Komentar

Trupla na obzorju

Ali ste človekoljubi? Seveda ste. Za šankom z mrzlim pivom v desnici in vročo pečenico v levici smo vsi nominalni človekoljubi, če pa se begunsko taborišče pojavi v bližini našega doma, tako rekoč na našem dvorišču, pa pri večini ta človekoljubnost kaj kmalu izhlapi.

03.05.2015 20:15
Piše: Jaka Šoba

Vsak naslednji Mare Nostrum bo dražji, in to ne le finančno ampak predvsem na število trupel, ki bodo plavala po Sredozemlju.

Ali so mladi moški, ki so sredi vojne in pomanjkanja sposobni zbrati več tisoč evrov za prevoz iz Afrike v Evropo, res najbolj neprivilegirani prebivalci kriznih področji? Na televiziji in v časopisu lahko gledamo in beremo zgodbe tistih, ki so sposobni plačati visoke zneske za prevoz. Tisti, ki ostajajo zadaj za njimi, pa ostajajo očem skriti.

S prihodom pomladi in ugodnejših vremenskih razmer za plovbo po Sredozemskem morju smo bili priča ponovnemu porastu števila beguncev, ki iz severne Afrike poizkušajo priti v Evropo. Glede na to, da se ti prebegi dogajajo ilegalno, s pomočjo odsluženih slabo vzdrževanih čolnov, je bilo le vprašanje časa, kdaj se bodo pojavile novice in posnetki stotin trupel, ki jih italijanske oblasti vlečejo iz morja in zlagajo v zgledno urejene vrste črnih vreč. Seveda je politika kmalu ugotovila, da posnetki mrtvih, umirajočih in prestrašenih ljudi niso najboljši za javno podobo in kličejo po takojšnjem sestanku vrhovnih evropskih birokratov. Sestali so se v Bruslju, obsodili vse, kar se dogaja na mehkem trebuhu Evrope, tam daleč dol na jugu, in skladno z najboljšo evropsko prakso sprejeli sklep, da bodo sprejeli kvote. Da pa pokažejo svojo resnično zaskrbljenost, bodo namenili še 120 milijonov za reševalne akcije na morju. Bolj pristno tehnokratsko evropskega odgovora na to krizo si skoraj nebi mogli zamisliti.

 

 

Koga sploh rešujemo?

 

Vsakič ko vidim posnetke revežev, ki skušajo prebežati v Evropo, se zdrznem. Zgodbe o vojnah, pomanjkanju in nasilju se vsakega normalnega človeka dotaknejo nekje globoko. Nato pa malo razmislim. To, da ljudje skušajo zbežati iz Afrike in Bližnjega vzhoda, se mi zdi popolnoma razumljivo. To, da je njihov cilj ena od evropskih držav, je edino logično. To, da so ti begunci v primerjavi celo z najrevnejšimi Evropejci na slabšem, je očitno. Vseeno pa se sprašujem, ali so begunci, ki jih videvam po televiziji, res tisti, ki najbolj potrebujejo pomoč? Moj racionalni jaz mi namreč pravi sledeče. Na posnetkih večinoma videvam mlade moške, ki govorijo o visokih zneskih, ki so jih morali plačati za prevoz v Evropo. Ali so mladi moški, ki so sredi vojne in pomanjkanja sposobni zbrati več tisoč evrov za prevoz iz Afrike v Evropo, res najbolj neprivilegirani prebivalci kriznih področij? Ko logično razmislim, dobim občutek, da ne rešujemo sestradanih otrok, posiljenih žensk in obubožanih starcev, temveč da rešujemo tiste, ki v svojih okoljih spadajo med najbolj sposobne in privilegirane. Na televiziji in v časopisu lahko gledamo in beremo zgodbe tistih, ki so sposobni plačati visoke zneske za prevoz. Tisti, ki ostajajo zadaj za njimi, pa ostajajo očem skriti. In mi razviti in socialno čuteči Evropejci se lahko mirno pretvarjamo, da jih ni.

