Komentar

Trupla na obzorju

Ali ste človekoljubi? Seveda ste. Za šankom z mrzlim pivom v desnici in vročo pečenico v levici smo vsi nominalni človekoljubi, če pa se begunsko taborišče pojavi v bližini našega doma, tako rekoč na našem dvorišču, pa pri večini ta človekoljubnost kaj kmalu izhlapi.

03.05.2015 20:15
Piše: Jaka Šoba

Vsak naslednji Mare Nostrum bo dražji, in to ne le finančno ampak predvsem na število trupel, ki bodo plavala po Sredozemlju.

Ali so mladi moški, ki so sredi vojne in pomanjkanja sposobni zbrati več tisoč evrov za prevoz iz Afrike v Evropo, res najbolj neprivilegirani prebivalci kriznih področji? Na televiziji in v časopisu lahko gledamo in beremo zgodbe tistih, ki so sposobni plačati visoke zneske za prevoz. Tisti, ki ostajajo zadaj za njimi, pa ostajajo očem skriti.

S prihodom pomladi in ugodnejših vremenskih razmer za plovbo po Sredozemskem morju smo bili priča ponovnemu porastu števila beguncev, ki iz severne Afrike poizkušajo priti v Evropo. Glede na to, da se ti prebegi dogajajo ilegalno, s pomočjo odsluženih slabo vzdrževanih čolnov, je bilo le vprašanje časa, kdaj se bodo pojavile novice in posnetki stotin trupel, ki jih italijanske oblasti vlečejo iz morja in zlagajo v zgledno urejene vrste črnih vreč. Seveda je politika kmalu ugotovila, da posnetki mrtvih, umirajočih in prestrašenih ljudi niso najboljši za javno podobo in kličejo po takojšnjem sestanku vrhovnih evropskih birokratov. Sestali so se v Bruslju, obsodili vse, kar se dogaja na mehkem trebuhu Evrope, tam daleč dol na jugu, in skladno z najboljšo evropsko prakso sprejeli sklep, da bodo sprejeli kvote. Da pa pokažejo svojo resnično zaskrbljenost, bodo namenili še 120 milijonov za reševalne akcije na morju. Bolj pristno tehnokratsko evropskega odgovora na to krizo si skoraj nebi mogli zamisliti.

 

 

Koga sploh rešujemo?

 

Vsakič ko vidim posnetke revežev, ki skušajo prebežati v Evropo, se zdrznem. Zgodbe o vojnah, pomanjkanju in nasilju se vsakega normalnega človeka dotaknejo nekje globoko. Nato pa malo razmislim. To, da ljudje skušajo zbežati iz Afrike in Bližnjega vzhoda, se mi zdi popolnoma razumljivo. To, da je njihov cilj ena od evropskih držav, je edino logično. To, da so ti begunci v primerjavi celo z najrevnejšimi Evropejci na slabšem, je očitno. Vseeno pa se sprašujem, ali so begunci, ki jih videvam po televiziji, res tisti, ki najbolj potrebujejo pomoč? Moj racionalni jaz mi namreč pravi sledeče. Na posnetkih večinoma videvam mlade moške, ki govorijo o visokih zneskih, ki so jih morali plačati za prevoz v Evropo. Ali so mladi moški, ki so sredi vojne in pomanjkanja sposobni zbrati več tisoč evrov za prevoz iz Afrike v Evropo, res najbolj neprivilegirani prebivalci kriznih področij? Ko logično razmislim, dobim občutek, da ne rešujemo sestradanih otrok, posiljenih žensk in obubožanih starcev, temveč da rešujemo tiste, ki v svojih okoljih spadajo med najbolj sposobne in privilegirane. Na televiziji in v časopisu lahko gledamo in beremo zgodbe tistih, ki so sposobni plačati visoke zneske za prevoz. Tisti, ki ostajajo zadaj za njimi, pa ostajajo očem skriti. In mi razviti in socialno čuteči Evropejci se lahko mirno pretvarjamo, da jih ni.

