Komentar

Trupla na obzorju

Ali ste človekoljubi? Seveda ste. Za šankom z mrzlim pivom v desnici in vročo pečenico v levici smo vsi nominalni človekoljubi, če pa se begunsko taborišče pojavi v bližini našega doma, tako rekoč na našem dvorišču, pa pri večini ta človekoljubnost kaj kmalu izhlapi.

03.05.2015 20:15
Piše: Jaka Šoba

Vsak naslednji Mare Nostrum bo dražji, in to ne le finančno ampak predvsem na število trupel, ki bodo plavala po Sredozemlju.

Ali so mladi moški, ki so sredi vojne in pomanjkanja sposobni zbrati več tisoč evrov za prevoz iz Afrike v Evropo, res najbolj neprivilegirani prebivalci kriznih področji? Na televiziji in v časopisu lahko gledamo in beremo zgodbe tistih, ki so sposobni plačati visoke zneske za prevoz. Tisti, ki ostajajo zadaj za njimi, pa ostajajo očem skriti.

S prihodom pomladi in ugodnejših vremenskih razmer za plovbo po Sredozemskem morju smo bili priča ponovnemu porastu števila beguncev, ki iz severne Afrike poizkušajo priti v Evropo. Glede na to, da se ti prebegi dogajajo ilegalno, s pomočjo odsluženih slabo vzdrževanih čolnov, je bilo le vprašanje časa, kdaj se bodo pojavile novice in posnetki stotin trupel, ki jih italijanske oblasti vlečejo iz morja in zlagajo v zgledno urejene vrste črnih vreč. Seveda je politika kmalu ugotovila, da posnetki mrtvih, umirajočih in prestrašenih ljudi niso najboljši za javno podobo in kličejo po takojšnjem sestanku vrhovnih evropskih birokratov. Sestali so se v Bruslju, obsodili vse, kar se dogaja na mehkem trebuhu Evrope, tam daleč dol na jugu, in skladno z najboljšo evropsko prakso sprejeli sklep, da bodo sprejeli kvote. Da pa pokažejo svojo resnično zaskrbljenost, bodo namenili še 120 milijonov za reševalne akcije na morju. Bolj pristno tehnokratsko evropskega odgovora na to krizo si skoraj nebi mogli zamisliti.

 

 

Koga sploh rešujemo?

 

Vsakič ko vidim posnetke revežev, ki skušajo prebežati v Evropo, se zdrznem. Zgodbe o vojnah, pomanjkanju in nasilju se vsakega normalnega človeka dotaknejo nekje globoko. Nato pa malo razmislim. To, da ljudje skušajo zbežati iz Afrike in Bližnjega vzhoda, se mi zdi popolnoma razumljivo. To, da je njihov cilj ena od evropskih držav, je edino logično. To, da so ti begunci v primerjavi celo z najrevnejšimi Evropejci na slabšem, je očitno. Vseeno pa se sprašujem, ali so begunci, ki jih videvam po televiziji, res tisti, ki najbolj potrebujejo pomoč? Moj racionalni jaz mi namreč pravi sledeče. Na posnetkih večinoma videvam mlade moške, ki govorijo o visokih zneskih, ki so jih morali plačati za prevoz v Evropo. Ali so mladi moški, ki so sredi vojne in pomanjkanja sposobni zbrati več tisoč evrov za prevoz iz Afrike v Evropo, res najbolj neprivilegirani prebivalci kriznih področij? Ko logično razmislim, dobim občutek, da ne rešujemo sestradanih otrok, posiljenih žensk in obubožanih starcev, temveč da rešujemo tiste, ki v svojih okoljih spadajo med najbolj sposobne in privilegirane. Na televiziji in v časopisu lahko gledamo in beremo zgodbe tistih, ki so sposobni plačati visoke zneske za prevoz. Tisti, ki ostajajo zadaj za njimi, pa ostajajo očem skriti. In mi razviti in socialno čuteči Evropejci se lahko mirno pretvarjamo, da jih ni.