 

 

Za koga so reševalne akcije?

 

Različne reševalne akcije in programi, kot sta Triton in Mare Nostrum, so čudovita gesta, ki na emocionalnem nivoju sežejo v srce večine in se zdijo edini logični odziv na tragedije. A tudi tukaj instinktivni odziv lahko zavaja. Poglejmo, komu te akcije dejansko najbolj koristijo.

 

Po tem, ko jih vojaške ladje prepeljejo do obal Evrope, večina prebežnikov konča v takšnih ali drugačnih "gulagih", kjer se izgubijo v evropskih birokratskih mlinih. Marsikateri od "rešenih" imigrantov jo čez noč popiha in izgine ter se kasneje pojavi na ulici kakšne od evropskih metropol, kjer turistom prodaja kipce afriških slonov "made in China". Njegove sanje pa se končajo, ko ga ujamejo in pošljejo nazaj, od koder je prišel. Nazaj v roke tistih, ki celotno zgodbo vodijo, tihotapcev ljudi namreč. Tihotapci ljudi so tisti, ki žanjejo visoke dobičke na hrbtih beguncev in neumnosti Evrope. Naj se sliši še tako grozno, a resnica je pogosto kruta. Več kot bo reševalnih plovil v Sredozemlju, več bo beguncev in na bolj zjahanih čolnih bodo prihajali. Vsak naslednji Mare Nostrum bo dražji, in s tem ne mislim le finančno ampak predvsem na število trupel, ki bodo plavala po Sredozemlju, ko se bo operacija končala, in operacija se bo končala takoj, ko politično ne bo več prinašala dovolj točk.

 

 

Nihče zares ne želi beguncev.

 

Na kaj mislimo, ko govorimo o političnih točkah? Ljudje smo eni bolj, eni manj empatični, a naša empatija se konča, ko začutimo, da nekdo ogroža našo varnost oziroma naše preživetje v obliki, na katero smo navajeni. Naj si bodo socialno čuteči levičarji ali pobožni desničarji, nihče v svoji okolici ne želi velikega števila tujcev, ker jih bodo oboji zaznali kot grožnjo za lasten obstoj.

 

Bodimo iskreni. Evropa izhaja iz krščanskih in še bolj podrobno rimokatoliških korenin. Lahko se pogovarjamo o sekularnosti, razsvetljenstvu, ateizmu in podobnih zadevah, a dejstvo bo ostalo, da so naša kultura, običaji, vrednote in morala močno vpete v rimokatoliško tradicijo. Krščanska tradicija je temeljni kamen sodobne evropske desnice. A občutek za krščanski nauk o pomoči bližnjemu se pogosto konča, ko bližnjega občutimo kot grožnjo. Nič ne pomaga, če sam papež opozarja na tragedijo beguncev, na sožitje verstev, na sprejemanje drugačnih. Sožitje se za desničarje prepogosto konča, ko zraste minaret v sosednji ulici in ko "njihova" kultura začne ogrožati "našo". Evropa je za desničarje evropska in predvsem krščanska in preveliko število rjavih in črnih ljudi, ki verujejo v druge bogove, bi lahko ogrozila njeno krščansko tradicijo.

 

Seveda so tukaj še levičarji, ki bodo bolj ali manj zavzeto izpodbijali svojo pripadnost krščanski tradiciji, ker oni so tisti, ki so spoznali, da je religija le opij za ljudstvo, ki se ga je potrebno čim prej odkrižati. Zakaj se torej oni bojijo prebežnikov iz severne Afrike? Zadeva je dokaj preprosta. Če sprejmemo tezo, da je levičar proletarec in član sindikata, ga zanj ni hujšega strahu kot poplava poceni delovne sile, ki je pripravljena delati za bistveno nižjo plačo, pa še tradicije sindikalnega boja ne pozna. Sočustvovanje z bližnjimi se tako konča takrat, ko levičarji imigrante zaznajo kot konkurenco na trgu dela in grožnjo za padec lastnega standarda oziroma, kot se temu reče na levi, za že pridobljene pravice. Saj je hudo gledati premražene imigrante, samo regres je vseeno regres.