 

 

Za koga so reševalne akcije?

 

Različne reševalne akcije in programi, kot sta Triton in Mare Nostrum, so čudovita gesta, ki na emocionalnem nivoju sežejo v srce večine in se zdijo edini logični odziv na tragedije. A tudi tukaj instinktivni odziv lahko zavaja. Poglejmo, komu te akcije dejansko najbolj koristijo.

 

Po tem, ko jih vojaške ladje prepeljejo do obal Evrope, večina prebežnikov konča v takšnih ali drugačnih "gulagih", kjer se izgubijo v evropskih birokratskih mlinih. Marsikateri od "rešenih" imigrantov jo čez noč popiha in izgine ter se kasneje pojavi na ulici kakšne od evropskih metropol, kjer turistom prodaja kipce afriških slonov "made in China". Njegove sanje pa se končajo, ko ga ujamejo in pošljejo nazaj, od koder je prišel. Nazaj v roke tistih, ki celotno zgodbo vodijo, tihotapcev ljudi namreč. Tihotapci ljudi so tisti, ki žanjejo visoke dobičke na hrbtih beguncev in neumnosti Evrope. Naj se sliši še tako grozno, a resnica je pogosto kruta. Več kot bo reševalnih plovil v Sredozemlju, več bo beguncev in na bolj zjahanih čolnih bodo prihajali. Vsak naslednji Mare Nostrum bo dražji, in s tem ne mislim le finančno ampak predvsem na število trupel, ki bodo plavala po Sredozemlju, ko se bo operacija končala, in operacija se bo končala takoj, ko politično ne bo več prinašala dovolj točk.

 

 

Nihče zares ne želi beguncev.

 

Na kaj mislimo, ko govorimo o političnih točkah? Ljudje smo eni bolj, eni manj empatični, a naša empatija se konča, ko začutimo, da nekdo ogroža našo varnost oziroma naše preživetje v obliki, na katero smo navajeni. Naj si bodo socialno čuteči levičarji ali pobožni desničarji, nihče v svoji okolici ne želi velikega števila tujcev, ker jih bodo oboji zaznali kot grožnjo za lasten obstoj.

 

Bodimo iskreni. Evropa izhaja iz krščanskih in še bolj podrobno rimokatoliških korenin. Lahko se pogovarjamo o sekularnosti, razsvetljenstvu, ateizmu in podobnih zadevah, a dejstvo bo ostalo, da so naša kultura, običaji, vrednote in morala močno vpete v rimokatoliško tradicijo. Krščanska tradicija je temeljni kamen sodobne evropske desnice. A občutek za krščanski nauk o pomoči bližnjemu se pogosto konča, ko bližnjega občutimo kot grožnjo. Nič ne pomaga, če sam papež opozarja na tragedijo beguncev, na sožitje verstev, na sprejemanje drugačnih. Sožitje se za desničarje prepogosto konča, ko zraste minaret v sosednji ulici in ko "njihova" kultura začne ogrožati "našo". Evropa je za desničarje evropska in predvsem krščanska in preveliko število rjavih in črnih ljudi, ki verujejo v druge bogove, bi lahko ogrozila njeno krščansko tradicijo.

 

Seveda so tukaj še levičarji, ki bodo bolj ali manj zavzeto izpodbijali svojo pripadnost krščanski tradiciji, ker oni so tisti, ki so spoznali, da je religija le opij za ljudstvo, ki se ga je potrebno čim prej odkrižati. Zakaj se torej oni bojijo prebežnikov iz severne Afrike? Zadeva je dokaj preprosta. Če sprejmemo tezo, da je levičar proletarec in član sindikata, ga zanj ni hujšega strahu kot poplava poceni delovne sile, ki je pripravljena delati za bistveno nižjo plačo, pa še tradicije sindikalnega boja ne pozna. Sočustvovanje z bližnjimi se tako konča takrat, ko levičarji imigrante zaznajo kot konkurenco na trgu dela in grožnjo za padec lastnega standarda oziroma, kot se temu reče na levi, za že pridobljene pravice. Saj je hudo gledati premražene imigrante, samo regres je vseeno regres.

