih, ki celotno zgodbo vodijo, tihotapcev ljudi namreč. Tihotapci ljudi so tisti, ki žanjejo visoke dobičke na hrbtih beguncev in neumnosti Evrope. Naj se sliši še tako grozno, a resnica je pogosto kruta. Več kot bo reševalnih plovil v Sredozemlju, več bo beguncev in na bolj zjahanih čolnih bodo prihajali. Vsak naslednji Mare Nostrum bo dražji, in s tem ne mislim le finančno ampak predvsem na število trupel, ki bodo plavala po Sredozemlju, ko se bo operacija končala, in operacija se bo končala takoj, ko politično ne bo več prinašala dovolj točk.

 

 

Nihče zares ne želi beguncev.

 

Na kaj mislimo, ko govorimo o političnih točkah? Ljudje smo eni bolj, eni manj empatični, a naša empatija se konča, ko začutimo, da nekdo ogroža našo varnost oziroma naše preživetje v obliki, na katero smo navajeni. Naj si bodo socialno čuteči levičarji ali pobožni desničarji, nihče v svoji okolici ne želi velikega števila tujcev, ker jih bodo oboji zaznali kot grožnjo za lasten obstoj.

 

Bodimo iskreni. Evropa izhaja iz krščanskih in še bolj podrobno rimokatoliških korenin. Lahko se pogovarjamo o sekularnosti, razsvetljenstvu, ateizmu in podobnih zadevah, a dejstvo bo ostalo, da so naša kultura, običaji, vrednote in morala močno vpete v rimokatoliško tradicijo. Krščanska tradicija je temeljni kamen sodobne evropske desnice. A občutek za krščanski nauk o pomoči bližnjemu se pogosto konča, ko bližnjega občutimo kot grožnjo. Nič ne pomaga, če sam papež opozarja na tragedijo beguncev, na sožitje verstev, na sprejemanje drugačnih. Sožitje se za desničarje prepogosto konča, ko zraste minaret v sosednji ulici in ko "njihova" kultura začne ogrožati "našo". Evropa je za desničarje evropska in predvsem krščanska in preveliko število rjavih in črnih ljudi, ki verujejo v druge bogove, bi lahko ogrozila njeno krščansko tradicijo.

 

Seveda so tukaj še levičarji, ki bodo bolj ali manj zavzeto izpodbijali svojo pripadnost krščanski tradiciji, ker oni so tisti, ki so spoznali, da je religija le opij za ljudstvo, ki se ga je potrebno čim prej odkrižati. Zakaj se torej oni bojijo prebežnikov iz severne Afrike? Zadeva je dokaj preprosta. Če sprejmemo tezo, da je levičar proletarec in član sindikata, ga zanj ni hujšega strahu kot poplava poceni delovne sile, ki je pripravljena delati za bistveno nižjo plačo, pa še tradicije sindikalnega boja ne pozna. Sočustvovanje z bližnjimi se tako konča takrat, ko levičarji imigrante zaznajo kot konkurenco na trgu dela in grožnjo za padec lastnega standarda oziroma, kot se temu reče na levi, za že pridobljene pravice. Saj je hudo gledati premražene imigrante, samo regres je vseeno regres.

 

Zato si bodimo na jasnem in se prenehajmo igrati skrivalnice. Razen manjšine idealistov na levi in desni, ki resno mislijo, ko govorijo o pravicah prebežnikov, si ne levi ne desni ne želijo množice tujcev v Evropi. Veseli bodo določene kvote beguncev, zato da bodo zvečer lažje zaspali, a na kaj več od tega ne bodo pristali, ker bi to lahko ogrozilo njihovo kulturo in standard, na katerega so se navadili. Kriza z begunci razgali, da so znameniti protesti, ki govorijo o enem in devetindevetdesetih procentih, votli. Mi, ki nam iz pipe priteče topla voda vsakič, ko jo odpremo, smo najbolj privilegirano svetovno prebivalstvo in očitno je, da svoje tople vode ne želimo kar tako deliti z drugimi. Tega dejstva ne spremeni nobena udeležba na protestih pred borzami in sedeži bank.

 

 

Možne rešitve

 

Želite rešiti problem beguncev? Odpravite begunce. To lahko naredite na več načinov in vsak od njih je kontroverzen.

 

Prvi je brutalno preprost, brutalno učinkovit in brutalno nečloveški. Mare Nostrum spremenite v vojaško operacijo aktivnega branjenja meja in tako tistih obljubljenih 120 milijonov evrov namenite aktivnemu patruljiranju na mejah. V praksi to pomeni, da se lotite potapljanja ladij s prebežniki in v nasprotju z vsemi mednarodnimi zakoni in konvencijami pustite, da se civilisti utapljajo. Svet se bo zgražal nad Evropsko unijo, dosti dlje od tega pa ne bo šlo, ker so mednarodni zakoni in konvencije tako ali tako več ali manj mrtva črka na papirju, ki je nihče ne jemlje resno.

 

Drugi je nekoliko bolj prizanesljiv. V države, v katerih se prebežniki vkrcavajo na čolne, pošljite vojsko, ki patruljira po obali in preprečuje migracije. Če pa smo vojake že poslali tja, pa naj še potopijo vse čolne, ki se zdijo sumljivi, dokler so ti še prazni. Preventiva je menda boljša kot kurativa.

 

Tretji je sledeč. Popolnoma odprite meje Evropske unije in vsem imigrantom podelite delovne vize. Da izkažemo svoje dobre namene, pa lahko tudi organiziramo ugodne ladijske prevoze iz severne Afrike v Koper, Barcelono ali Genovo. Kvote seveda odpadejo. Vsak imigrant se odloči, kam želi, brez nepotrebne birokracije.

 

Četrti pa gre nekako tako. Ukinete subvencije za kmetijstvo, s katerimi Evropska unija izriva kmetovalce iz revnejših dežel s trga, in pretopite sredstva, namenjena reševalnim akcijam v Sredozemlju, v investicijske subvencije za odpiranje podjetji na kriznih območjih. Po domače povedano, plačevati bi pričeli imigrantom in Evropejcem za to, da odpotujejo v dežele, iz katerih ljudje danes bežijo, in tam pričnejo odpirati podjetja in gojiti npr. paradižnik, ki ga bodo lahko po konkurenčni ceni prodali na trgih EU.

 

Morda se vam zapisano zdi brezčutno. Morda tudi je, a to ne pomeni, da ni resnično. Če želimo resnično nekaj spremeniti na področju problematike nelegalnih migracij, je danes povsem očitno, da pretekli recepti niso učinkovali. Polovičarske rešitve in jokcanje o empatiji pa niso nič drugega, kot iskanje lahkih izgovorov za lajšanje našega občutka krivde.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,884
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,710
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,041
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,619
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,823
06/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,014
07/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,810
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,382
09/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 946
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,010