 

Zato si bodimo na jasnem in se prenehajmo igrati skrivalnice. Razen manjšine idealistov na levi in desni, ki resno mislijo, ko govorijo o pravicah prebežnikov, si ne levi ne desni ne želijo množice tujcev v Evropi. Veseli bodo določene kvote beguncev, zato da bodo zvečer lažje zaspali, a na kaj več od tega ne bodo pristali, ker bi to lahko ogrozilo njihovo kulturo in standard, na katerega so se navadili. Kriza z begunci razgali, da so znameniti protesti, ki govorijo o enem in devetindevetdesetih procentih, votli. Mi, ki nam iz pipe priteče topla voda vsakič, ko jo odpremo, smo najbolj privilegirano svetovno prebivalstvo in očitno je, da svoje tople vode ne želimo kar tako deliti z drugimi. Tega dejstva ne spremeni nobena udeležba na protestih pred borzami in sedeži bank.

 

 

Možne rešitve

 

Želite rešiti problem beguncev? Odpravite begunce. To lahko naredite na več načinov in vsak od njih je kontroverzen.

 

Prvi je brutalno preprost, brutalno učinkovit in brutalno nečloveški. Mare Nostrum spremenite v vojaško operacijo aktivnega branjenja meja in tako tistih obljubljenih 120 milijonov evrov namenite aktivnemu patruljiranju na mejah. V praksi to pomeni, da se lotite potapljanja ladij s prebežniki in v nasprotju z vsemi mednarodnimi zakoni in konvencijami pustite, da se civilisti utapljajo. Svet se bo zgražal nad Evropsko unijo, dosti dlje od tega pa ne bo šlo, ker so mednarodni zakoni in konvencije tako ali tako več ali manj mrtva črka na papirju, ki je nihče ne jemlje resno.

 

Drugi je nekoliko bolj prizanesljiv. V države, v katerih se prebežniki vkrcavajo na čolne, pošljite vojsko, ki patruljira po obali in preprečuje migracije. Če pa smo vojake že poslali tja, pa naj še potopijo vse čolne, ki se zdijo sumljivi, dokler so ti še prazni. Preventiva je menda boljša kot kurativa.

 

Tretji je sledeč. Popolnoma odprite meje Evropske unije in vsem imigrantom podelite delovne vize. Da izkažemo svoje dobre namene, pa lahko tudi organiziramo ugodne ladijske prevoze iz severne Afrike v Koper, Barcelono ali Genovo. Kvote seveda odpadejo. Vsak imigrant se odloči, kam želi, brez nepotrebne birokracije.

 

Četrti pa gre nekako tako. Ukinete subvencije za kmetijstvo, s katerimi Evropska unija izriva kmetovalce iz revnejših dežel s trga, in pretopite sredstva, namenjena reševalnim akcijam v Sredozemlju, v investicijske subvencije za odpiranje podjetji na kriznih območjih. Po domače povedano, plačevati bi pričeli imigrantom in Evropejcem za to, da odpotujejo v dežele, iz katerih ljudje danes bežijo, in tam pričnejo odpirati podjetja in gojiti npr. paradižnik, ki ga bodo lahko po konkurenčni ceni prodali na trgih EU.

 

Morda se vam zapisano zdi brezčutno. Morda tudi je, a to ne pomeni, da ni resnično. Če želimo resnično nekaj spremeniti na področju problematike nelegalnih migracij, je danes povsem očitno, da pretekli recepti niso učinkovali. Polovičarske rešitve in jokcanje o empatiji pa niso nič drugega, kot iskanje lahkih izgovorov za lajšanje našega občutka krivde.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
4
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.011
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.807
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.596
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.902
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.134
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.668
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.933
08/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.638
09/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.500
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.323