 

Zato si bodimo na jasnem in se prenehajmo igrati skrivalnice. Razen manjšine idealistov na levi in desni, ki resno mislijo, ko govorijo o pravicah prebežnikov, si ne levi ne desni ne želijo množice tujcev v Evropi. Veseli bodo določene kvote beguncev, zato da bodo zvečer lažje zaspali, a na kaj več od tega ne bodo pristali, ker bi to lahko ogrozilo njihovo kulturo in standard, na katerega so se navadili. Kriza z begunci razgali, da so znameniti protesti, ki govorijo o enem in devetindevetdesetih procentih, votli. Mi, ki nam iz pipe priteče topla voda vsakič, ko jo odpremo, smo najbolj privilegirano svetovno prebivalstvo in očitno je, da svoje tople vode ne želimo kar tako deliti z drugimi. Tega dejstva ne spremeni nobena udeležba na protestih pred borzami in sedeži bank.

 

 

Možne rešitve

 

Želite rešiti problem beguncev? Odpravite begunce. To lahko naredite na več načinov in vsak od njih je kontroverzen.

 

Prvi je brutalno preprost, brutalno učinkovit in brutalno nečloveški. Mare Nostrum spremenite v vojaško operacijo aktivnega branjenja meja in tako tistih obljubljenih 120 milijonov evrov namenite aktivnemu patruljiranju na mejah. V praksi to pomeni, da se lotite potapljanja ladij s prebežniki in v nasprotju z vsemi mednarodnimi zakoni in konvencijami pustite, da se civilisti utapljajo. Svet se bo zgražal nad Evropsko unijo, dosti dlje od tega pa ne bo šlo, ker so mednarodni zakoni in konvencije tako ali tako več ali manj mrtva črka na papirju, ki je nihče ne jemlje resno.

 

Drugi je nekoliko bolj prizanesljiv. V države, v katerih se prebežniki vkrcavajo na čolne, pošljite vojsko, ki patruljira po obali in preprečuje migracije. Če pa smo vojake že poslali tja, pa naj še potopijo vse čolne, ki se zdijo sumljivi, dokler so ti še prazni. Preventiva je menda boljša kot kurativa.

 

Tretji je sledeč. Popolnoma odprite meje Evropske unije in vsem imigrantom podelite delovne vize. Da izkažemo svoje dobre namene, pa lahko tudi organiziramo ugodne ladijske prevoze iz severne Afrike v Koper, Barcelono ali Genovo. Kvote seveda odpadejo. Vsak imigrant se odloči, kam želi, brez nepotrebne birokracije.

 

Četrti pa gre nekako tako. Ukinete subvencije za kmetijstvo, s katerimi Evropska unija izriva kmetovalce iz revnejših dežel s trga, in pretopite sredstva, namenjena reševalnim akcijam v Sredozemlju, v investicijske subvencije za odpiranje podjetji na kriznih območjih. Po domače povedano, plačevati bi pričeli imigrantom in Evropejcem za to, da odpotujejo v dežele, iz katerih ljudje danes bežijo, in tam pričnejo odpirati podjetja in gojiti npr. paradižnik, ki ga bodo lahko po konkurenčni ceni prodali na trgih EU.

 

Morda se vam zapisano zdi brezčutno. Morda tudi je, a to ne pomeni, da ni resnično. Če želimo resnično nekaj spremeniti na področju problematike nelegalnih migracij, je danes povsem očitno, da pretekli recepti niso učinkovali. Polovičarske rešitve in jokcanje o empatiji pa niso nič drugega, kot iskanje lahkih izgovorov za lajšanje našega občutka krivde.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
3
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
6
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,086
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,535
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,792
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,498
05/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,458
06/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,104
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 902
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,009
09/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 733
10/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 737