 

 

Za koga so reševalne akcije?

 

Različne reševalne akcije in programi, kot sta Triton in Mare Nostrum, so čudovita gesta, ki na emocionalnem nivoju sežejo v srce večine in se zdijo edini logični odziv na tragedije. A tudi tukaj instinktivni odziv lahko zavaja. Poglejmo, komu te akcije dejansko najbolj koristijo.

 

Po tem, ko jih vojaške ladje prepeljejo do obal Evrope, večina prebežnikov konča v takšnih ali drugačnih "gulagih", kjer se izgubijo v evropskih birokratskih mlinih. Marsikateri od "rešenih" imigrantov jo čez noč popiha in izgine ter se kasneje pojavi na ulici kakšne od evropskih metropol, kjer turistom prodaja kipce afriških slonov "made in China". Njegove sanje pa se končajo, ko ga ujamejo in pošljejo nazaj, od koder je prišel. Nazaj v roke tistih, ki celotno zgodbo vodijo, tihotapcev ljudi namreč. Tihotapci ljudi so tisti, ki žanjejo visoke dobičke na hrbtih beguncev in neumnosti Evrope. Naj se sliši še tako grozno, a resnica je pogosto kruta. Več kot bo reševalnih plovil v Sredozemlju, več bo beguncev in na bolj zjahanih čolnih bodo prihajali. Vsak naslednji Mare Nostrum bo dražji, in s tem ne mislim le finančno ampak predvsem na število trupel, ki bodo plavala po Sredozemlju, ko se bo operacija končala, in operacija se bo končala takoj, ko politično ne bo več prinašala dovolj točk.

 

 

Nihče zares ne želi beguncev.

 

Na kaj mislimo, ko govorimo o političnih točkah? Ljudje smo eni bolj, eni manj empatični, a naša empatija se konča, ko začutimo, da nekdo ogroža našo varnost oziroma naše preživetje v obliki, na katero smo navajeni. Naj si bodo socialno čuteči levičarji ali pobožni desničarji, nihče v svoji okolici ne želi velikega števila tujcev, ker jih bodo oboji zaznali kot grožnjo za lasten obstoj.

 

Bodimo iskreni. Evropa izhaja iz krščanskih in še bolj podrobno rimokatoliških korenin. Lahko se pogovarjamo o sekularnosti, razsvetljenstvu, ateizmu in podobnih zadevah, a dejstvo bo ostalo, da so naša kultura, običaji, vrednote in morala močno vpete v rimokatoliško tradicijo. Krščanska tradicija je temeljni kamen sodobne evropske desnice. A občutek za krščanski nauk o pomoči bližnjemu se pogosto konča, ko bližnjega občutimo kot grožnjo. Nič ne pomaga, če sam papež opozarja na tragedijo beguncev, na sožitje verstev, na sprejemanje drugačnih. Sožitje se za desničarje prepogosto konča, ko zraste minaret v sosednji ulici in ko "njihova" kultura začne ogrožati "našo". Evropa je za desničarje evropska in predvsem krščanska in preveliko število rjavih in črnih ljudi, ki verujejo v druge bogove, bi lahko ogrozila njeno krščansko tradicijo.

 

Seveda so tukaj še levičarji, ki bodo bolj ali manj zavzeto izpodbijali svojo pripadnost krščanski tradiciji, ker oni so tisti, ki so spoznali, da je religija le opij za ljudstvo, ki se ga je potrebno čim prej odkrižati. Zakaj se torej oni bojijo prebežnikov iz severne Afrike? Zadeva je dokaj preprosta. Če sprejmemo tezo, da je levičar proletarec in član sindikata, ga zanj ni hujšega strahu kot poplava poceni delovne sile, ki je pripravljena delati za bistveno nižjo plačo, pa še tradicije sindikalnega boja ne pozna. Sočustvovanje z bližnjimi se tako konča takrat, ko levičarji imigrante zaznajo kot konkurenco na trgu dela in grožnjo za padec lastnega standarda oziroma, kot se temu reče na levi, za že pridobljene pravice. Saj je hudo gledati premražene imigrante, samo regres je vseeno regres.

 

Zato si bodimo na jasnem in se prenehajmo igrati skrivalnice. Razen manjšine idealistov na levi in desni, ki resno mislijo, ko govorijo o pravicah prebežnikov, si ne levi ne desni ne želijo množice tujcev v Evropi. Veseli bodo določene kvote beguncev, zato da bodo zvečer lažje zaspali, a na kaj več od tega ne bodo pristali, ker bi to lahko ogrozilo njihovo kulturo in standard, na katerega so se navadili. Kriza z begunci razgali, da so znameniti protesti, ki govorijo o enem in devetindevetdesetih procentih, votli. Mi, ki nam iz pipe priteče topla voda vsakič, ko jo odpremo, smo najbolj privilegirano svetovno prebivalstvo in očitno je, da svoje tople vode ne želimo kar tako deliti z drugimi. Tega dejstva ne spremeni nobena udeležba na protestih pred borzami in sedeži bank.

 

 

Možne rešitve

 

Želite rešiti problem beguncev? Odpravite begunce. To lahko naredite na več načinov in vsak od njih je kontroverzen.

 

Prvi je brutalno preprost, brutalno učinkovit in brutalno nečloveški. Mare Nostrum spremenite v vojaško operacijo aktivnega branjenja meja in tako tistih obljubljenih 120 milijonov evrov namenite aktivnemu patruljiranju na mejah. V praksi to pomeni, da se lotite potapljanja ladij s prebežniki in v nasprotju z vsemi mednarodnimi zakoni in konvencijami pustite, da se civilisti utapljajo. Svet se bo zgražal nad Evropsko unijo, dosti dlje od tega pa ne bo šlo, ker so mednarodni zakoni in konvencije tako ali tako več ali manj mrtva črka na papirju, ki je nihče ne jemlje resno.

 

Drugi je nekoliko bolj prizanesljiv. V države, v katerih se prebežniki vkrcavajo na čolne, pošljite vojsko, ki patruljira po obali in preprečuje migracije. Če pa smo vojake že poslali tja, pa naj še potopijo vse čolne, ki se zdijo sumljivi, dokler so ti še prazni. Preventiva je menda boljša kot kurativa.

 

Tretji je sledeč. Popolnoma odprite meje Evropske unije in vsem imigrantom podelite delovne vize. Da izkažemo svoje dobre namene, pa lahko tudi organiziramo ugodne ladijske prevoze iz severne Afrike v Koper, Barcelono ali Genovo. Kvote seveda odpadejo. Vsak imigrant se odloči, kam želi, brez nepotrebne birokracije.

 

Četrti pa gre nekako tako. Ukinete subvencije za kmetijstvo, s katerimi Evropska unija izriva kmetovalce iz revnejših dežel s trga, in pretopite sredstva, namenjena reševalnim akcijam v Sredozemlju, v investicijske subvencije za odpiranje podjetji na kriznih območjih. Po domače povedano, plačevati bi pričeli imigrantom in Evropejcem za to, da odpotujejo v dežele, iz katerih ljudje danes bežijo, in tam pričnejo odpirati podjetja in gojiti npr. paradižnik, ki ga bodo lahko po konkurenčni ceni prodali na trgih EU.

 

Morda se vam zapisano zdi brezčutno. Morda tudi je, a to ne pomeni, da ni resnično. Če želimo resnično nekaj spremeniti na področju problematike nelegalnih migracij, je danes povsem očitno, da pretekli recepti niso učinkovali. Polovičarske rešitve in jokcanje o empatiji pa niso nič drugega, kot iskanje lahkih izgovorov za lajšanje našega občutka krivde.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
0
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,145
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,215
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,290
04/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,623
05/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,728
06/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,027
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,410
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,240
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,498
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,864